X
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
„Glasbena Matica“ v Ljubljani.
Cene prostorom izven naročbe:
Sedež I. do III. vrste ä 2 gld.; IV. do VII. ä 1 gld. 50 kr.; od VIII. vrste naprej in na galeriji ä 1 gld. — Stojišča ä 50 kr., dijaške in garnizijske vstopnice ä 30 kr.
Vstopnice se dobivajo in naročbe se sprejemajo v trgovini g. J. Lozarja, na Mestnem trgu, in na večer koncerta pri blagajniei. p. n. gg. naročniki naj se blagovoli za svoje sedeže z legitimacijami zglasiti v trgovini g. J. Lozarja.
«m ism
 61'*______
----
V sredo, dne 8. decembra 1897 ob 5. uri popoludne
v Sokolovi dvorani „Narodnega doma“
KONCERT
pod vodstvom koncertnega vodje gospoda Josipa Čerina.
Pri koncertu sodelujejo: gospod Josip Nolli, operni pevec; pevski zbor „Glasbene Matice“; orkester „Glasbene Matice“ in oddelek sl. godbe c. in kr. pešpolka Leopold II., kralj Belgijcev, štv. 27.
■VZPOI2EID:
A h rosica VUhui. Ouvcitura k spevoigri „Jamska Ivanka“ /.h orkester. Slavnostni govor. Zložil in govori gospod Engelbert Gangl.
Anton Foerster: „Domu“, moški zbor z bariton-solo in čveterospevom. Soli: gg. A. Pucihar, A. Razinger, J. Pribil, A. Stamcar, G. Kronabethvogel. a) Kamilo Masek: „Nezakonska mati“, |	.	,	.	.	, ,.T
ii	Kam?“	' Pesmi za bariton; poje g. J.Nolli,
c) Fr. Ser. Vilhar: „Mornar“,	J na klavirju spremlja g. J. Čerin.
a) Anton Nedved: „Oblakom“,
b) Dr. Benjamin Ipavec: „Leži polje ravno“, mešani zbori.
c) P. Hugolin Sattner: „Studenčku“,
a) Viktor Parma: Intermezzo iz opere „Ksenija“ za orkester.
b) Bedrih Smetana: ,,Iz čeških logov in gajev“, simfoniška slika za orkester. Narodne pesmi:
a) Jurij Fleišman-M. Hubad: „Luna sije“, mešan zbor.
b) Josip Čet -in: „Bom šel na planince“, moški zbor.
c) Matej Hubad: „Ljub’ca, povej, povej!“, mešan zbor.
Jožef Haydn: „Zapojte, strune!“ in „Nebesje oznanja“, mešana zbora z orkestrom iz oratorija „Stvarjenje“.
O petindvajsetletnici „Glasbene Matice“.
@ospoda slavna, lep in velik god  
Slavimo danes; z nami narod naš Spominja se ga širom domovine . . .
Ni čaš žvenketa čuti ob tem godu.
Ni govorov, napitnic in zdravic,
Ni lic razvnetih in oči iskrečih —
Slovesno, mirno in ponosno mi Sešli smo se v dvorani tej Visoki,
Da govor tod umetnosti krasan Začujemo, ki se najlepše sama Z njim poslavi ob godu tem svečanem . . .
Nemirna so nam srca, kot nemirna Vsekdär so, če jih polni radost.
A radost sama ni, ki v sladkih čutih Kipi nocoj nam v srčnih globočinah;
S to radostjo je združena zavest,
Da se v Slovenili vse ne pogubi,
Kar dobrega zasnuje rodoljubje,
Da tudi v naših plodovitih tleh Zažene kal, in cvet rodi nam sad,
In sad nam nosi čast, ime in slavo,
Ki nam zažiga v dušah plamen, v žilah Kri žene nam nemirno in kipečo,
In vse nas druži, kolikor nas je Po selih, mestih, trgih zemlje naše,
V	ljubezni žarni do slovenskih tal In do umetnosti visoke te,
Ki smo zgradili ji svetišče varno,
Ognjišče, zavetišče — v dušah svojih!
Kako blesteče pač zdaj lijejo
Umetne luči tod k nam žarki mrzli . . .
A nam tako je vroče, kakor bi Ognjeno morje v prsih nam kipelo —
Kdo pač je, ki razvnemlje nas v teh hipih? Gospoda slavna, zdi se mi, da duh Nad našimi glavami plove danes,
Duh, ki priplaval je nad nas
Tam z večnega domu, kjer je izvirek
Umeteljnosti prave neizčrpni,
Duh tvoj, ki dela tvojega ta dan
Slavimo praznik zdušrio, duh tvoj — Vojteh!
Ostavil si svoj dom, da čuješ sam,
Kako je iz ponižnega akorda Narastel v letih petindvajsetih Mogočne himne spev vzneseni,
Ki sebi v slavo, tebi ga v spomin
V tem zlatem hipu poje Matica . . .
In blaga sila tvojega duha
Nam širi srca za umetnost vneta,
Kot širi pesem naša se ponosno Iz svoje zibelke do tja, kjer zjutraj Izpira sonce v rosi svoj obraz,
Do tja, kjer hodi spat pod večer trudno, Do tja, kjer slika zima cvet ledeni,
Do tja, kjer palma zeleni na jugu,
In v soncu vročem smeje se citrona — Tako se širijo nam srca danes . . . Navdušeno, ponosno in hvaležno Iz njih vzkipeva jeden hvalni glas:
4 Naj bo ti slava, Oče Matičin ! —‘ —
Kot v toplem dihu se vetrov pomladnih Iz popja cvet razvije pestrobojni,
Tako se iz ljubezni do umetnosti,
Ob vročem žaru naših vročih src,
Ob de:lu vstrajnem in stremljenju vzornem Razvila je iz tihega početka
V tej kratki dobi naša Matica,
To zavetišče, zatočišče glasbe —
Umetnosti prečiste, ki s ponosom Hčer svojo imenujemo jo sveto.
Kako pač delo nje je plemenito :
Ustvarila prekrasen nam zaklad Domače pesmi biserov je samih,
Odprla duše nam mož velikih,
Da zremo vanje kot v čarobne sanje,
Da v njih spoznamo veličino vso,
Ki nam prečara z divnimi glasovi Vsakdanjost pusto v svet skrivnostnolep, Kjer se topi srce nam, duša pa Kot'na blazinah mehkih, v vonju čarnem, Na smelih vzletih kot orlovih krilih — Trepeče nam in sanja in se ziblje.
In se izgublja nekam v visočine —
o*
Kot tok vijolčnih vonjev v čistem zraku Ob prvih dnevih mehke se pomladi . . . Poznamo vse vas, Nedvčd, Foerster, Gerbic In Vilhar sin in oče, Parma, Sattner In Mašek, Jenko, Ipavec in Gallus,
Dvorak in Smetana in Fibich — vse ! Govoril nam si Haydn, Mozart, Schumann In Mendelssohn, Beethoven, Rubinstein — Vi vsi ste bili tu med nami že !
In tebe čuli smo, slovenski narod,
Ko mehko dušo si nam kazal v pesmih,
Ki zrastle so iz tebe in za tebe !
In zrli drugim smo v odprte duše —
A kdo zdaj spomni vseh se teh imen,
Ko nas prešinja samo jed na misel,
Da klanjamo se vam, duhovi čisti,
Da klanjamo se taki veličini!
Gospoda slavna, ob večeru tem Spominjamo se lepših še večerov,
Ki z zlatimi pismeni v knjigo jih Razvitka svojega je pisal narod.
Bilo je, kakor bi ne bilo res:
Tam, kjer se širi morje hiš ponosnih,
Ko naše je središče v razvalinah Ležalo razmetano v žalnih dneh,
Sestali smo sinovi se slovenski In z nami hčere se cvetoče naše.
Globoko v duši zakopane smo Ponesli tjakaj s sabo pesmi svoje . . . Pokazali smo ž njimi svojo moč,
Izrekli ž njimi hvalo plemenito:
V	dvorani svetli, z zlatom obloženi,
Zbran bil je cvet gospode velerodne,
Da čuje nas, ki smo prišli kot v boj,
Da zmagamo, da svetu damo znak :
I oni narod, ki je malo znan,
Veliko vzmore, ker je krepke volje !
In res ! . . . Kako so nam drhtela srca,
Ko vrela je iz njih slovenska pesem Na zemlji tuji . . . Da, iz src glasovi Tedaj so vreli nam, saj zopet srca Zavzeta našli širom so odprta.
Tako je bilo tiho, da utrip
Cul naših src se je pretesnih ... A potem
Od vseh strani zvenela je pohvala
In glasen plosk in klici vzradoščenja,
Časti in presenečenja in slave:
»Bog živi te, ti mojster naš — Matej !
Bog živi tvojo vojsko vrlih pevcev,
Bog živi venec teh mladenk prekrasnih — Bog zmagovavke živi, zmagovavce!« — —
In prišli smo nazaj s ponosom v srcu;
Vi ste sprejeli rosnih nas oči,
Kipečih duš, z odprtimi rokami —
V objemu srčnem preživeli smo
Kot v sanjah ob spominih sladkih z vami Vse one dneve mnogokrat potem . . .
In danes, ko je petindvajset let Preteklo žitja Matičinega,
Sestali smo se zopet! — Pozdravilo Presrčno kliče boginja nam — Glasba!
V desnici lok, a v levi gosli zlate,
Val pada svilnatih ji las po snegu Nje polnih ramen in kipečih prsi,
Ob čelu se ji vije diadem,
Telo ji vitko krije bela halja,
Ki* — kot cvetoči vrt ob jutru rosnem — Gori z rubini, demanti posuta . . .
Ta krasna boginja doma je tu,
V tem umetnišču — v naši Matici!
Tu žije in nam dela čast in narod Slovenski vzgaja v tej umetnosti.
Sklonimo glavo vsi pred njo ta dan !
Naprej po poti tem naj vodi nas
K prosveti in umetnosti prejasni —
Vsi klanjajmo se ji, gospoda slavna!
Engelbert Gangl.
Narodna Tiskarna