NEDELO MO K MEŠI ÜŠO...« STR. 6 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 9. julija 2009 • Leto XIX, št. 28 Ljubljana: IX. vseslovensko srečanje V pozdravnem nagovoru si je minister za Slovence v sosednjih državah in po svetu dr. Boštjan Žekš sposodil besede kolega akademika in pesnika Cirila Zlobca, ki je nekoč dejal, da je »Biti Slovenec lepo, ampak težko«, in k temu pristavil, da moramo težiti k temu, da ostane samo prvi del stavka, torej da je lepo biti Slovenec, ker »sicer ne bomo preživeli.« Misli se je v razpravi pridružil dr. Andrej Fink iz Argentine rekoč, da »biti manjšinec ni hudo, je pa zahtevno in lepo.« S himno je udeležence IX. vseslovenskega srečanja v veliki dvorani Državnega zbora »nagovoril in pozdravil« Kvartet Hartmann’ce z avstrijske Koroške. Prvi je, kot se po protokolu spodobi, prek sto zbranih Slovencev iz domala vseh kontinentov pozdravil predsednik Državnega zbora dr. Pavel Gantar in ocenil, da »sta integracija in asimilacija procesa, ki določata položaj narodnih skupnosti izven Slovenije.« In poudaril: »Slovenci smo narod, ki ne obupa.« Predsednik komisije Državnega zbora za odnose s Slovenci BITI SLOVENEC JE LEPO vedno boriti za vidno dvojezičnost -mislil je na avstrijsko Koroško -za večjo prisotnost v medijih, kajti »prastrah« še ni povsem izginil. Predsednik državnozborske komisije je tudi povedal, da na tujem živi okoli 600 doktorjev znanosti, ki so slovenskega rodu, kar je izjemen intelektualni potencial, da se je Slovenija boljše organizirala v pomoči Slovencem v sosednjih državah in po svetu, ko je sprejela ustrezen zakon in imenovala ministra za to področje pa tudi finančne pomoči ni zmanjšala. Slovence na Madžarskem so na IX. vseslovenskem srečanju zastopali predsednik Zveze Slovencev Jože Hirnök, slovenski generalni konzul v Monoštru Drago Šiftar in raziskovalka na Inštitutu za narodnostna vprašanja dr. Katarina Hirnök Munda, tokrat pa ni bilo predstavnikov štajerskih Slovencev v Avstriji. Po nastopu Kvarteta Hartmann’ce so bile razprave, najširše rečeno o položaju Slovencev v sosednjih državah in po svetu, tudi o nekaterih novejših temah, kot je zastopstvo Slovencev izven Slovenije v Državnem zboru, o vplivu sodelovanja s sosedami na življenje manjšine, recimo neurejene razmere med Slovenijo in Hrvaško na položaj Slovencev na Hrvaškem. Naštevanje vseh razpravljalcev in tem bi bilo predolgo, zato naj omenim le nekatere, in sicer Rudija Pavšiča z vsebinsko pomembno razpravo, dr. Janka Malleja, Janeza Stergarja in Živo Gruden. Zanimivo srečanje in druženje, vendar nekoliko predolgo, zato bi pred desetim, jubilejnim kazalo nekoliko prilagoditi koncept željam večine udeležencev. Ernest Ružič v sosednjih državah in po naše kulturne identitete. svetu Miro Petek je opo-Slovenski narod se je ohrazoril, da so na tujem »pred nil z učenjem slovenskega posameznikom velike pa-jezika.« Povedal je tudi, sti, zato si ne smemo vzeti da se morajo Slovenci še 2 Fotografije in besede v počastitev dneva državnosti v Monoštru V počastitev praznika dneva državnosti R Slovenije, 25. junija, je Generalni konzulat v Monoštru priredil fotorazstavo z naslovom Prekmurski motivi skozi ob jektiv Mirana Rojka. Avtorja in njegova dela je predstavil Dominik Šteiner. O pomembnosti samostojnosti slovenske države je spregovoril generalni konzul R Slovenije v Monoštru, Drago Šiftar. Njegov govor objavljamo v celoti. »Natančno se spomnim tiste viharne noči s 24. na 25. junij 1991, ko je Slovenija razglasila svojo neodvisnost. Spomnim se napetosti in stiske, ki jo je bilo čutiti v ljudeh, ker nismo vedeli, ali bo oblast v bivši Jugoslaviji izpolnila grožnje. Prav tako pa se spomnim tudi tega, kako se je sorazmerno z napetostjo in strahom krepil namen in do kraja izčistila želja, da resnično želimo svojo državo. Ljudje ne maramo sprememb, ker imamo raje ustaljeno in dobro znano stanje, četudi je to slabo, in nismo srečni. Spremembe namreč vedno znova zahtevajo prilagajanje, zahtevajo fizično in duhovno budnost in predvsem našo kreativnost. Običajno predolgo vztrajamo v starih, tudi nezdravih razmerah in nas k spremembam prisilijo zunanji dejavniki. Po preteku določenega časa pa se vselej izkaže, kako dobro je bilo, da se je sprememba zgodila. Tako smo Slovenci potrebovali več kot tisoč let, da je v nas dozorela želja po samostojni državi. Ta prostor poseljujemo že od 6. st. naprej, ko nekaterih državotvornih narodov še ni bilo v Evropi. Zaprisega karantanskih knezov na Gosposvetskem polju ima, kljub častitljivi starosti, visoko vrednost in jo je med drugimi povzel tudi ameriški predsednik Thomas Jefferson v svoji Deklaraciji o neodvisnosti. Slovenci se premalo zavedamo tudi vloge in pomena Spodnje Panonije pod vodstvom kneza Pribina in pozneje kneza Koclja, ki sta tukaj vladala v drugi polovici 9. stoletja. Nebojeviti, kot smo, so nas skozi zgodovino podjarmljali zdaj eni in spet drugi ozemlja lačni sosedje, dokler se ni dokončno izoblikovala želja po lastni državi. To je bila velika sprememba v dolgi zgodovini našega naroda in zahtevala je obilo poguma, pridnosti in vztrajnosti. Mlade generacije se premalo zavedajo pomembnosti in vrednosti lastne domovine, kajti potrebovali bomo še nekaj časa, da bomo svoji domovini namenili spoštovanje, ki si ga vsekakor zasluži. Dogodki iz polpretekle zgodovine so Slovence razdvojili, veliko ljudi se je ravno zaradi tega v petdesetih letih prejšnjega stoletja izselilo v ZDA in Latinsko Ameriko. Del naroda, ki tudi ne živi na ozemlju naše države, predstavljajo manjšine v Italiji, Avstriji in na Madžarskem, vendar vsak delček naroda, ne glede na to, kje živi, predstavlja dragocen delček celotne narodne zavesti in daje legitimnost naši skupni domovini. Prihaja čas, ko bo treba razloge, ki nas razdvajajo, zavestno umakniti. In bilo bi dobro, če bi se prenehali obračati v preteklost, ki nam s svojo nespremenljivostjo omejuje sedanje življenje. Zgodovina ima namreč eno lastnost, ki je hkrati dobra in tudi slaba. Dobra stran je to, da se je ne da spremeniti, zato nam severni sosedje ne morejo vzeti resnice o Gosposvetskem polju in ustoličenju karantanskih knezov in vzhodni sosedje ne slovanskega odtisa v Blatenskem kostelu. Slaba stran pa se zgodi takrat, ko zgodovina postane vzrok, da ne spreminjamo sedanjosti. Slovenci smo dobri ljudje in do-brim ljudem pripada dobro življenje in lepa bodočnost. Opustiti je treba pretirano skromnost in imeti pogum, da si zaželimo kakovostno bodočnost.« Pahor: »Želimo nadgraditi vsestransko sodelovanje med državama« Predsednik Vlade Republike Slovenije Borut Pahor se je 1. julija mudil na svojem prvem uradnem obisku v Budimpešti. Po pogovorih z madžarskim kolegom Gordonom Bajnaijem sta oba premiera ocenila pogovore kot zelo uspešne, odnose med državama pa kot odlične. Poudarila sta, da so se slovensko-madžarski odnosi lepo razvijali v preteklih letih, blagovna menjava je lani prestopila milijardo in pol evrov, je pa tudi na tem področju čutiti upad zaradi gospodarske krize. Pogovori so potekali tudi o investicijah na področju infrastrukture in energetike ter o povezovanju plinovodnih sistemov, o čemer sta strani podpisali tudi memorandum. Premier Bajnai je poudaril, da je manjšinsko vprašanje rešeno vzorno, finančni problemi sredi krize pa naj bi se reševali s skupnimi močmi. Po njegovih besedah je Madžarska ohranila višino podpore za slovensko manjšino in jo celo nekoliko povišala. O cestni povezavi med Gornjim Senikom in Verico je povedal, da je pridobitev dovoljenja za izgradnjo v sklepni fazi, dela se lahko pričnejo že letos. Na novinarsko vprašanje o parlamentarnem zastopstvu manjšin je odgovoril, da je na Madžarskem participacija manjšin rešena po drugih poteh, sicer pa je zadeva otežkočena zaradi potrebne spremembe volilnega zakona. Predsednik Pahor je izrazil željo, da se podpora slovenski manjšini na Madžarskem ne bi znižala zaradi gospodarske krize in bi tudi madžarska vlada storila vse za zagotovitev sredstev za slovenske medije in druge inštitucije. Pred uradnim obiskom se je Pahor tudi sestal s predstavniki Porabskih Slovencev in je njihove želje posredoval predsedniku madžarske vlade. Predsednika sta potrdila, da bosta sklicala drugo skupno sejo obeh vlad še letos jeseni, pri čemer je predsednik Pahor dodal, da morajo biti do takrat sklepi prve seje iz leta 2007 izpolnjeni. Le tako se namreč lahko ohrani verodostojnost dogovorov. S predsednikom vlade RS se je v Budimpešti mudila tudi 30članska gospodarska delegacija, ki se je udeležila poslovnega foruma. Predsednik Pahor se je v nadaljevanju programa sestal s predsednico madžarskega državnega zbora, dr. Katalin Szili, nato je premier položil venec na Trgu herojev v madžarski prestolnici. -dm- Porabje, 9. julija 2009 3 Potekal je seminar za porabske učitelje na Bledu Letošnji Seminar slovenskega jezika in kulture za porabske učitelje je potekal od 22. do 26. junija na Bledu. Na seminarju, ki ga je organiziral Zavod RS za šolstvo s finančno podporo Ministrstva za šolstvo in šport, je letos sodelovalo 14 učiteljev. Stalna spremljevalka učiteljev je bila višja svetovalka za porabsko šolstvo Valerija Perger. Petdnevno izpopolnjevanje je bila odlična priložnost za nadgraditev znanj in pa tudi za druženje in poglabljanje stikov med porabskimi učitelji. Predavanja, ki so jih izvajali različni predavatelji, so potekala vsak dan v dopoldanskem in popoldanskem času. Vsebine, ki smo jih obravna vali, so bile zelo koristne za vse nas. Prvi dan po prihodu in namestitvi v hotelu smo že začeli s prvim predavanjem z naslovom Poučevanje specifik slovenske slovnice pri pouku SJ kot 2. jezika, ki ga je izvedla Mihaela Knez z ljubljanske Filozofske fakultete. Po predavanju bi nam prijalo malo sprehoda ob jezeru, toda zaradi slabega vremena smo bili primorani ostati znotraj, tako da smo malo počivali in se po večerji še dolgo pogovarjali. Naslednji dan dopoldne smo obiskali Osnovno šolo prof. dr. Josipa Plemlja, kjer so nam ravnatelj Ludvik Hajdinjak in njegovi sodelavci predstavili šolo in dejavnosti v njej. Hospitirali smo tudi pri pouku slovenščine in glasbe. Tako učitelji kot učenci so nas zelo lepo sprejeli, navdušeni pa smo bili predvsem nad poukom, ki smo ga spremljali. Popoldne smo spet nadaljevali s predavanjem, in sicer podpredsednica Bralne značke Tilka Jamnik nam je predstavila, kako lahko motiviramo otroke za branje slovenskih knjig. Že na začetku predavanja nam je dokazala, da beremo od jutra do večera kot npr. časopise, sporočila na mobitelih, elektronsko pošto, razne napise, smerokaze itd. Po njenem mnenju je bralna pismenost v času, ko smo od jutra do večera obdani z različnimi besedili, preživetvena sposobnost: omogoča izobraževanje, obvlada fleksibilno branje raznovrstnega gradiva, s katerim se vsakodnevno srečuje, ter da zna uporabljati informacije, ki jih dobi s pomočjo branja. V sredo dopoldne smo nadaljevali s slovenskimi ljudskimi pesmimi s pedagoško svetovalko za glasbo Inge Breznik. Peli smo in plesali, tako da je dopoldan zelo hitro minil. Popoldne smo obravnavali pisna sporočila osnovnošolcev in narečna besedila, o katerih nam je govorila profesorica Zinka Zorko. Ker je bil v četrtek, 25. junija v Sloveniji državni praznik, je bila slovesna večerja s sprejemom in kulturnim programom prirejena že v sredo zvečer. Poleg učiteljev so se je udeležili gostje s šolskega ministrstva in Zavoda za šolstvo, kulturna atašejka na madžarski ambasadi v Ljubljani, predstojnica OE Kranj in ravnatelj OŠ Bled ter Inge Breznik, ki je pred večerjo dirigirala otroškemu pevskemu zboru. Ob slovenskem državnem prazniku v četrtek smo šli na strokovno ekskurzijo v Kranj in Kamnik. Imeli smo srečo, saj je po treh dneh dežja končno posijalo sonce, čeprav le za kratek čas, popoldan in večer namreč spet nista mogla miniti brez dežja. V Kranju smo se najprej spustili v podzemne rove, ki so bili narejeni med drugo svetovno vojno in ki se vijejo pod starim mestnim jedrom. Nato smo si ogledali Prešernovo hišo, kjer je urejen spominski muzej. Po ogledu hiše smo se sprehajali do Prešernovega gaja, kjer stoji nagrobnik pesniku. Kosilo smo imeli na Šmarjetni gori z nadmorsko višino 646 m, z njenega vrha se odpira čudovit razgled na pokrajino. V Kamniku smo si v frančiškanskem samostanu ogledali bogato knjižnico, ki je bila ustanovljena leta 1627. Obsega približno deset tisoč zvezkov, med katerimi je vsaj 25 prvotiskov iz obdobja od 1450 do 1500. Hrani tudi približno tri tisoč knjig iz 17. in 18. stoletja. Med prvotiski je tudi popolna Biblija Jurija Dalmatina (1584), Pentatevh (Prvi del biblije, ki obsega pet Mojzesovih knjig, 1578) in tudi prva izdaja Slave voj vodine Kranjske Janeza Vajkarda Valvasorja. Pentatevh je omembe vreden tudi zato, ker je ohranjen v svetu samo še v šestih izvodih. Knjižnica nedvomno sodi med najdragocenejšo zgodovinsko in kulturno dediščino Kamnika. V Kamniku smo še imeli možnost spoznati delovanje Centra za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje, ki ma dolgoletno tradicijo pri šolanju in celostnem usposabljanju gibalno oviranih in dolgotrajno bolnih otrok iz vse Slovenije. Izlet smo zaključili z večerjo v Radovljici. Zadnji dan dopoldne smo še imeli predavanje, vaje za komunikacijo je izvajal profesor na ljubljanski Filozofski fakulteti Hotimir Tivadar. Tudi na tem zadnjem predavanju smo se še veliko smejali, tako da humor ne, le vreme nas je cel teden pustilo na cedilu. V petek dopoldne je že sijalo sonce, toda mi smo se morali po kosilu odpraviti proti domu. Kljub slabemu vremenu smo se odlično počutili in polni novih znanj, ustvarjalnih zamisli, lepih doživetij, pa tudi strpnih in prijaznih medsebojnih odnosov vrnili domov. Nikoletta Vajda Porabje, 9. julija 2009 4 20. in 21. junij, Šentvid pri Stični 40. tabor slovenskih pevskih zborov 20. pa 21. juniuša so orga-ra. Svetešnji guč je emo nizirali 40. tabor slovenski predsednik tabora Jernej pevski zborov v Šentvidi Lampret, steri je vözdigpri Stični, kam vsakšo leto no, da naš pevski zbor že odi Mešani pevski zbor ZS od leta 1971 odi na pevski Avgust Pavel z Gorenjoga tabor. Pevke in pevce je po-Senika. zdravo Igor Teršar, direktor Odpelali smo se v soboto Javnega sklada za kulturno rano v 6-oj vöri v trno lag-dejavnost. vom vrejmeni. Gda smo se Koncert se je začno v osmoj pelali proti Radgoni, se je vöri večer, na njem je spejzačno dež lejvati kak iz ška-valo 14 različni zborov iz fa. Zatok smo šli tak rano, Avstrije, Italije, Madžarske, ka bi si radi poglednili le-Hrvaške, Bosne in Hercepote bejle Ljubljane. Vej pa govine pa Srbije. Programi zdaj že par lejt se vsigdar so bili različni, koncert se samo mimo nje pelamo. V je trno zavlejko, zatok se je zbori mamo dosta mladine, ognjemet (tűzijáték) začno med njimi so takšni tö, šteri v pau dvanajstoj, po tistom so ešče nej bili v Ljubljani. pa pogostitev. Zatok smo Dapa vrejmen je prejkpo-trno kesnau prišli v postelo. tegnilo naše plane. Gda Pa malo prestrašeni smo tö smo do Ljubljane prišli, dež bili, ka se je eden naš pevec se je ešče itak lejvo, vöter lagvo počüto, dapa doktor je biu nevaren, zatok smo ga je pregledno pa ma dau se pelali tadala do našoga vrastvo, tak ma je v nedelo prenočišča na Pajčni. Malo že dobro bilau. smo si spočinoli, meli pro-V nedelo je bila najvekša bo, v pau sedmoj smo se pa pevska prireditev v Sloveodpelali v Šentvid. Pevci vsi niji, na njej je spejvalo 150 dobro poznamo te lejpi kraj zborov, tau je palajfli 3800 Dolenjske. Letos je biu ešče do 4000 pevcov. Dopodneva lepši, vse je slavilo, vej so se v desetoj vöri so bile skupne pa pripravlali na 40. tabor vaje, dapa na tau probo ne slovenski pevski zborov, ka-pridejo vsi, probo vodi diriterega geslo je bilo Kol’kor gent Igor Švara, steri ma dokapljic, tol’ko let. sta potrplivosti pa humora. V soboto večer je vsigdar V 12-oj vöri se je začnila koncert zamejski pevski povorka, v frtau dvej pa zborov, zdaj sta nas tö po-koncert, steroga je prenazdravila dva domanja zbo-šala slovenska televizija. Po Panonski pravniki na Tromejniku Na simboličnem mestu evropskega povezovanja, na Tromejniku pri Gornjem Seniku, so se 26. junija za kratek čas zadrževali udeleženci letošnjih Panonskih pravniških dnevov. Simpozij, ki ga prirejajo od leta 1971, in sicer vsako leto v drugi državi, se je letos odvijal na avstrijski strani. Na razpravo so bili vabljeni pravniki iz Avstrije, Slovenije in Madžarske. Pokrovitelji konference so bili visoki predstavniki pravosodnih ministrstev treh držav, z avstrijske strani ministrica Claudia Bandion-Ortner, iz Slovenije minister Aleš Zalar, Madžarsko je zastopal državni sekretar Dezső Avarkeszi. Simpozij se je letos odvijal 19., in sicer v Jennersdorfu. Osrednja tema letošnjih predavanj in pogovorov je bilo družinsko pravo, pomen katerega je v današnji Evropi zmeraj večji. Udeleženci so razpravljali o razvezah zakonske zveze, zavarovanju koristi otrok in preprečevanju nasilja v družinah. Začetki simpozija segajo nazaj v obdobje železne zavese in pomenijo predhodnico evropskega povezovanja. Pravni sistemi treh sosed namreč koreninijo v skupni avstrijski tradiciji, čeprav so v preteklem stoletju prehodile izrazito druge poti. Danes, v Evropski uniji so se pravna izročila zopet zbližala. Potrebno pa je opozoriti, da se je srečanje pri stičišču nekdanjih meja odvijalo skoraj natanko dvajset let po prvem tristranskem obisku kamna. -dm praznični fanfaraj pa him-oblacke, dapa sunce se je ni, stero smo spejvali vsi vö-vöpokazalo. pevci, so prejkdali priznanja Zatok, ka je biu tau 40. tatistim zborovodjam, šteri so bor, smo pogrejšali ništrne meli okrauglo obletnico. politike pa poslance. Tau so Med odlikovanci je bila naša eni v svoji govoraj na glas dirigentka Marija Trifus tö, tö povedali. Med njimi je dobila je srebrno plaketo za biu Rudi Šimac, predsednik 20-letno sodelovanje na Ta-Zveze pevskih zborov Pribori. Gratulejramo ji. morske in Zveze kulturnih Potejm smo pa začnili spej-društev Slovenije, steri je vati, gnauk ženski zbori, za svoje reči daubo velik gnauk moški, gnauk mej-aplavz. šani, te pa vsi vküper. Vse Poslovili smo se s tejm, ka do tretje vöre smo spejvali. se na 41. tabori pevski zbo-Letos smo z vrejmenom tö rov pa vidimo. srečo meli, istina ka so bili Vera Gašpar Porabje, 9. julija 2009 5 Piknik Slovencov v Budimpešti Slovensko društvo v Budimpešti je tau leto pa (že četrtič) organiziralo piknik, steroga držimo v čast samostojnosti Republike Slovenije. Ka je te svetek (dan državnosti/az államiság napja) 25. juniuša, gda je Slovenija, rosag našoga matičnoga naroda, gratala samostojna, mi tö vsigdar kaulek tauga datuma držimo té piknik. 25. juniuša je Veleposlavništvo R Slovenije – nauva veleposlanica Darja Bavdaž Kuret – držalo sprejem (fogadás), na steroga so pozvani bili členi našoga društva tö. Tü so vküper svetili z drugimi gosti veleposlaništva. Dapa vejmo, ka je dosta naši članov na te den delalo, zatok smo mi ešče posaba svetili te svetek. Na t. i. slovenski piknik vsakšo leto drugo skupino pozovémo, pozvali smo že folklorno skupino z Gorenjoga Senika, iz Sakalauvec. Lani so bili naši gostje iz Babinec v Prlekiji. Kulturno-turistično društvo je nam notri pokazalo šege z vezi s pauvanjom grauzdja, prešanjom mošta. Trno zanimivo je bilau. Sploj fanj lüstvo je bilau, ka gda smo mi djeseni šli v Slovenijo na romanje pa spoznavanje rosaga, te so nas že pozvali v gorice pa v Ljutomer, in kak stari padaši smo se z njimi vküper veselili. Letos smo pozvali na naš piknik Moški pevski zbor MAJ iz Kranja. Oni so rejsan naši stari prijatelji, zdaj so že štrtič prišli k nam. Z njimi se srečamo vsakšo leto, gda demo v Slovenijo. Lani smo se srečali v Škofji Loki, nota so nam pokazali te lejpi stari varaš, grad na Visokem, kip Ivana Tav čarja, pozvali so nas na piknik v Žabjo ves. Letošnji piknik smo držali 27. juniuša, v soboto zadvečerka v 18. okrožji v parki Bókay. Tü je sploj fanj mesto za takše prire ditve, ka je dvaur pa mali oder (színpad). Nas nejga dosta, z gosti vred nas je bilau kauli 70 lidi, tak smo vsi mesto meli. Uradno smo v dvej vöri začnili s programom. Naši člani so pa že od predpodneva pripravlali vse, ka trbej k bograči pa pörkölti. Vsakši je prineso pokaraj, vino smo pa dobili od našoga fudaša Hugona Čerpnjaka. On ma gorice v Isaszegi, gde se drži. Po pozdravih smo začnili program s slovensko himno, moški zbor go je sploj lepau spejvo. Potejm je bila na vrsti pesem Slovenec sem, ta se je šikala na te den. Zbor nas je potejm odpelo s pesmijo na planin’ce, kama je odišla dekla s pojbom. Potejm smo šli po vesi. Prva so pri nas tö tak prajli, ka demo »povesi«. Te ešče nej bilau televizije pa smo več ojdli eden k drugomi pripovejdat. Čüli smo tau tö v pesmi, kak so se podje zbirali pa si pogunčali, steroj dekli do šli pod okno. Pa s pomočjauv pesmi smo goraziskali lejpe kraje na mordji. Zbor je na kitari sprvajo kitarist Branko Novak. Oder je pri enoj maloj mlaki v parki. Zbor je svoj program končo s pesmijo Žabe. Tak smo čutili, kak če bi rejsan žabe bile v mlaki, pevci so tak doživeto regali pa kvakali. Zbor je vodo Janez Čadež, med našimi gosti je pa bijo predsednik zbora Branko Belingar tö. Letos s slovenskoga veleposlaništva nikoga nej bilau, ka je zavolo 20. obletnice padca železne zavese ranč te v Budimpešti bijo predsednik Slovenije Danilo Türk tö, zatok so na veleposlaništvi dosti dela meli. Po kulturnom programi se je začno družabni tau našoga piknika. Nazdravili smo svetki, malo se okrepčali, dva harmonikaša Janez Čadež pa Hugo Čerpnjak sta špilala, plesali pa veselili smo se večer do ausme vöre. Srečo smo meli z vrejmenom tö, na te den je ešče sunce tö sijalo, ovak se je v Pešti vsakši den dež lejvo. Mislim, ka je lepau, če s skupinami, stere pridejo k nam na gostovanje, držimo padaštvo. Končno smo v Budimpešti prišli do toga, ka se našo lüstvo zaveda, ka mamo matično domovino, kakkoli malo nas je, kak manj šina cujslišimo k slovenskomi narodi, steri žive v Sloveniji. Tak mislim, ka smo nej zaman ojdli vsakšo leto v Slovenijo – letos mo šli desetič – ka naši člani drüštva že vse več vejo o Sloveniji, pa tau se tak šika tö, če se mamo za Slovence. Največ naši članov že 30-40 lejt (ništerni že 60) živé v Pešti. Kak je bilau po bojni, v petdeseti lejtaj, se starejši ešče spaumnimo. Bijo je draut, bile so akne (mine), nišče je nej odo v Slovenijo, ali kak so tistoga časa gučali, na Slasko. Zdaj že vejmo, ka je tisto norija bila, pa tau tö, ka je tisto drugi rosag bijo. Osemnajset lejt je Slovenija sama in samostojna, s tem se je stanje Slovencov v Porabji pa v Budimpešti tö obrnilo na baukše. Zahvalim se Moškomi pevskomi zbori MAJ za lejpi program, za dobro razpoloženje, našim lidam za pomauč, ka je srečanje uspelo, küjarom za dober bograč pa pörkölt, ženskam za pokaraj. Vüpam, ka so se gostje dobro počütili med nami, slobaud smo vzeli z željo, da bi se še srečali. Irena Pavlič predsednica društva Porabje, 9. julija 2009 6 »Če ’š pomago, vsikšo nedelo mo k meši üšo...« Leko povejm, ka zdaj že po-• Tau je zato nej tak malo, vöra sva šla z očov pa do pod-• Gda ste sodaško dolazas-živem, če kaj ostane, tisto pa malek cejlo Porabje notrazo-gda je okapati trbelo. neva sva kosila.« lüžili, potistim ste nazaj do-tadam vnukom. Vejš, ka mi je pojdim, od kedna do kedna »Dja sam delat v fabrik nej odo, • Kak ste domau vozili s Fi-mau šli gazdüvat. S toga ste prajla? Eden milijaun žensk je dem pa iščem lüstvo, s šterimi vsigdar sam doma bijo. Žena v žaša senau? leko držino tadržali? na Vogrskom, zaka si edno ne se leko pogučavam za novine. fabrik odla delat, dapa ona mi »Pa kak bi vozili? S kravami. »Zaka bi nej leko, pa te pet, šest pripelam. Baba, tvo vöro, sam Vsakšo paut, gda reportažo je tö dosta pomagala, pa sta-Skur edno vöro smo šli, do-nas je bilau v ednoj držini, nej si mislo, dobre tanače mi ti delam, se odprejo edne »vra-riške dočas so živali. Nejsmo čas smo taprišli, ešče tau bila kak zdaj. Nejso djezerke slüžili, davaš.« ta«, štere tisti odpre, s kim se meli nej svetka pa nej petka. sreča, ka te ešče nej bilau telko dapa lačni so tü nej bili.« • Smejm vas pitati, kelko lejt pogučavam. Dje taši, šteri me • Dapa te vejn nej tak bilau ste stari? samo do »praga« pisti, dapa kak zdaj, ka vsigdar več, pa »Osemdesetosem lejt sam star. dje, šteri dala tö. Tašoga reda bola nauvo trbej. 1. decembra 1921. leta sam se v eden drugi svejt staupiš, tak »Tau je tak zdaj pri nas tö. V naraudo.« čütiš, kak če bi ti tau, ka ti pri klejti so štirge biciklinge, pri si-• Tau bi nej pravo, skur ranč povejdajo, tö preživo. Deš od nej v Števanovci ne vejm tjelko ne dam valati. človeka do človeka pa poma majo, pa dun zdaj pa tjipüvla-»Pri sodakaj smo se gnauk od lek ti vküpstane eden mozaik jo. Prvin je tašo nej bilau.« tauga pogučavali, gda so se od tauga, kakšno je bilau ali • Prajli ste, ka več djezikov najčednejši narodili. Dja sam kakšno je zdaj živlenje v Po gučite, šteri so tau? pravo, ka decembra. Zaka, rabji. Zdaj sam se z Janošom »Slovenstji, nemški pa vogrski. sto se je te naraudo? so pitali Domjanom (Pušujcini Dja- Nemški zdaj že slabo tučem, drugi. Jezuš, Stalin elvtárs (tonoš) pogučavo iz Slovenske zato ka že več kak petdeset lejt variš) pa Janoš Domjan. Sto je vesi. sam nej gučo nemški.« on? so pitali. Pa sto, vejpa dja. • Tau pravijo, ka taša velka • Gde ste se navčili nemški? Tak so se smejali, ka skurok so voda ešče nej bila v Rabi kak »Na Rabo smo se odli kaupat, se pocükali. prejšnji keden, istino tau? motorov, kak je zdaj. Gda smo pa tam sam se navčo od Štaje-Dosta lejt sam star, pa dosta vse »Taša voda ešče nej bila, ka bi Če bi te tašo vrejmen bilau kak pa naklajali, te smo fejst na-rov.« sam vösprobo. Na fronti sam voda dola po njivaj pa po ma-zdaj, te eden mejsec bi nej zgo-klali, štirikrat smo sükali. Tak • Te nej samo nemški, liki bijo, splazerani sam bijo. Bilau zevaj tekla. Kak so brgauvge, tauvili s senaum.« daleč bi se nej splačalo z mali plavati tö vejte, nej? tak, ka sam domau od sodačitam je šegau mejla biti, dapa • Te ste vi dosta delali v cej-vozaum domau pridti.« »Dja sam dober plavac bijo. je prišo, pa sam tau mislo, ka tista par vör, pa taodišla. Zdaj lom živlenji. • Vauz naklasti je tö trbelo Tak je niške nej plavo v vesi sam že dolazaslüžo sodaško. je pa tak, ka prauto vsigdar več »Zdaj vpamet djamlem. Pau znati, nej? kak dja, pa sam od sebe sam se Pa ka bilau, doma v vesi so me vcujdé. Dja se ne spaunim, ka leto že nücam mazalo na roke, »Tau gvüšno. Kakšno koli na-navčo, niške me je nej včijo.« Rusi zgrabili pa so ma pelali v bi tak viska bila Raba.« zato ka so mi prsti drveni.« vauno delo, pa meštarija, tau • Vi nejmate samo pri škiri Rusuško, gde djesti nej bilau, • Ka mislite, zaka je tau • Gledo sam, ka v škednji vse se trbej včiti.« red, liki kauli rama, v rami samo beteg pa mraz. Tau sam tak? pa v klejti ešče vse tak v redi • Vi ste meli volau zatau, ka tö. Rejdko vidi tašo človek pri mislo, ka se mi zmejša.« »Tau je te gas kriv, ka motorge mate, motike, kose, košare, ste doma gazdüvali, ali bi ednom moškom. • Dosta ste delali, pa se man-pa avionge delajo. Te gas vse v škir, kak če bi ešče zdaj gaz-zato šli v fabriko delat? »Prvin je nej bilau tašo pri nas, trali v cejlom živlenji, hvala luft de, pa ga zapravla. Za volo düvali. »Dja sam bijo na Štajerskom ka bi majtar dola s stene poko, baugi zdaj že mer mate, leko tauga se je vrejmen tö spreme-»Zdaj že kosau samo pri drau-na marofi delat, dapa nejsam dapa zdaj, gda je že človek sta-počivate, pa malo domanjo nilo. Gda je vrauče, te je sploj ti, stanej, pa pri vrataj nücam, srečo emo. Pau leta sam tam rejši, vse je že bola žmetnejšo. vino koštavate. Če bi tau vrauče, gda pa sonce odide, te gde sin s kosilnicov ne more bijo. Te so me na eden den v Dja sam na red vsigdar aklavi vsigdar tak bilau, te bi bilau pa leko zmrzne. Prvin je tau vcuj. Dapa tau že tö néde, pa vauzo zaprli, zato ka sam brezi bijo. Okna lesena so tö nanikoj dobro, nej? zato nej tak bilau. Eden tjeden klepati že tö samo težko.« papirov prejk meje išo. Gda prišla, zato ka z nišoga prkoga »Počivati leko počivam, dapa sever piše, na eden den stane, • Dja bi lado vösklepati ko-sam za sodake išo pa prius pa-lesa ji je tišlar napravo. Dapa piti ne smejm, zato ka dosta drugi den pa že djug, tau je sau, dapa dja pa ne vejm. pir vö trbelo napisati, dja sam name té že vözoslüžijo.« vrastva berém. Prvin sam zato tak kak politika. Sedim v iži pa »Zato ka gnesden je že vse mo-notraspiso, ka sam poštrajfani • Od držine ste ešče nikanej spijo, sploj pa v nedelo, gda gledam Zvonarini orau, kak derno, pa nej trbej z rokauv ko-pa zaprejt bijo. Dapa tau je tam pripovejdali. sam v Varaš k meši üšo. 58 oblacke dejo. Vido sam, ka v siti. Dapa kak je moderno, tak nej pisalo, na kak dugi čas pa »Dva sina sva mela. Eden je že lejt sam odo ta k meši, ka sam edenajstoj vöri je oblak prišo, je betežno vse. Zdaj sam čüjo, zaka. Tam sam bijo sodak, gde mrau, gda je devetdvajsti lejt gnauk nej falijo.« pa zadvečerek je ešče itak tam ka že v sildjaj so tö niši beteg so se s teknikov, telefoni sprav-star biu. Drugi je v Števanov-• Te ste vi fejst vörni. stau. Prvin se je na kaštar vö-najšli. Prvin smo vedli, ka djej-lali, pa so name v šaulo steli po-ci, pa ma tri hčerke. Vekšoma »Gda so me v bojni splazerali, törmilo, prijelo se je grmati, pa mo, zato ka sami, pa našo sild-slati, zato ka sam več djezikov sinej sam ram zido, menšoma te me je nika nazaj cuknilo, eden malo je že dež üšo. Zdaj je smo pelali v Gutman mlin gunčo. Dapa nejsam mogo titi sam pejnaze dau. Ne vejm, če pa tak sam te živ austo. Tau je tašo nega, zdaj samo oblak na Dolejnji Senik.« za volo tauga, ka sam poštraj-ešče kaj ma s tistoga ali nej. Ka niške drugi nej mogo biti ali stoji na ednom mesti. Name • Kelko krav ste vi meli? feni bijo. Gnauk sledkar me je je trbelo, pa sam mogo, sam Baug ali angel varuh, sto me že trno ne briga, kakšno je »Dostakrat je tak bilau, ka je prejdjen tak pito: ’Ti, Domjan, pomago.« je obrano. Te sam si tam dola vrejmen, zato ka sam zemlau štala puna bila mare. Edno zaka si ti zaprejt bijo?’ Te sam • Nej je vam špajsno, ka v vseu, gora sam gledo na nebo vse v arando dau. Tau pravijo, kravo sam že vö na tarnac ma tapravo, zaka, on je pa taum velkom rami ste sami? pa sam tau pravo: ’Gospod ka vse leži, sildje, krumplinge, mogo privezati. Te sam sedem včasin tau pravo, ka tau bi nej »Etognauk je edna ženska pri-Baug, če me živoga pa zdravovse.« falatov emo. Telkim kravam je trbelo nuta napisati. ‚Dobro, te šla sé, štera je za niše mlajše ga domau spraviš iz bojne, te • Dosta zemle ste meli? že dosta senau trbelo. V Varaš mo nika pomagali,’ je pravo. pejnaze vküpbrala. Dja sam dočas, ka mo živo, pa mo lado, »Nej tak dosta, kaulak šest pa na Fižaš (Rábafüzes) smo Potistim, kakoli je trbelo, sam njej pravo, ka dja tö ne morem mo vsikšo nedelo k meši üšo.« hektarov.« odli kosit. Zazrankoma v dvej vsigdar dja prvi bijo.« dati. Sam se pa samo iz penzije Karel Holec Porabje, 9. julija 2009 7 »Nate računam« Od 29. junija do 5. julija je v markovski župniji potekal 2. Oratorij pod geslom »Nate računam«, ki ga je organiziral župnik Dejan Horvat. Zgodba Oratorija 2009 predstavlja življenjsko pot in značaj sv. Frančiška Asiškega, ki je prvi postavil jaslice in prvi v zgodovini Cerkve prejel Kristusove rane. Frančišek se je odpovedal vsemu zemeljskemu premoženju in vse svoje upanje stavil na Boga. Letošnjega oratorija v Markovcih se je udeležilo malo več kot sto otrok, ki so za udeležbo potrebovali le dobro voljo, veselje do iger, 2. Oratorij v markovski župniji ustvarjalne roke in usta za go poimenoval oratorij dogajanje župnišču. Otroci spoznajo jedro vorjenje. Program se je vsak dan na dvorišču. Don Bosko je zbiral župnije, in to ne prisiljeno, tem- začel z dvigom zastave, ki so mu po ulici vse tiste otroke, ki niso več prostovoljno. hodili redno v šolo, ki so dobe- Letos imamo na oratoriju 108 sedno zapravljali čas na ulici, jih otrok in 28 animatorjev. Za te privabil na župnijsko dvorišče in jih začel vzgajati preko igre, tiste pa, ki so pustili šolo, je spodbudil, da so nadaljevali in končali šolo. To je osnova imena oratorij. Naša župnija letos organizira oratorij drugič, oratorije pa povsod po Sloveniji organizirajo že 21 let. Vsako leto skupina ljudi pripravi temo oratorija in zgodbe, vsak dan imamo namreč eno zgodbo, potem pa še katehezo, to se pravi aktualizacijo te zgodbe konkret no za nas. Konkretno z oratori sledili poslušanje zgodbe, katehe jem sem se spoznal v Beltincih, za in delavnice. Po kosilu so bile kjer sem bil kaplan. Takrat sem na vrsti popoldanske dejavnosti. dejansko videl, kako na eni strani otroke imamo organiziran pre- Program se je ob 16. uri zaključil zaživi župnija, na drugi strani pa voz, da le-ta ne bi bil staršem v s spustom zastave. otroci lahko aktivno, vsestransko breme. Starši plačujejo za enega Udeleženci oratorija so v petek preživijo en teden na počitnicah otroka 20 evrov, če pa sta iz iste porabili dan za celodnevni izlet v na župniji. družine dva otroka, je za vsakega naravo, kjer je bila tudi maša in Meni je bilo všeč, da otroci iz po 15 evrov, za tri otroke iz iste piknik. O oratoriju v markovski okoliških vasi pridejo v župniš družine pa je treba plačati 30 župniji nam je pripovedoval žup če in vidijo župnika recimo v evrov. Ostale stroške oratorija pa nik Dejan Horvat. kratkih hlačah, v kratki majici, krijemo iz sponzorskih sredstev. »Ime oratorij prihaja od Don da se z njimi smeji in igra, torej Vsak dan imamo različne delav- Boska, ustanovitelja salezijan delijo en teden z župnikom. To je nice, kuharske, likovne, glasbene skega reda. On je v svoji župniji pravzaprav teden odprtih vrat v delavnice. Vsak dan pride k nam tudi lončar, z njegovo pomočjo otroci oblikujejo izdelke. Razen tega so še pirografske delavnice, ko v les žgejo različne motive. Imamo pa tudi ogled kmetije v Šalovcih, kjer sušijo sadje, delajo posode iz gline, pletejo iz slame različne stvari. Na začetku smo otroke razdelili v skupine, ki vsak dan hodijo k drugim delavnicam, tako da vsak dela vse.« Oratorij se je v nedeljo zaključil s sveto mašo ob 14.30 uri, po kateri je bila razstava izdelkov, ki so jih pripravili otroci, in pa pogostitev. Nikoletta Vajda Športne dejavnosti so zelo priljubljene Karolina Kolmanič »PROSIM, LEVO COPATO« Sončni žarki so se prebili skozi gosto oblačno zaveso. Po pomladi diši. Četrtošolci so se razgubili proti domovom. Alešu se ne mudi. Počasi usmerja korake po pločniku. Tam na vogalu ulice pa je nova trgovina, ki razkazuje v izložbi vse mogoče in lepo razmetane predmete: športna oblačila, žoge in vse pisane vrednote. Alešu so se oči prilepile na mamljiv velik plakat: Vse znižano na 50 odstotkov. Ja, odstotkov se res še niso učili. Aleš pa je zelo brihten fant in ve, da je to lahko polovica žoge, polovica plašča, torej jopa in polovica čevljev, se pravi en čevelj. Čevlja sicer ne potrebuje, copato pa in to samo levo adidasko. Igrivo in razposajeno ščene mu je namreč desno nagrizlo in razcefralo. Že res, da je Pufija izzival, ga dražil in mu copato podtikal. Domačim je ostalo vse lepo prikrito, to je bila pač njuna skrivnost, saj je »cufanje« s kužkom veselo. Botri, strici in tete, ki jih poredko obiskujejo, a ko pridejo, zašelesti kak tisočak. Tako se Aleš odloči in obi-šče to čudežno trgovino. Pohiteti mora, ker bo kmalu sedem in ne bo leve copate in nič drugega. V žepu pa čakajo podarjeni stotaki, da zamenjajo lastnika. V pritličju razkošne trgovine pa ostrmi. Kupcev ni. Le čudne stopnice lezejo nekam navzgor, ja, kar odmikajo se. Še strmi, ko zazre spodaj prilepljen zeleni list s črnim napisom: »Psa obvezno nesti v rokah!« Velika ura na steni odmerja minute. On pa mora v drugo nadstropje. In psa mora vzeti v naročje. Kje naj ga dobi? Domov? Nak! Predaleč, ne gre! Njegov razposajen Pufek, da bi vzdržal na tej smešni stopničati železnici? Nak, preveč je živahen. Kazalec pa skače in trgovino bodo zaprli in copate ne bo. Že mu gre na jok. Tedaj, v zadnjem hipu pa pride gospa – s kužkom, oblečenim in obutim v rdeče copatke. Kaj mu mar! Pograbi živalco, jo stisne v naročje in že se vzpenjata v višave. Psiček od presenečenja še zbevskal ni. Pač pa je grozovito zavpila spodaj otrpla gospa: »Pepika, moja Pepika! Ni je! Kam je izginila! Oropali so me!« Pritekel je varnostnik in tolažil bledo stokajočo gospo. »Kaj pa imate, gospa?« »Imam? Nič! Imela sem Pepiko, krasno, lepo in brihtno prijateljico!« »Ah, ženske pa pri nas ne kradejo,« se je poredno smehljal. »Ženske? Kdo govori o ženskah!« je hlipala. »Morda psičko? Glejte, tam na vrhu je! Se je hahljal možak. »Vi ste čuden stric, kako se lahko tako neumno režite!« »Greva za dečkom!« se je ponudil. »O, ne! Jaz ne moram takih poševnih »prog«, se je otresala njegove roke. Možak se je vzpel sam. Brž je našel Aleša, ki je ljubkoval Pepiko v naročju. Tej je očitno godilo tako sprehajanje in se niti ni upirala. »Fantič, kako si drzneš! Gospa je zgubila živce! Zdaj je ne čakaj!« Aleš pa brž: »Samo levo copato bi rad in nje ne bom čakal. Ja, in kužka bom spustil.« »Kako levo copato!? Kaj bomo pa z desno?« se začudi možak. »Kaj vem? Spodaj piše, da je vse na pol. Lahko nekdo pride, ki išče drugo polovico copate. Ali pa mu jo podarite, ko so tu tako dobri, da dajejo vse za pol cene.« Varnostnik je vzel kužka in se spuščal z njim v varno zavetje. Gospa je od sreče jokala. Aleš pa se je izmuznil skozi stranska vrata. Iz svojih prihrankov si je v drugi trgovini kupil par copat, za vsak primer je vzel Pufija s seboj. Le da tu ni napisa in ne stopnic, tu je vse v pritličju in nič na polovico. Porabje, 9. julija 2009 PETEK, 10.07.2009, I. SPORED TVS 6.55 TEDENSKI IZBOR, 9.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.30 DOLGCAJT, 11.25 TO BO MOJ POKLIC: ČISTILEC OBJEKTOV, ZLATAR, 12.20 OSMI DAN, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 KARIZMATIČNOST V POLITIKI, FRANC. DOK. ODD., 14.15 POGLED NA ... SREDNJEVEŠKI ROKOPISI IZ ŽIČKE KARTUZIJE, 14.25 SLOVENCI V ITALIJI, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 DOKTOR PES, RIS., 16.00 SIMON V DEŽELI RISB, RIS., 16.05 IZ POPOTNE TORBE: PORTRET, 16.25 DOGODIVŠČINE SARAH JANE, IGR. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 POSEBNA PONUDBA, 17.40 TV POGLED, 17.50 DUHOVNI UTRIP, 18.05 IZJEMNE ŽIVALI, ANG. DOK. SER., 18.35 LOJZEK, RIS., 18.45 ZAKAJ?, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, EUTRINKI, TV POGLED, 19.55 HOTEL POLDRUGA ZVEZDICA: ROJSTNI DAN, 20.30 POLJE, KDO BO TEBE LJUBIL, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 MI NA DOPUST, KAJ PA ŽIVALI? 0.20 DUHOVNI UTRIP, 0.35 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 10.07.1991, 1.15 DNEVNIK, 1.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.10 INFOKANAL PETEK, 10.07.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 10.30 GLASNIK, 11.00 MIA ŽNIDARIČ IN NEVIDNI ORKESTER, DOK. FILM, 11.50 DR. TOMAŽ BREJC: BESEDE IN SLIKE, 12.00 EVROPSKI MAGAZIN, 12.30 ČRNO BELI ČASI, 13.20 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 10.07.1991, 13.55 CIRCOM REGIONAL: ESA 2007, 14.25 PRIMORSKI MOZAIK, 15.00 KOLESARSKA DIRKA PO FRANCIJI, 17.30 MOSTOVI -HIDAK, 18.00 PRIJATELJI, OSTANIMO PRIJATELJI, 18.55 ZLATA ŠESTDESETA: NOSTALGIJA Z ALFIJEM NIPIČEM, 20.00 RIM: ATLETIKA, 22.00 NEIZPROSNA POLICISTKA, AM. FILM, 23.40 TO NI TVOJA DOMOVINA, AVSTR. FILM, 1.10 GANDŽA, AM. NAD., 1.40 INFOKANAL * * * SOBOTA, 11.07.2009, I. SPORED TVS 6.15 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.35 POLNOČNI KLUB, 11.55 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 DR. WHO, ANG. NAN., 14.10 ROŽNATI PANTER, RIS., 14.20 ŠERIF JE NAŠ!, AM. FILM, 15.55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.10 LABIRINT, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.20 ZAKAJ PA NE, 17.35 NA VRTU, 18.00 POPOLNA DRUŽINA, 18.10 Z DAMIJANOM, 18.40 MALA KRALJIČNA, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 FILMSKI SPODRSLJAJI, 20.05 KRVAVI OTOK, AM. FILM, 22.05 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.40 ALICE, AM. FILM, 0.30 ROKA, KI ZIBLJE ZIBKO, AM. FILM, 2.20 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 11.07.1991, 2.45 DNEVNIK, 3.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 3.30 INFOKANAL SOBOTA, 11.07.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 10.30 SKOZI ČAS, 10.40 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 11.07.1991, 11.10 POLEMIKA, 12.10 POSEBNA PONUDBA, 12.30 CIRCOM REGIONAL: ESA 2007, 13.00 PRIMORSKI MOZAIK, 13.30 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 15.00 KOLESARSKA DIRKA PO FRANCIJI, 19.25 SLOVENCI PO SVETU, 21.30 SLOVENSKI MAGAZIN -SPREHOD OB LJUBLJANICI, 21.55 RIM, ANG.-AM. NAD., 22.45 KONCERT AMY WINEHOUSE, MIKA, SCISSOR SISTERS, 23.40 ŠTEVILKE, AM. NAD., 0.30 INFOKANAL * * * NEDELJA, 12.07.2009, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 9.45 MULČKI, OTR. SER., 10.15 ZGODBE IZ DIVJINE, ANG. DOK. NAN., 10.50 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 POLJE, KDO BO TEBE LJUBIL, 14.45 PRVI IN DRUGI, 15.15 LJUBIM TE, PRAVIJO VSI, AM. FILM, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OTO PESTNER, PONOVITEV 2. DELA KONCERTA OB 40-LETNICI DELOVANJA, 18.30 ŽREBANJE LOTA, 18.40 MAKS IN RUBI, RIS., 18.45 JANI NANI, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 DAMJAN KOZOLE: DELO OSVOBAJA, SLOV. FILM, 21.00 LEGENDE VELIKEGA IN MALEGA EKRANA, FRANČEK JAUK, 22.05 VEČERNI GOST, 23.00 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.30 NEODPUŠČENO, AM. FILM, 1.25 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 12.07.1991, 1.55 DNEVNIK, 2.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.45 INFOKANAL NEDELJA, 12.07.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 7.25 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 12.07.1991, 7.55 MOZAIK, 8.25 37. MEDNARODNI FOLKLORNI FESTIVAL BELTINCI: LE PLESAT ME PELJI, 9.20 MED VALOVI, 9.50 ZDRAVJE V EVROPI, 10.45 SVETOVNI POKAL V VESLANJU, 12.00 SLOVENSKI MAGAZIN -SPREHOD OB LJUBLJANICI, 12.25 SKOZI ČAS, 13.10 SVETOVNI POKAL V VESLANJU, 15.15 KOLESARSKA DIRKA PO FRANCIJI, 17.10 ATLETIKA, ZLATA LIGA, 20.00 SANJSKA POTOVANJA: LONDON, ANG. DOK. SER., 20.50 PRI MAUPASSANTU: DEDIŠČINA, FRANC. NAN., 21.50 POKVARJENA DEKLETA, ANG. NAD., 22.40 NA UTRIP SRCA, 23.25 ČLOVEŠKA DUŠA, AM. DOK. FILM, 1.00 INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 13.07.2009, I. SPORED TVS 7.15 UTRIP, 7.30 ZRCALO TEDNA, 7.45 NA ZDRAVJE!, 9.00 ANIMALIJA, RIS., 9.25 ODDAJA ZA OTROKE, 9.40 MULČKI: MIRN, OTR. SER., 10.10 IZ POPOTNE TORBE: PORTRET, 10.25 DOGODIVŠČINE SARAH JANE, 11.00 ZGODBE NAŠIH GENOV, DOK. ODD., 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 PO POTEH USHUAIE, FR. SER., 13.50 LEGENDE VELIKEGA IN MALEGA EKRANA, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 RDEČA KAPICA, RIS., 16.10 RISANKA, 16.15 BISERGORA: VSAK OB SVOJEM ČASU, LUTK. NAN., 16.30 HIŠA EKSPERIMENTOV: TLAKOLOGIJA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 18.30 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 PIPI IN MELKIJAD, RIS., 18.45 TONI IN BONI, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 POLEMIKA, 21.00 POLONA SEPE: TOTALNA RAZPRODAJA: Z GLAVO V NABAVO, HUM. NAN., 21.25 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 PISAVE: PORTRET ADE ŠKERL, 23.25 GLASBENI VEČER, 0.20 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 13.07.1991, 0.45 DNEVNIK, 1.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.50 INFOKANAL PONEDELJEK, 13.07.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 11.05 TV PRODAJA, 13.50 TV PRODAJA, 14.20 37. MEDNARODNI FOLKLORNI FESTIVAL BELTINCI, 14.45 SLOVENCI V ITALIJI, 15.15 POSEBNA PONUDBA, 15.35 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 13.07.1991, 16.05 OSMI DAN, 16.35 SLOVENSKI MAGAZIN -SPREHOD OB LJUBLJANICI, 17.00 PRVI IN DRUGI - OČI NOSTALGIJE, 17.30 TO BO MOJ POKLIC: ZLATAR, 18.00 FRASIER, AM. NAD., 18.45 DERREN BROWN, MISELNI TRIKI, 19.00 LABIRINT, 20.00 NATIONAL GEOGRAPHIC, AM. DOK. SER., 21.00 STUDIO CITY, 22.00 KNJIGA MENE BRIGA, 22.15 PORTRET DRAGA JANČARJA, 23.10 GOLA RESNICA, KAN. FILM, 0.50 NATIONAL GEOGRAPHIC, AM. DOK. SER., 1.50 INFOKANAL * * * TOREK, 14.07.2009, I. SPORED TVS 6.55 KULTURA, ODMEVI, 7.40 NA ZDRAVJE!, 9.00 CESARJEVA NOVA OBLAČILA, 9.20 ČRNCI SO ODLETELI, 9.30 VSAK OB SVOJEM ČASU, LUTK. NAN., 9.45 ODDAJA ZA OTROKE, 10.05 HIŠA EKSPERIMENTOV: TLAKOLOGIJA, 10.25 ZGODBE IZ ŠKOLJKE, 11.00 NATIONAL GEOGRAPHIC, AM. DOK. SER., 11.55 VEČERNI GOST: TONY LENKO, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.40 PORTRET ADE ŠKERL, 14.05 DUHOVNI UTRIP, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MARČI HLAČEK, RIS., 16.25 ZGODBE IZ DIVJINE, ANG. DOK. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 GOZDOVI SLOVENIJE, DOK. SER., 17.55 ZLATA RIBICA: GREGOR, OTR. NAD., 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 MILAN, RIS., 18.45 HUPKO, TROBILKA IN PIHEC, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 ČEZ PLANKE: KOSOVO, 21.00 OD ŠT. ANDRAŽA DO MARIBORA -150. OBLETNICA SELITVE ŠKOFIJE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 RAZGALJENI, FR. DOK. SER., 23.55 PRAVA IDEJA!, 0.30 GOZDOVI SLOVENIJE, DOK. SER., 0.55 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 14.07.1991, 1.20 DNEVNIK, 1.55 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.20 INFOKANAL TOREK, 14.07.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 11.00 TV PRODAJA, 11.30 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 12.30 NA LEPŠE, 13.00 DOBER DAN, KOROŠKA, 13.30 PORTRET DRAGA JANČARJA, 14.20 STUDIO CITY, 15.15 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 14.07.1991, 15.45 PRISLUHNIMO TIŠINI, 16.15 TV PRODAJA, 16.50 GLASNIK, 17.20 MOSTOVI – HIDAK, 17.50 NA ZDRAVJE!, 19.05 SEDEM OBDOBIJ ROCKA, ANG. DOK. SER., 20.00 MUZIKAJETO, 20.30 MOZAIK, 21.00 PRAVA IDEJA!, 21.35 DEDIŠČINA EVROPE, 23.05 LILIJE, ANG. NAD., 0.10 ZABAVNI INFOKANAL * * * SREDA, 15.07.2009, I. SPORED TVS 6.55 KULTURA, 7.00 ODMEVI, 7.40 NA ZDRAVJE!, 9.00 NEKOČ JE BILO ŽIVLJENJE, RIS., 9.25 RDEČA KAPICA, RIS., 9.50 ZLATKO ZAKLADKO, 10.10 HARMONIJE EVROPE: ANGLIJA, 10.30 SLOVENSKI VODNI KROG, 11.00 ZLATA RIBICA: GREGOR, OTR. NAD., 11.25 GOZDOVI SLOVENIJE, DOK. SER., 11.55 OD ŠT. ANDRAŽA DO MARIBORA - 150. OBLETNICA SELITVE ŠKOFIJE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 POLEMIKA, 14.25 SLOVENSKI MAGAZIN -SPREHOD OB LJUBLJANICI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 NILS HOLGERSON, RIS., 16.10 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 ZDRAVJE V EVROPI - PRIHODNOST BREZ OTROK, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.35 TINČEK, RIS., 18.40 OZI BU, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.05 MOŠKI KOT PRILOGA, AM.-FR. FILM, 22.05 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.15 MODERNA ŠTETJA PREBIVALSTVA IN SLOVENSKO-HRVAŠKA ETNIČNA MEJA, 23.35 ZDRAVJE V EVROPI -PRIHODNOST BREZ OTROK, 0.30 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 15.07.1991, 0.55 DNEVNIK, 1.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 INFOKANAL SREDA, 15.07.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 14.15 TV PRODAJA, 14.45 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 15.07.1991, 15.10 PRAVA IDEJA!, 15.45 WATCH OUT, PLESNA PREDSTAVA DRUŠTVA ŠTUDENTOV INVALIDOV SLOVENIJE, 16.30 TV PRODAJA, 17.00 MOSTOVI – HIDAK, 17.30 ČRNO BELI ČASI, 17.50 SAMO BEDAKI IN KONJI, ANG. HUM. NAD., 18.20 SAMO BEDAKI IN KONJI, ANG. HUM. NAD., 18.50 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 19.05 NA VRTU, 19.30 Z DAMIJANOM, 20.00 ŠPORT, 22.00 DUŠAN JOVANOVIČ: ŽIVLJENJE PLEJBOJEV, 23.25 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 0.30 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 16.07.2009, I. SPORED TVS 6.55 KULTURA, 7.00 ODMEVI, 7.40 NA ZDRAVJE!, 9.00 NILS HOLGERSON: OSA IN MALI MATS, RIS., 9.25 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 10.10 POLONA SEPE: TOTALNA RAZPRODAJA: Z GLAVO V NABAVO, HUM. NAN., 10.45 ZDRAVJE V EVROPI -PRIHODNOST BREZ OTROK, 11.40 SVETO IN SVET: MEDGENERACIJSKI DIALOG, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 HOTEL POLDRUGA ZVEZDICA: ROJSTNI DAN, 13.50 ČEZ PLANKE: KOSOVO, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 ANIMALIJA, RIS., 16.10 RISANKA, 16.15 PETICIJA, KRATKI DOK. FILM, 16.30 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 JASNO IN GLASNO: TVEGANA SPOLNOST, 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 NUKI IN PRIJATELJI, RIS., 18.45 PUJSA PEPA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 TEDNIK, 21.00 HITLERJEVA DRUŽINA, DOK. ODD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 OSMI DAN, 23.30 BESEDE IN SLIKE, 23.45 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 16.07.1991, 0.10 DNEVNIK, 0.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.10 INFOKANAL ČETRTEK, 16.07.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 10.50 TV PRODAJA, 11.20 MOZAIK, 11.50 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 16.07.1991, 12.15 SANJSKA POTOVANJA: LONDON, ANG. DOK. SER., 13.05 PO POTEH USHUAIE, FR. SER., 13.30 NA LEPŠE, 14.00 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 15.05 TV PRODAJA, 15.40 EVROPSKI MAGAZIN, 16.10 MED VALOVI, 16.40 MODERNA ŠTETJA PREBIVALSTVA IN SLOVENSKO-HRVAŠKA ETNIČNA MEJA, 17.00 MOSTOVI – HIDAK, 17.30 TO BO MOJ POKLIC: VZDRŽEVALEC TEKSTILIJ, 18.00 ŽELITE, MILORD?, ANG. HUM. NAD., 19.00 SEDEM OBDOBIJ ROCKA, ANG. DOK. SER., 20.00 FILM, 21.40 JASNOVIDKA, AM. NAD., 22.20 ZABAVA, AM. FILM, 23.55 DEDIŠČINA EVROPE: TOULOUSE-LAUTRECOV RAZVRATNI PARIZ, FR. DOK. FILM, 0.50 ZABAVNI INFOKANAL Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada Naslov uredništva: RS za Slovence v zamejstvu in po svetu H-9970 Monošter, ter Javnega sklada za narodne in etnične Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, manjšine na Madžarskem. tel.: 94/380-767; Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 e-mail: porabje@mail.datanet.hu HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale ISSN 1218-7062 ČASOPIS države 52 EUR ali 52 USD. Tisk: SLOVENCEV NA MADŽARSKEM TISKARNA KLAR d.o.o. Številka bančnega računa: HU15 1174 Izhaja vsak četrtek Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; 7068 2000 1357, Glavna in odgovorna urednica Slovenija SWIFT koda: OTPVHUHB Marijana Sukič VABILO - MEGHÍVÓ