©* sjiuStice UOVIIMA mornmwn«w$pap« LETO LI.— VOL. Hinpniii^w« ANGLEŠČINO IZ SLOVt^ISJE ZIDAJO, PA KAKO! — Vsak Nekateri delavci so' se uprli in ameriški poročevalec, ki ga spuste v Jugoslavijo, da občuduje maršala Tita in o njem pisari, mora pripovedovati Amerikan-cem, koliko se zida v novi Titovi Jugoslaviji. Poročevalec iz Ljubljane pa nam pove, da ene stvari ti ameriški žurnalisti na-v&dno ne vidijo. Večina teh stavb, ki so jih novi oblastniki niso hoteli opravljati takega posla. Takoj so jih zaprli. Ko so Mary Štrukelj V ponedeljek zjutraj je umrla po dolgi bolezni Mary Štrukelj, roj. Zalokar Stanovala je na 6911 Hecker Ave. in je doživela starost 69 let. Rojena je bila v vaši Ločna pri Novem Me- si«. lanuj o« ji« »f*“. ““ ““ stu. Od tam je prišla v Ame-križ podrli, so ga naložili in od r^L0 pred 4Q ]eti. Za njo žaluje naliali rr Hvnrrm. Ril-, 1P velik ____________ _________________t 1 peljali v livarpo. Bil je velik bronast križ. UBOGI STARŠI IN OTRO- soprog Martin, sinovi Martin, Joseph; William, hčerka Mary sestri Alojzija Škerlj in Anna siavu, ni su jiu novi e« ------- začeli, je namreč ostalo nedodela- kadar morajo 14 letna dekleta nih. Delajo in ne dokončajo. Zi- od biče v brigade, če ne gredo, ’ ------ sesiri Alojzija DJterij m Aram 01. — Vse nad 14 let stare otro- žjviC( y Kanadi brat Anton Za. ke pobirajo v brigade. Ce ne - • - gredo, družina ne dobi nobenega blaga več. Posebno je hudo ■ dove postavijo in še streho morda, toda vsega drugega manjka. Manjka cevi za vodo, manjka peči, školjk za stranišča, žebljev in kljuk in šip ter še našteto malih stvari, brez katerih ostane hiša nedodelana. Tako je v Ljubljani nadzidano sodni palači še eno nadstropje, toda tam nimajo kurjave. Teh stvari Titovi možje ne pokažejo ameriškim žurnalistom, kadar ti pridejo občudovat tega balkanskega bandita. DEŽELA BREZBOŠTVA. — Takole piše starejša žena iz Slovenije: Naša lepa Slovenija je postala dežela brezboštva. Na Svetega Rešnjega Telesa dan je šla kot navadno Telovska proce* sija. šla je po stranskih potih. In prišli so trije tanki, oklopni avtomobili in zavozili v procesi-jo. Ljudje so se razbežali, ni ne žeplenk, ne petroleja,, ne soli več v hiši. V Rakitni so odpeljali cel avto deklet, ki niso sama šla. Tako tudi na Golem. Ljudje so jokali kot takrat, ko je Italijan odvažal v internacijo. Tako je povsod. ______ Bila je članica društva Maccabees Carniola Hive št, 498. Pogreb bo v četrtek ob 1. popoldne iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda na Highland Park. Velika črna maša za pobite Slovence Pesnik slika, kako naš narod postavlja katedralo, ki bo v njo pokopal vse junake-mučenike. Na novem oltarju bo škof slovesno črno mašo pel in naš narod zopet Bogu posvečeval. . . . ob njih, ... ob kosteh padlih... Koncem te v.elike Daritve pesnik vidi samega oživljenega Jezusa — Boga, ki spregovori: Jaz sem Krst in Kri in Duh John A.1 Cankar .naznanja, da bo v višji šoli v Waukeganu večerni pouk v angleščini za vse nove naseljence (P. D.). Mr. Cankar 'bo sam jfomagal pri tem, če bo .potrebno. Vsak, ki se želi vpisati v ta tečaj, naj to stori v uradu, ki se nahaja na vogalu Washington in Jackson St. v 2. nadstrop- Roparski napad na Ant Grdino brez kasni za roparje Mary Strauss Danes otn2:15 po polnoči je na domu.ipri svoji hčeri umrla Mrs. Mary Strauss. Truplo bodo prepeljali iz hiše žalosti na 1028 E. 169 St. v Grdinov pogrebni zavod, ki bo oskrboval pogreb. Pokojna je dosegla starost 58 let. Podrobnosti o pogrebu in druge podatke o pokojni bomo priobčili, ko bo določen čas pogreba. či Joseph Sadar st., star 62 let, stanUjoč na 19612 Cherokee Ave. Tukaj zapušča soprogo Margaret, rojeno ZbačnUt, doma iz vasi Topol, fara Bloke pri Seja Katoliške Lige Naj nihče ne pozabi, da je v sredo dne 6. okt. ob 7. uri zv. letna seja Lige Katoliških slo- uiKi UH.UIUU —..................______- . venskih Amerikancev v cerkveni do denarja. Ne smili se jim ne star človek, ne na kaj dru- dvorani v Collinwoodu pri žup-gega se ne ozrajo, pohlep po denarju jim je vse. Denar! nj cerkvi Marije Vnebovzete v Sinoči se je izvršil na vsem poznanega Antona Grdino roparski napad in to prav v osrčju mesta, vpričo ljudi, na najbolj prometnem kraju mesta, kar kaže, kako so razbojniki predrzni in brezobzirni, kadar mislijo, da bodo prišli M« crr.il; ca iim np star iflnvpk n p na kai dru- Denar! Denar! No, včeraj so izvršili grd Slovenj na poti v Ameriko Iz Nemčije je odpotoval Jože Melaher s soprogp Marijo in hčerko Majdo. Potujejo v Cleveland, Ohio. Rajmund štrukelj in žena Ivanka pa potujeta v Sulpher, S. D. Dopotovali bodo v prvih dneh oktobra. Sponzorji bodo pravočasno obveščeni. Da bi našli še kaj sponzorjev, ki bi bili tako dobri, da bi sprejeli še katere izmed tistih slo-yenskih pregnancev, ki prosijo pri Ligi'Katoliških Slovenskih Amerikancev, da se jim omogoči sprejem v USA in jim je v ta namen treba dobiti prvo streho in prvo zaposlitev, bomo v pri- Joseph Sadar Po dolgi in mučni bolezni je hodnje objavijajj jmena jn p0-premuiul v Huron Rd. bolmšni- Q noyih br08ilcih. Morda datke o novih prosilcih. Morda se bodo našli med nami dobri ljudje, ki koga poznajo ali bi sicer bili pripravljeni, da se javijo za sponzorje. Vse potrebne nega papirja. Gotovo v kak šnem brlogu robantijo in preklinjajo, ker jim je nagajiva usoda tako lepo zaigrala, da se morajo skrivati kot zločinci pred postavo, za kup ničvrednega papirja. Takole se je stvar zgodila. Mr. Grdina je nesel sinoči, kmalu po 6 pri zvečer, v Union Bank of Commerce na 9. cesti in Euclid Ave. čeke od North American banke, katere je Mr. Grdina predsednik. To so bili čeki, ki so jih ljudje deponirali na banki, katere je banka pripisala na račun vlagateljev, nato pa na vsakega pritisnila pečat, s čemer’ je uradno potrjeno, da je Ček last North American banke in da je izplačljiv samo na Union Bank of Commerce, kjer ima Slovenska banka svojo odprto vlogo za čeke. Kot nam je povedal Mr. La-ckamp, poslovodja slovenske katerem so se roparji z vso br-zino odpeljali. Mr. Grdina je močno krvavel in ljudje so ga odpeljali v banko in mu nudili prvo pomoč. V tem je došla policija in poklicana je bila tudi FBI, ker je banka pod državnim nadzorstvom. Mr. Lakamp nam je povedal, da je nesel Mr. Grdina v kov-čeku čekov za kakih $200,000. Sleherni teh čekov je absolutno brez vsake vrednosti za roparje, ker ne morejo nobenega menjati. V kovčegu ni bilo prav nobenega denarja. Ni torej niti centa izgube. Pa če bi bila eventuelna izguba, bi bila popolnoma krita, ker ima banka za vse take slučaje zavarovalnino za vsoto $300,000 pri največji zavarovalni družbi v Ameriki, Od vsega ropa torej ni druge škode, kot da ima vrli Mr. Grdina obvezano glavo in otekle roke, ker so ga roparji neusmiljeno tolkli, ker ni hotel izpustiti kovčega. Je zares ki p na Jezeru pri Sv. Lovrencu. Tisti dan popoldne so pa fantiči' pritrkavali prazniku Marije Vnebovzete. Prišel je komunist, nastavil nanje samokres in jih segnal iz zvonika. Morali so mu dati tudi ključ do cerkve. Ljudje so čez nekaj časa šli v cerkev pogledat in tam našli razdejanje. Oltarja ni bilo več, bil je prevrnjen in razbit. Kipi po tleh razmetani in polomljeni. Velik Kristusov kip je šel v tisoč koscev. Mati naša so jokali. TABERNAKELJ SO OROPALI. — Škof Volk je dal razglasiti po ljubljanski škofiji, da se je v Sostrem zgodil zločin ropanja oltarja. Zličinci so odprli tabernakelj, vzeli monštranco in ciborij z dvesto posvečenih hostij. NA VIŠKEM POKOPALIŠČU pri Ljubljani so podrli velik bronast križ. Ne kaki roparji. Uradno so ga podirali. oprane od vode in krvi: Ganile so moj sluh in odmaknil sem svojo jezo, z Ljubezni moje novo zavezo nagnjen nad Vas. Kaj skozi Vaših zemskih stisk bolečina buči maj duh kot Velikonočna struja, i/ ki Golgoto stresa in mrtvece o-buja in sleherno srce in vso domovi- raukov, brata AftdrevV in več 'mali ti bo zs iS Stl i'!rt iifrr'y Razne drobne norice Iz Clevelanda in te okolice Clevelandu. Poleg drugih poročil glavnih odbornikov, bosta posebno zanimivi tudi poročili škofa dr. Gregorij Rožmana in p. Bernarda Ambrožiča. Poleg članov glavnega odbora Lige so prav vljudno povabljeni tudi člani odbora stoterih v Clevelandu in drugi sodelavci in prijatelji Liginega dela iz cele Amerike. Pismo za Perkove— Vera Perko, hči pokojnega Jožefa Perko, ki je bil uradnik sodišča v Novem Mestu, je poslala važno pismo za svoje sorodnike iz Ambrusa. Pismo je prejel Mr. Steve F. Pirnat, 6516 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio, ali telefon HE 3500. Mr. Pirnat bo rad izročil pismo vsakemu sorodniku, ki se zglasi pri njem. Iz bolnišnice— Mrs. Mary Blatnik iz 3550 E. 81. St. je zapustila bolnišnico, kjer je bila tri mesece. Prestala je dve težki operaciji. Začasno se nahaja pri hčri' Sirs. John Kaplan, 9108 Union Ave. Tem 2K Mr. Grdina. ^hvaUU vsen, ki SfUSe I (J Jv MO-" ----“-T-il ITS. 8p$K drugih’ sorodnikov. Rojen je Aplt^* JfiMBisi^ naj počene iz jokov v maj zmagoslavni vrisk: Aleluja. Knjigo lahko naročite pri A-meriški Domovini za $2.75, s poštnino $3.00. -o Tri na dan Pismo iz domovine “... Tisti, ki so tem vragom vence spletali in poštenim ljudem želeli vse hudo, so sedaj sami na vrsti. Sedaj so tudi ti spoznali, kje je resnica. Bodite Bogu hvaležni, da ste tam . . •” • » * Premogarska stavka White Sulphur Springs, W. ni? kjer zapušča1 sestro Rdzalijo. I#Se ,jawjM|»nW Tukaj, je.bival‘44 let in je bil član dr. Ribnica Št. 12 SDZ. Po. , S t SmTmnmS. »M.*«.—-***»» v cerkev Our Lady of Perpetual mest »praznd. za nasehtev no-Help na Neff Rd. ob 9:30 url vrh beguncev. TrAaje, da se in nato na pokopališče Kalva- javijo Sponzorji. Sponzor m-ma nikake druge obveznosti nja‘ Cefirne Pauli kot U iwi- da je 'b6gUI1CU aH ., B. ., . . i begumdki družini poskrbel za V mostmboinišmcneprenU- ne ^ sprayila ob Paull^star S kt.Ttanujoč ™ nobene dosedaj zaposle- se Je za lrenuleK puu .. 1-021 ’ Waterloo Rd Tukaj ni- ne 0861)6 v Amerfkl’ da Je P udarci zgrudil in so razbojniki *Mr “ bi wv prijatelj DmYwh, ^ w jo bo dobil. ko prWe> YYIUMJ ou.ru«* . . . na Hnvatskem kjer zapušča se- SŠ3S5 KSfc E vala. Ni upanja, da bi v teku let. Zaposlen je bil pri želeami- .......... J- ” Ci New York Central. Pogreb vau’ bo v četrtek popoldne db 1:00 uri iz pogrebnega zavoda Joe. Žele in Sinovi na 458 E. 152 St. zbežali, je Mr. Grdina skočil pokonci in planil ven na cesto za roparji. Med tem pa ni bil uuuii [jpwwu— -— tiho, ampak je iz .polnih prs vrsto dela v navadi v tistem o- kijcai ljudi skupaj in hitel pro-kolišu. Sponzorji naj bi se ja- y avtu, v katerega so roparji prihodnjega tedna prišlo do rešitve. J^wis se razgovarja samo z rudniki, ki še vplačujejo v socijalni sklad unije. nenitnih Clevelandčanov, od časopisov in radia, je dal Elmer L. Lindseth, predsednik Illumr inating družbe znamenje in žaru hi bila že>i so z delom .povečanja elekt- Drugo pismo . . . Ce M mia__________«.____,ft win Mn- lakoj vse puštili in šh. V krat- družba sadila do- umne bomo imeh nič. Najhuj-I^^ kJe,ektrarni in gicer 1B0,-še bo to, da bomo hlap« na svo- ^ ^ ji zemlji... Bne Biie. Obenem je Mr. Lind- sdth nalznanil, da.se bliža dogo-ovitvi 180,000 Wlowatov dodat- Za atauiu v« ----- 'iWJ v n»v*»» v.«.«-. « - ki sicer venomer vpijejo, kako dva generatorja, vsak po 90,-da je tam fletno. S štirimi jar-jooo kilowatov; eden bo °* mi volov jih ne spravite v Titov,letovati v ok/tobru, drugi pa v raj, ki je samo za druge, oni sa- decembru, mi so preskromni in so rajši tu-| Na koncu 70. ceste v Cleve- kaj v tej “ušivi, kapitalistični” .landu bodo postavili dva gene- uu --------- Ameriki. ratoria. vsak po 75,000 Jdlowa- Pazimo In vozimo pmUno. ie zbrisati bančnega pečata, (e napravljen z nebrifllji- Mom* . ; , : takoj za njimi, ker lanko je stppil Mr. Grdina jjm bj]0 pad]0 v glavo, da spravili na tla, pa še ne za doi- mov k soprogu in sinovom, W jo go. Pogumen je, da si je upal že tako pričakujejo, takoj za njimi, ker lahko bi Druga obletnica— Čeke/ skozi vrata, so sjcočili proti njemu trije neznanci. Eden mu je vrgel preko obraza vrečo ali ruto, dva sta ga začela pa udrihati po roki in po glavi. Žbili so ga na tla, mu vzeli kovčeg ter skočili ven na cesto. Ampak nisp vedeli, da so imeli opravka s trdno slovensko korenino. Ves čas napada je Mr. Grdina vpil in klical ljudi na pomoč in komaj se je za trenutek pod težkimi SMIVEWSH IZGNANCI gjjj, St . MZPOMAnsnio jim; prav takrat skočili. On in par ljudi, ki jih je Mr. Grdina opo------- ...------------ zoril/sd imeli v zadnjem’hipu drugo rabo jim itak niso priliko, da so si ogledali barabe in kar je največ vredno, za-poihnili so si številko avta, v Z obema dodatkoma bo II- življenju v njegovi nadškofiji. la’loSldbw^wtl*- dA FLUSHING MAEDOW1U- Za Jugoslavijo je govori1 v skup-trične Bile. Mr. Lindseth je za- ščini Zveze Narodov zunanji minister Edvard Kardelj. Izjavil je, trdil da bodo družbini inženir- da je za Višinskijev predlog, da se sklene nova mirovna pogodba ti delali še nadalje na načrtih, med petimi velesilami. Pozival pa je Sovjetsko Zv6TO'da naj "6‘ da bo družba proizvajala še več ha diplomatsko m politično gonjo proti Jugoslaviji. Dokler Ru-gonilne sile in sicer pri vseh sija stalno poziva na upor proti vladi Jugoslavije m se vedno vti-treh elektrarnah: v Avon, na ka v jugoslovanske notranje zadeve dokler hujska sosede proti 70. ISt. in v Ashtabula, O. Dru- Jugoslaviji, toliko časa vzdržuje stalno veliko nevarnost vojne žba bo najbrže začela graditi«- na tem delu Evrope. Kardeljev govor je bil sicer ves obziren Marshall predsednik Amer. Rdečega Križa Marshalla, bivšega federalnega •, ^ iiji. ^ ih» bo naibrže zaceia gramu e- na tem delu Evrope. Kardeljev govor je bil sicer ves oduren marsnana, o.vsega ko bi se stavka preprečila, pa h. «- v—s-rrs; tzstss. s«.« *«—; 5 'szssssss*' ’*i0 "i ^ atrsssss - ..........~ za stalno od tukaj noben tistih, ka v Avotl, Ohio. Tukaj grdijo d v Lskc okraju, ki Jeobjeze- pardon.rajo titovsko Jugoslavijo. U V v... —j — y —- a “ w m Ene zapadno od reke Chag WASHjngTON. — Predsednik Truman je imenoval dosedanjega ambasadorja USA v Buenos Airesu James Bruce-a za 1. nr*d šefa urada, ki ho upravljal ameriško pomoč za oborožitev Evrope JTMndsTtMU sLn- in držav bližnjega in Daljnega Vzhoda. Mr. James Bruce je ban- **»**.-*?* ^iSSSSSSSStt “ V sredo ob 7:16 bo darovaiia stresali: vanj, ker jim je tako v cerkvi sv. Vida maša za pok. vneto sledil. , Mary Mulec ob priliki druge ob- Da je nesel Mr. Grdina čeke letnice njene smrti, na banko zvečer, je tako v na- Vrnitev iz bolnice— vadi pri bančnemu poslu. Kar Anton Krall iz 14417 Darwin namreč dobi banka čez dan če- Ave. se je povrnil iz bolnišnice kov, jih pošlje zvečer v mesto v Po težki operaciji. Prijatelji ga Union Bank of Commerce za zdaj lahko obiščejo doma. Tem tako zvani “clearing house,” Potom se želi prav lepo zahvaliti kjer delajo uradniki zvečer in vsem, ki so ga obiskovali v bol-čakajo na bančne donosilce. Se- nišnici. veda, kadar pa dobiva banka Deveta obletnica— denar, ga pa vozi v težkem V sredo ob tl :45 bo darovana oklepnem avtu. v cerkvi sv. Vida maša za pok. Policija in F. B. I. zdaj prid- Johano Bajt v spomin 9. obletno iščejo bandite po avtni licenci nice njene smrti, in po opisu. Upamo, da pridejo florist se priporoča— kmalu oblasti v roke in dobijo Gertrude Soršek je odprla zasluženo plačilo. Kaj bodo pa cvetličarno na 1454 Addison Rd. Z ničvrednimi čeki roparji na- Priporoča se za obila naročila, pravili, se ne ve. Najbrže jih Zaroka— bodo v togoti kam zadrajsali, za Zadnji teden sta se zaročila jim itak niso. Miss Emma Osterman, hčerka * * * Mr. J. Ostermana z Mr. Matt Po napadu so Mr. Grdino odj Vidmarjem, sinom Mrs. Mary peljali v Charity bolnišnico, kjer Vidmar iz 6319 Orton Court, ser ga obvezali, nato pa odpelja- Velika-vrednost— li domov. Ima več ran tylglavi V Ferfolia Furniture, 3515 in roke imji vse obtolčene, kjer E. 93. St. lahko kupite G. E. apa-so ga roparji tolkli, da bi izpu- -at za televizijo z mizico vred stil ročni kovčeg. Upamo, da z& $269.96. Lahko ga dobite na Mr. Grdina ne bo čutil kakšnih mala odplačila. Mr. Ferfolia resnih posledic napada, le. strah vam bo vse lepo razložil, če se mu bo gotovo ostal še nekaj ča- ustavite pri njem. sa v kosteh. Pogumni pa ste, Mr. Grdina! Stavka grozi pri Ohio Edison Co. Akron, O,—Stavka grozi pri _ . Ohio Edison Co. Pod vodstvom Washingtan. — Predsednik ^rjavnih .posredovalcev se eicer Truman je imenoval generala neprestana pogajanja ka- ---------- - - sodijo, da ni veliko upanja. U- prej šefa generalnega štaba na- „^3^; uradniki so izdali navo-še vojske med drugo vsetovno d11a M st8vko in zaprosili uni-vojno za predsednika Rdečega je ^ drugdh električnih druž-Kriia. Dosedanji predsednik babi da ne pobijajo toka Ohio Basil O’Connor je pred par dne- Edison Co. med stavko. Sever-vi odstopil. Marshall se je do- „o-vzhodni deli Ohio bodo bm bro popravil od svoje zadnje bo- ^ ai} j0 bodo imeli samo lezni in operacije ledvic. ,i.i,yiyul č« uMi »tavke. v Ameriška Domovi ima i \ii ■*!<-/% %—novi» — 8117 Si Clair At«. , Editor) HEnfenon 0628 Cleveland 2. Ohio JgllJP NAROČNINA Za Zed. države »8.60 na leto; za ppl leta »6.00; za četrt leta »3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav »10.00 na leto. Za pol leta »6.00, za 8 mesece SEPTEMBER ■W MW M Mt im mi UT i 1 3 45 6 7 8 9 io II 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 »3.50. SUBSCRIPTION RATES United Statee »8.60 per year; »6.00 for 6 month*; »3.00 for 8 months. Canada and ell other countries optside United States »10 per year. »6 for 6 month*, »8.60 for 3 months. —i „ at the Port Office at No. 189 Tues., Sept. 27, 1949 rih' na korejski meji, o vojski a Kitajskem in vsem položaju na azijskem kontinentu. Zavrelo bo, ko bodo prišle na vrsto obtožbe USA in Velike Britanije proti Rumuniji, Madžarski in Bolgariji, da so kršile,mirovne pogodbe, ker politično preganjajo, zapirajo, obsojajo in usmrčujejo politične nasprotnike komunističnega režima v teh deželah in uničujejo politične in ver- wj..jir ______________ _ ske svoboščine. Upajmo, da bo takrat kak delegat vsaj zi- šfeera ,pra¥i) poskus, ohra- Z mojim denarjem je ki nil, da je prav tako vse te zločine zakrivila tudi titovska ko- niiti 3tari rwj gospodarskega iz- moj kolega dva vozna lift] jiu ne ugaja, ker “propagandisti ene m druge vrat#” mečejo komlunizsm in fašizem v en koš in trošijo svoje energije na obsodbe in napade le 'komunističnih diktatur’, dočim se navdušujejo «a fašistične”. Fašizem, pravi, je poskus, dira- AL PA NE munistčna garnitura v Jugoslaviji, čeprav Jugoslavija formalno ne more biti tožena, ker ni podpisala tozadevnih obveznosti napram velikim meznikom. Upajmo, da si bo takrat vsaj Višnski privoščil titovski režim in dokazal, da je ta še bolj gangsterski in krvav kot njegovi obtoženi komin-formski zločinci. Svetovni zbor New York je zopet središče svetovnih dogajanj. 1,000 delegatov 59 držav se je tam zbralo. Nobena država-člam-ca Zvze Narodov ni izostala. Vse so tu. Še več. Vse so poslale svoje najboljše diplomate in najodgovornejše politike v mednarodnih zadevah, ki jih spremljajo prvi strokovnjaki. To so prve ugotovitve, ki jih je treba navajati, ko opazujemo novo skupščino Zveze Narodov. Znamenja so, da je Zveza Narodov vendarle resna zadeva. Vsi narodi jo smatrajo za resno. Vsi narodi hočejo sodelovati in tudi tisti, ki še niso člani, se vedno znova za članstvo potegujejo in prosijo, da jih dosedanji člani sprejmejo. Svet torej hoče in potrebuje skupno organizacijo, zaupanje stavi vanjo in se trudi, da bi v njej našel rešitev svojih težav. Malo se zaustavimo in še točneje poglejmo. Opazili bomo, da so mnogi delegati prišli v New York ne samo zato, ker je seja skupščine Zveze Narodov, ampak zato, ker je ta skupščina v New Yorku, ker zaseda v Združenih Državah Severne Amerike. Že pred sejo so se zbrali najvažnejši zunanji ministri svobodnega sveta in imeli predhodne konference, ki so morda ali pa gotovo bolj važne kot pa je skupščina sama. Tam v Washingtonu so vodilne sile svobodnega sveta že določile skupne nastope, skupne predloge in skupno taktiko. Finančna konferenca je že poprej končala svoje delo in posledice so po vsem svetu prekrile svečano otvarjanje skupščine Zveze Narodov. Da, mnogo interesa Cleveland, 0. — O hostar-skem maršaliu Josipu Brozu Titu. je bilo že toliko napisanega, da se človeku skoro upira, da bi ga omenjal. Večina ameriških opazovalcev in političnih diag-nostikov soglaša in dan za dnevom ponavlja, da ostane Tito v vsakem slučaju zakrknjen komunist. Ampak meni se vidi, da je njihova sodba površna in da ne odkrije pravega moža in njegovega pravega značaja. Jaz sem prepričam, da v resnici niti komunist ni. Če bi bilo mogoče preiskati najskriv-nejše celice in predale v njegovih možganih in najtemačnejše kotičke v njegovi duši, bi nedvomno odkrili, da pozna Josip Broz Tito samo enega boga — J. B. Tita; da ima samo en ideal J- B. Tita; da pozna samo eno ljubezen —J. B. Tita; in da je zvest in vdan samo enemu gospodu— J. B. Titu! Komunizem mu je bil zgolj pripravno sredstvo, da spravi Tita ne, vendar mi žilica ne da miru, dokler ne denem na rešeto vsaj nekaterih najbolj očitnih protislovij in rac, katerih se je iznebil dični “tovariš”, ki slučajno urejuje to “previra-jočb” diko “progresa”. Najprej se bom dotaknil trditve, da je ‘‘po Marksu diktatura proletarijata nujno potrebna za preobrazbo družbe iz kapitalistične v socialistično”, s katero Skša uvodničar E. opravičiti “ljudsko-demokratične” diktature od Leningrada do Sofije in Pekinga. S tem očividmo upa zamašiti usta vsem kritikom Kdo pa si bo upal ugovarjati takšni avtoriteti kakor Marks? Kakšen nebogljen “sa-ragatovec”? Ali more kdo reči in dokazati, da ni Karl Marks tega rekel ali zapisal? Nak, tako neumen pa nisem, da bi skušal to tajiti! Ne samo to—še marsikaj drugega je rekel ali zapisal. N. pr., da bo prišla proletarska diktatura najprej v industrijsko visoko njegov -današnji prestol. ____________________I------ Zdaj je njegov glavni življenski —prečrtala in dopustila, da je cilj, da se vzdrži na tem pre-'bila s- to kugo prva udarjena stolu. Zato se tako trudi, da ena gospodarsko najbolj zao-bi prepričal vesoljni svet, da je “najčistejši” marksist-lenjinist. koriščanja in socialnih krivic. Kaj je komunizem, v svojem navdušenju modro pozabi razložiti. Bom pa jaz. Komuni* zem je zgolj poskus, nadomestiti stari red izkoriščanja in krivde s stokrat hujšim in brezobzirne jišim izkoriščanjem ljudskih m nožič po državi in “partiji” in z novimi in še krutejšimi krivicami in ponižanjem. To e bil tudi Hitlerjev cilj. • • • Tretjič se je pa znebil čisto, po Gaidnavi pasji logiki prikrojene krilatice: “Ljudske množice so vedno dokazale, da so v stanju zrušiti vsako diktaturo, ki jhn je bila v škodo.’” Z drugimi besedami, če bi 1 j ud-stvo v Jugoslaviji ali Rusiji ali Albaniji ne maralo komunističnega “blagoslova”, bi svoje komunistične režime« njihovimi'ječami, tajno policijo, rablji, žandarji in vojaštvom vred zrušili. S kom? O — s figo! Enostavno, ne res? * * » Tole robantenje in stokanje po Šenklerju, ki ga je izzvalo pričanje dri Slobodana M. Dra-skovicha pred senaitnim priseljeniškim pododsekom, da je namreč Enakopravnost komunistka,' je rez zanimivo. Zlasti obupni krik: “Dokaži!” Kakor bi bila kakšna razlika med človekoma, ki časti Belcebuba in je zapisan v njegovi članski knjigi in onimi, ki niso zapi- Reglne. On ši je najbrže mislil ; kar je moje je tvoje in obratno, s čemer se jaZ nisem prav nič strinjal, pa sem moral biti lepo priden in poslušen, ker bi se utegnilo primeriti, da bi me Kanadčan pustil samega v prostrani Kanadi. Da bi le ne bi- da sem kupil dve kavi. Potem je pa rekel sodrug, da bova šla po mestu iskat dela. šla bova vsak v svojo smer in se opoldne sestala zopet tukaj, je rekel. Nič si nisva segla v roke, ko sva se ločila — za vselej. Nikoli več ga nisem videl, ne svojih dveh dolarjev in kar sem izdal za prenočišče in nekaj skodelic kave. Bog mu požegnaj! Mahnil sem jo nehote v tisto smer, kjer sem bil pred nekaj dnevi v javnem hlevu. Kar samo me je zaneslo tje. Ko sem prispel do poslopja, sem se ga ognil v velikem ovinku in krenil v drugo ulico. Hodim po le- la predolgo skupaj, sem si želel, ko sem’enkrat dodobra spoznal,' senem hodniku in si ogledujem razvitih deželah zapada, kar pa je zgodovina meni nič tebi nič s£m; v tej knjigi, toda ga vseeno ga drugega opravičila za svoj osebni hohštaplerski despotizem. On ve, da ne more upati na moralno zmago v svojem mom, ibrez katere mora tudi dejansko izgubiti, ako pred vsem, komunističnim svetom neizpod. bitno ne dokaže, da je “čistejši” marksist-lenjinist kakor so njegovi tožitelji. Zato tako hiti iz nasilno in mnogo prenagljeno (celo z roarksSsično-leniji-nističnega vidika) kolektivizacijo jugoslovanskega kmetijstva in korauinizacijo dežele. Ker ve, da so njegovi učitelji in tovoriši naposled odkrili njegov pravi značaj in da mu bo odzvonilo, ako mu ne uspe, dokazati svojega “čistega” in neoporečnega maricsistično-lenji-nističnega komunizma. Ljubezni do ljudstva ali “si- je pripisovati dejstvu, da je zborovanje v Ameriki, ki vedno Mož dobro ve, da nima nobene-bol) jasno in močno postaja središče in gonilna sila sveto- - vnih dogodkov, (svetovni usmerjevalec življenja narodov. Višinski se je prismehljal v New York. Višinski se sploh veliko smehlja odkar je postal zunanji minister in le ........ redko še zavzame surovo pozo komunističnega prosekutor- boju z Moskvo in Kominfor-ja kakor je nastopal, dokler je bil njegov šef g. Vjačeslav Molotov. Višinski je kot manjši komunistični uradnik sprejel vodstvo zunanje politike Zveze Sovjetskih socialističnih republik v dobi, ko je Moskva sodila, da sedaj ne bo več % plivalo sredstvo ustrahovanja in pretečega poziranja, ko je sprevidela, da demokratični svet na splošno več ne zaupa v nikako potezo sovjetske delegacije, da razen na Kitajskem komunistična stvar več nima prodorne sile. Zato se Višinski mnogo smehlja. Kar bo mogel opraviti bo samo pod prijazno krinko kake finejše diplomatske intrige, sicer mu bo pa smehljaj prav prišel kot maska, s katero bo sprejemal poraze in se s konference poslavljal — praznih rok. Le predobro ve Višinski, da skupščina Zveze Narodov zboruje v deželi, ki je sedaj točno obeleženo središče proti-komunstičnega sveta, središče protikomunističnega nastopanja, središče vojaške, gospodarske in finančne moči, središče svetovne, trgovine in politike, središče pan-ameriške in severno-atlantske zveze, ognjišče na katerem se pripravlja obrambna Zveza na^Daljnem Vzhodu, sedež moči odkoder se oborožuje zapadna Evropa, Koreja; Turčija in Grčija, v deželi sile, ki vsa nastopa proti komunističnim željam in načrtom. Delegati drugih narodov so prišli v razpoloženju veliko večje sigurnosti, da bodo mogli uspešno delati, kot so pred letom prihajali v Pariz. Takrat je videl nad začetkom konference meč strahu pred vojno, sedaj je ta strah zelo splahnel. Vsi imajo občutek, da si komunistični imperi; vojske ne upa začeti, ker je na drugi strani obrambna sila prevelika. Uradni program konference ne bo kdove kako zanimiv in bogat, kakor izgleda. Morda bodo načeli vprašanje italijanskih kolonij, pa je komaj verjetno, da bi našli rešitev. Višinski se bo s trpkim smehom spominjal kako USA svoj čas predlagala, da naj te kolonije upravlja Zveza Narodov, pa je sovjetska delegacija tako rešitev, ki bi tudi Rusiji dala svoj delež besede pri upravi, zavrnila. Sedaj USA te rišitve več noče, ker noče dati sovjetom nikake prilike, da vplivajo na rešitve v svetu izven železne zavese. Severno afriški narodi se upirajo in nočejo nič slišati o upo-stavitvi italijanske uprave nad in med njimi. Italija se bo upirala vsaki drugi rešitvi. Nikakega izhoda ni na vidiku. Balkansko vprašanje bo v neki obliki že prišlo na dnevni red. Svet se bo veselil ko se bo pet komunističnih delegacij zaganjalo v šesto, ki se je “poturčila.” Nič ni verjetno, da bi razprava rodila kaj sklepov. Le troha upanja je, da bi Višinski s tihim nasmehom pristal na končanje nemirov v Grčiji. Več je upanja, da bo sprejel rešitev avstrijske mirovne pogodbe. Tam namreč se bo edino še nekaj odkritosrčno smehljal, ko bo videl stisko titovske delegacije, ki jo je v avstrijskem vprašanju pustil na cedilu. Bolj izza kulis kot pred javnostjo bodo delegati načenjali vprašanje ureditve Nemčije, bodo rzpravljali o nemi stalih držav na svetu, namreč Rusija. Marks je dailje Učil, da sta organizirano delavstvo in kapializem dedna in nespravljiva sovražnika in da ne more biti miru, dokler eden ne uniči drugega; vzlic temiu kapitalizem in delavstvo na Švedskem, Norveškem, Danskem in v Novi Zealaniji ne le shajata, temveč celo prospevata skupaj. Ni >pa Marks nikdar slutil prihoda “prosvitilj enega kapitalizma” v Ameriki, ki se je pojavil s prihodom Rooseveltovega New Deala in ki se razlikuje od brezobzirnega starega kapitalizma v tem, da priznava organizirano delavstvo in Skuša urediti razmerje med seboj in delavstvom s pomočjo kolektivnih .pogajanj in ne več s stavkolomci in pobojniki kakor nekoč; niti se mu ni nikdar sanjalo o takšni delavsko-upravi-teljski (labor - management) družbi, v kateri sodelujeta de- vih mas” pa je v njem najbrž lavsto in uprava (ali delo in ka-do pičice toliko kakor je imata pital) kot enakovredna in ena- njegova pobratima v zatiranju Kardelj in Rankovič: nič. Plain Dealerjev uredniški pisec, ki je oni dan zapisal, da ne velja sklepati pogodb ali dogovorov s takimi dvomljivimi karakterji, ker jim ni mogoče zaupati, je zadel žebelj naravnost na glavo! Na žalost pa je med ameriškimi časnikarji še vedno preveč lahkovernih dife, ki se ne naveličajo hoditi Titu na limanice ter ga oglašati, če že ne kot demokratično dušo pa vsaj kot “izrednega diktatorja” (kakor so na primer svoj čas nekateri izmed njih prikrito poveličevali ranjkega Mussolinija, češ da pod njegovim režimom “vlaki redno vozijo”). * * * Zarjevela devica E. se je predzadnji teden na široko razpisala in razvekala “o diktaturah”, nedvomo z namenom, da prepriča svoje “sive mase” o potrebi in zaželjivosti “ljud-sko-demdkratičnih” diktatur v Evropi in Aziji. Njeno zmešano modrovanje se sicer (verjemite al’ pa ne!) ni tikalo me- kopravna faktorja. Vse kaže, da bo to prihodnja družabna in gospodarska oblika Združenih držav ameriških. Marks je vedel in videl marsikaj, -ni pa vedel vsega in \ ■bodočnost tudi ni videl. Bil je pač človek kakor mi Zato je tudi usoda njegovih dognanj in teorij enaka kakor usoda vseh človeških ugibanj, odkritij in dognanj: nekaj časa drže, potem pa jih je treba revidirati in vsoglasiti-Z novimi dognanji ali teorijami. 9 človeškimi teorijami je pač ta križ, da-niso nobeni naravni zakoni, kakor jih često imenujemo (Newto-nov zakon, Mendelov zakon itd ), temveč zgolj ugibanja, da takšni in takšni naravni zakoni obstojajo in regulirajo življenje in vesoljstvo. Ti zakoni so seveda tu, ampak postavil jih ni noben Marks, Lenin ali Stalin, kajti bili so, ko ni bilo p človeku še duha ne sluha in bodo še vedno, ko ne bo za njim ostal niti prah. * • * Drugič modremu uvodničar- goreče častijo in vabijo tudi druge v njegov tempelj. Mar si upa E. zapisati, da ni vsa leta pod današnjim krmarjem dosledno pela glorije in hozane VSEM komunističnim “ljudskim demoktacijairi” in vabila ameriške Slovencev v komunistično cerkev? Junaki pa takšni! • • * Tale krik po “dokazih” me nehote spominja, kako ista E. obklada s fašisti ljudi, o katerih ne le, da nima nobenih dokazov, da so fašistnično navdahnjeni, temveč nasprotno ve, da so odločni protifašisti. Upam, da ne pričakuje sočuv-stvovanja od nas “saragatov-cev” zdaj, ko se ji je pačelo vračati — po zasluženju. * * « Med Daily Workerjem in našimi sopotniškimi listi je ena razlika: prvega vzdržuje ko- munistična stranka, 'druge pa naivni čltatelji ali pa člani podpornih organizacij, ki jih izdajajo. Se reče, malo tudi s pomočjo naklonjenih tujih am*1 basad. • * » Sosed Miha komentira, da si Tituš ne bo dosti pomagal s šlevami, ki se danes pridušajo, da se ne boje ne hudiča ne biriča, kadar je treba pokazati pravo barvo, čim pa kdo pokaže nanje, češ, rdeči so, pa smuknejo v svoje luknje kakor podgane in- cvilijo: “Ni res!” Nismo rdeče—sive smo!” , Peter Kopriva. da sem jaz postal glavni blagaj nik najine ekspedicije. Bo treba kmalu to korporacijo razpustiti, predno bomo napovedali konkurz. Kolega je stopil na progo in mahal z rokama, ko se je bližal vlak. Saj nisem verjel, da ga bo ustavil, pa ga je. Pričakoval sem, da bo vlakovodja najprej povozil tistega, ki mu stoji na progi, potem šele bo vlak ustavil in vprašal, kaj da je. Vsaj tako smo doma brali o Ameriki in Kanadi, da postopajo v drvenju za dolarji. Videl sem, da le ni tako hudo, kot sem mislil, da je. Nisva se vozila dolgo do Regi-i. Kam pa zdaj, sem ga vprašal, ko sva izstopila na kolodvoru v Regini. Meni ni bilo drugo poznano v mestu kot tisti javni hlev, kjer sem se v senu preoblekel in kjer sem bil vzet na žernado. , Tje že ne bom šel, čeprav me je mikalo vedeti, kaj je z mojo spodnjo obleko, ki sem jo odložil v senu za spomin. Tovariš mi je razodel, da si bova poiskala .javno prenočišče, Iyer se plača za posteljo samo nekaj malega. Kolikor bo, bo' šlo iz mojega, sem sam pri sebi ugotovil v sladkem upanju, da ne bova živela predolgo na mojem premo- male hišice ob cesti. Cesta je bila dosti široka, toda ne tlakovana, tako tudi pločnik ob strani ceste ni bil tlakovan. Nekoliko od tal dvignjen lesen pločnik je služil za ljudi, da so hodili po suhem. Kot sem že povedal, mesto Regina je bilo takrat še v povojih. Nobene tovarne ni bilo. Gradili pa so hiše in razna poslopja, kopali po cestah jarke za odvodne kanale in počasi tlakovali ceste iz središča mesta. Delo se je takrat dobilo samo na cesti, pri jarkih ali pri zidarjih. Pridem do dolge vrste ljpdi, ki so kopali tak jarek ob strani ceste. Dolga vrsta jih je bila, skoro dotikali so se drug drugega, kopali in odmetavali zemljo.. Vsak je imel kramp in lopato. Parkrat je zamahnil s krampom, pa je odluščil nekaj kep zemlje, potem pa vzel lopato in zmetal prst ven na cesto. Gledal sem jih ter tehtal, kakšno delo je to. Hiteli niso posebno, to sem videl. Morda bi se nekoliko razmaknili, da bi se tudi jaz vstopil v vrsto. Kakšen kramp in lopato se bo že dobilo. Še boljše bi bilo zame, če bi morda koga potrebovali, ki bi pazil na ljudi, da bi pridno delali. Ali pa koga, ki bi pazil, da bodo zvečer oddali vse ženju, ki je znašalo takrat še o- lopate in krampe. krog 6 dolarjev. Res, zb posteljo Stopim bližje in v svoje veliko sem plačal po 10 centov za vsakega, za večerjo sva imela kavo in kos kruha, kar je bilo tudi 10 centov za vsakega. Zame bo že za nekaj dni, sem računal, za oba pa dvakrat manj. Malo strah me je bilo tisti večer, ko sem legel na eno izmed številnih postelj v prostrani sobi. Bile so puste železne postelje, na vsaki pa s slamo natlačena žimnica. Ni bilo dosti, ampak pod streho smo pa le bili. Videl sem vsakojake obraze tukaj. Nekaj pohlevnih in Obupnih, nekaj pa prav divjih, da bi enim takim sam ne spal v sobi. Skoro vsak je imel v žepu večjo ali manjša steklenico močne pijače in si pomagal od časa do časa. Tukaj so se zbirali taki, ki niso imeli ne doma ne rednega stanovanja. Desetico so že kje dobili, da so plačali za posteljo. Bal sem se tistih živalic, ki sem se jih komaj pred par dnevi iznebil. Natančno sem pregledal posteljo, ki je pa bila videti čista. Kaj sem hotel, kot spati tukaj, ali pa kje zunaj na prostem. Nisem bil razvajen in kar dobro sem spal tisto noč. Zjutraj sem zopet segel v žep, Nekje v komunistični Jugoslaviji je učitelj pripravljal učence na šolske izpite. Razen drugih predmetov je moral vsak-učenec povedati tudi kako zgodbo. Vsi so se dobro odrezali, le mali Janezek ni mogel ničesar domisliti. “Nekaj moraš povedati,” je zahteval učitelj, “morda kak dogodek iz domačega življenja.” — “Aha!” Janezku je prišlo nekaj na misel. “Veste, naša mačka je dobila včeraj šest mladičev, pa vsi so komunisti.” —- “Dobro, dobro!” Učitelj je bil vzradoščen. “Drugi teden pride nadzornik in moraš to dogodbico ponoviti.” — Nadzornik je prišel, kot je bilo napovedano in Janezek je moral pripovedovati. “Gospod tovariš, naša mačka je imela šest mladičev, pa vsi so demo-kratje.” —“Kaj?” ga je učitelj debelo pogledal. “Prejšnji teden si dejal, da so vsi do zadnjega komunisti.” — “Seveda,” je odvrnil Janezek, “takrat so veselje vidim v vrsti nekaj svojih znancev z ladje, ki nas je vozila. Tudi mene so spoznali in se mi nasmejali, ne sicer preveč veselo, pa vendar. Zdelo se mi je, da so nekako v zadregi. BiH so na ladji med tistimi, ki so me vabili s seboj v te kraje in mi slikali, kako lepo bomo živeli in zlahka služili velike denarje. Zdaj pa vihtijo krampi in lopato za nekaj malega na dan. Vprašam jih, če vedo, ako to njih podjetje potrebuje še kaj delavcev. Da vem za enega, ki bi. bil kakor nalašč ustvarjen za ta. ko početje, če ni ravno prevelike sile. S krampom ni, da bi človek mahal kar tje v en dan, ampak ga je treba lepo po taktu dvigniti, z njim nad glavo nekoliko počakati, potem pa ga spustiti na tla, kakor more sam od sebe pičiti globoko v zemljo. Na tak način se človek ne utrudi prehitro in vzdrži lahko ves dan. Ako je pa človek preveč gajsten in rogovili'okrog sebe s krampom, se mu lahko primeri, da se kramp sname z držaja in zleti komu v glavo ali kamorsi-bodi. Možaki so me poslušali in pozabili-na delo. Prišel je eden, ki me jfe precej grobo vprašal, kaj bi rad. Po nemško sva se usekala, saj je bilo takrat v Regini vse nemško, skoro vse. Povedal sem mu, da imam ravno čas in ker je dan lep, 3em šel malo na sprehod in se ustavil pri znancih tukaj le na razgovor. Nič ga nisem vprašal za delo, ker če bi ga, potem bi mu moral biti pokoren. Ako me če, me bo že sam vprašal, sem si mislil. Pa me ni. Samo to mi je rekel, .naj bi hitro opravil in počastil s svojo pričujočnostjo kak drug del mesta. Golant pa ljudje tukaj niso, sem si mislil. Postal sem še ne- bih še slepi; danes pa so spregledali in so takoj spremenili j koliko, da ne bodo mislili, da se svoje mišljenje.” 1 K.UUKO, ua ue o | jih kaj bojim. JETNIK V GORAH MESECA Bridges — Anžič Kakor strahovi so se plazili tu prav na uho in se pptihem skazi temo. Srečno so prišli hihita: “Mi Kasora potegnit, skozi lutojov plotu in naito ti- bas. Jaz raid videi njegov obraz, ho stopali med padlimi skalami. Pavijanov ni bilo več in vas 'je bila tiha kakor pokopališče. Forty nastavi svoja usta Bar- MALI OGLASI Truk naprodaj Naprodaj je 1989 International pol tona panel truk, v prvovrstnem stanju, je prevozil samo 21,300 milj, ima gazolinski grelec, jako močno ogrodje. Vprašajte na 1361 E. 62. St. tel. EX 4211. Preša naprodaj Najrodaj je dobro ohranjena vinska preša in mlin. Proda se po zmerni eeni. Za informacije - -pokličite HE 3710. —(189) P^®1^80". Dve sobi v najem V najem se odda 2 veliki sobi, ki se jih lahko rabi za stanovanje ali manjšo delavnico. Vprašajte na 1371 E. 41. St. -(190) ko on zjultraj najt jasno prazno.” Še preden more Bart odgovoriti, pretrese' mimo ozračje zamolkel, močan grom, skoraj neposredno za njim pa še eden. “Puška!” pravi Murdoch. “In sicer na Polici!” dostavi Bryson. “Že zopet ta neumni Bager!” hlastne Bart. “Hitimo! Tecimo!” Vsi se spuste v dir, pa bil ie tudi skrajni čaš, kajti že je vas šnraiela kakor razdražen čebelnjak. 16. Polica mrtvih raadrta Murdochovi trije fantje so dirjali kakor nori, da bi bili Dopisi in drugo Se nekaj iz Quebeca Qubec. — Dobrovskim dekletom v Montrealu in še posebno Tončki Ciuha v vednost radi sprejema, ki naj bi bil 28.-sept. okrog 18 ure na montrealski postaji. Tebi Tončka na uho, da boš vse prav uredila, ker bi se nam zamalo zdelo, če bi po enem le-— — — tu trenutnega svidenja na poprej na stezi, ki vodi-na Polico, y v Toronto ne bil urejen do- Fina hiša naprodaj Naprodaj je hiša za 1 družino, 4 spalnice, nanovo dekorira-na. Napravite ponudbo. Prodaja jo lastnik sam. Nahaja se na 760 E. 92. St. PO 6678. -(191) Mi pripravimo ZDRAVILA za Evropo MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio UNION INSURANCE AGENCY 3496 East 93 St. MA 3786 VSEH VRST ** ZAVAROVALNINA V uradih odvetnika Frank V. Opaskarja “Le ibolj počasi!” jim zapove Vinjihovem jeziku. Nato pa hitro razloži še drugim: “Ka-sorovi ljudje nas niso videli. Zato ne vedo, odkod naj bi streli prihajali, ker od vseh strani odmeva. In tudi to je dobro, da se jim niti sanjalo ne bo, da je kdo prišel po Polici V vas.” Forty pa še dostavi: “Bas, on imet prav. Mi njim nič pokazat, kje mi bit, dokler treba ni.” Družba se je še bolj prihulila in se skrivala med skalami; tako je srečno dospela do vznožja Police in se takoj vzpela nanjo. Po Brysonovem naročilu so hodili Murdoch in njegovi ljudje spredaj. “Mi drugi 'se bomo ravnali po vas,” jim zašepeče Bryson. “Mislite pa na to, da imate pred seboj presneto dolgo pot, preden dospemo na vrh.” "Bas Roger, on gotovo zbudil vaš vso,” pripomni Forty Bartu na ušesa. “Toda bas on ' KANADSKA hiška Domovina inn j »milica iuvrrg AMERICAN W SPIRIT RilON IN UM « UNOUAM ONLY morhRSrSmrahr stojen sprejem. Zato prosimo v prvi vrsti belo oblečene deklice, pa mala dekliča s šopkom v roki, Ivanka bi bila že kar pripravna za to. Joj, veš, Tončka, smo jako ~ ---------- natančne, da ne bi ona oseba In tudi to je dobro, imela kaj treme, ko nam bo go-v- VOT ^a]a. na zastave in na zastave in na mlaje tudi nikar ne pozabite. Če je morda Oučjakov kje v bližini; naj gre mlaje takoj sekat. Vlak, s katerim se pripeljemo, bo lahko spoznati, ker se bo iz vseh oken videlo perje naših klobukov, saj smože začele kure skubsti, da bo kaj za zaklo-buk! Torej, na veselo svidenje! Quebečanke. ♦. Nekaj spominov iz prelepe slovenske zemlje Winnipeg, Manitoba. — Danes sem se namenil iztresti nekaj spominov “iz naše večno lepe slovenske zemlje, kamof je stvarnik položil vse čare na-ravnjl| krasot” Naročnikom v Kanadi! Knjigo “Črna maša” lahko naročite pri MU* Anici Dolenc, 1007 Lakaahore Rd., New Toronto, Ontario. lažjo je večina prebivalstva nasedla. V decembru leta 1941, ko je bila nemška vojaška sila v naj-Večjem razmahu, je “Osvobodilna fronta” organizirala gplo. Šen upor v Dovjem proti okupatorju, češ, da je tik pred razsulom in da bo upor po vseh zasedenih državah. Ljudstvo, ki je željno hrepenelo po svobodi izpod tujčeve pete, je nasedlo tej grozni prevari in izvršilo povelje svojih “rešiteljev." Uboga kmečka vas brez orožja se je uprla sili in šla zapeljana v svojo pogulbonosno pot. “Kdor bo dvignil roko proti nam — bo moral umreti!” je bil izdan v tistem času Hitlerjev razglas. In res ta tragedija v. Dovjem je zahtevala okrog 20 žrtev po zaslugi rešiteljev. . .' V tem trpljenju je narod trdno pričakoval rešitve samo od zapadnih sil, katere so se foli- jo Evpapd. . , Toda zgodilo se je drugače, žal, obratno — pahnili so Evropo v gorje in šuš- ti um so nvropo v gorje m »us- . , , ... , ■Assfete* rad, se je ipa drugi kujal. Tako se je Kanada starala in nas je vedno bolj minevalo veselje noreti za ribami. Ato mi jo kdo lepo opraži na olju ali z , ajčkom in drobtinicami, jo že jem, da bi se pa pehal za njimi, tisto ipa ne, za vse ribe na svetu ne! Torej 16 let me že ni videla Kanada in nekaj mi je reklo, da bo kar tako ostalo. Ampak zadnje čase smo pa vedno slišali, da je še; ta te ta v Kanado, da obišče svojega sorodnika ali znanca, ali kar že, ki so med novimi naseljenci tam. — Vsak je prinesel nazaj besedo, kako da so med novimi naseljenci fest fantje, pa brhka dekleta, eden bolj prijazen ko drugi. Zares sami fini ljudje, med njimi dosti visoko izšolanih, prijaznih, cdikanih, skratka: neke vrste boljši slovenski rod, kot je tisti, ki se je pred dolgimi leti selil iz domovine. Kako ne, saj se ves svet modernizira in izboljšuje in velika razlika je bila med šolami pred 50, 60, 70 leti in dandanes tudi naši rojstni domovini. Tudi . Cleveland in sem naokrog prihajajo novi naseljenci, večinoma mladi ljudje, ki govorijo dosti drugače, kot smo govorili mi doma. Na njih se pozna poznejša^ bolj moderna šolla, vse drugačna vzgoja, vse bolj SPOMIN prijatelju ob odhodu v Kanado In zdaj Še Ti odhajaš za Maričko čez širno morje daleč v tuji svet. Zajemal boš dobrote z zlato žličko, na tuji zemlji spet postal boš — kmet. Pa če bo žlička tudi le srebrna, nikar zato usode se ne boj! — Sejal boš s strojem v brazde zlata zrna, otiral z upanjem si s čela znoj. Saj kmetski stan je že od nekdaj slavljen, vsakdanji trud deli nam zemlje plod. — Nekje pa avto že brni pripravljen, da pelješ se k Marički na sprehod. Le zdrav se vozi in pa dobre volje, naj sreča spremlja Te in blagoslov! Cez morje pa v preljubo Zlato polje spomin naj večkrat pobiti domov. Limbarski. so stovito hitro približevale s po- Razno iz Kanade Toronto, — Zadnji teden se je podal nazaj v semenišče naš pridni mladenič Lojze Ambrožič, sin poznane Alojzij Am tra Helena ima pa delt) tukaj in čaka, kdaj se ji bo ponudila prilika, da bo nadaljevala z medicinskimi študijami, ki jih je morala prekiniti v Gradcu. Vrli družini čestitamo in ji želimo tudi zanaprej fnnogo božjega blagoslova. V bolnišnici v Malton, Ontario se nahaja Franc Zrimšek, ki je zgubil nogo. Njegov popoten naslov je: Franc Zrimšek, 8—C—10, W. C. B. Malton, Ontario, Canada. Prej se je nahajal v Braeside. Želimo mu, da bi se mu zdravstveno stanje kmalu izboljšalo. Poznana in vsem priljubljena Anica Dolenc je zdaj končala svoj kontrakt z Ontario bolnišnico po enem letu naporne službe. Dobila je dva tedna počitnic, nato bo pa nastopila službo nadalje — istotam. — Gdč. Anici čestitamo na njeni vztrajnosti in dobri volji. Novo naseljeni Slovenci v Toronto kar dObro napredujejo. Dve hiši sta že prešlPv slovenske roke in Marijan Rogelj Si je prvi kupil avto, ki ga že prav spretno krmari po torontskih ulicah, dardaj še brez vsakega karambola. Ono soboto je bil tukaj na o-bisku Viktor Trček iz Batawe, član pevskega Zbora “Slavček” v Batawi, ki so ga ustanovili ši, ki prihajajo sem preko. Amipalk tega nisem imel namena pisati, pač pa o tem, ka- brožičeve družine iz Malverna. novi naseljenci, ki so res vsi To je že njegovo drugo .leto se- fest fantje: pevci, telovadci in menišča. Njegov brat Anton je fini družabniki. Le tako na-pri karmelitih v Buffalo, ses-lprej! MAKE Ikon« Flower Shop qnE|a|DAY se visoko proti nebu' dvigajo fca. Da, zahodni demokratje sto vrhovi Julijskih Alp z mogoč-, krivi in odgovorni za vse to ve- .--Z A rPwiMlniTA*M 1 1 tf Ul./. ! _ /viHAlOMA »AHIA nim očakom Triglavom. Tu, v kraljestvu pravljičnega “Zlato- iiko in strašno gorje. Vam pošiljam, pozdrave CVETLICE M ▼*• priliko šopke in cvetlice lahko brzojavimo na vse kraje Andy, Albin in Fred Thomas (Tomc), lastniki 15800 Waterloo Rd.—IV 3200 ZULICH INSURANCE AGENCY fBANOnS ZULICH, agent Zavarovalnin* vseh vrat za vaše domove, avtomobile Is pohištvo. IVanhoe 4221 UiUNEFF ROAD TAMIN CAPSULES YOUR BUY WORD Mn VM mW *»■**» a yw te mmi. n r*. <-rrlrL'!A) I ate. teeee to toiMn | Rw ten Wm mmURM. ' fob dm copart* wry **iRta0 )** iiaSttasss Mr to all m "*•*-••* *»• tttotolCOMOtoY.^ OUAUNTH. Yaw Ml SS533SS. *to VRaata Cap**_ gas rpga in gorskih vil,” nad kate- kličem Bog živi! ZVEZA SLOVENSKIH DRUŠTEV NAJSVETEJSE6A IMENA Ustanovljena 30. maja 1938 Clevelandu, Obte rim kroži in čuva orjaški planinski orel... tam ... kjer se v soncu kristali romantično divni slap — Peričnik. V neposredni bližini tega planinskega raja leži prijazna kmečka vasica Dovje, znana daleč nakoli po svojem triglavskem župniku duhovnem svetniku in skladatelju g. Jakobu Aljažu. Prebivalci te vasice so bili verni, zagrizeni v svojo zemljo z žuljevimi rokami od ranega jutra do poznega večera, ter odločno odklanjali vsako protiversko in protinarodno politi ko. Tako 'je v času zloglasne “Je-ftič - Živkovičeve” diktature, ko so Šibi hoteli popolnoma zatreti “slovensko katoliško prosveto,” stala večina vaščanov na strani sedanjega župnika duh. svetnika g. Franca Pečariča in pod njegovim vodstvom — v času najhujšega pritiska, zgradilo krasen “Pro- Gorenjefc, sim planin. Za hip smo ili pogledal i sobote znašel v Kanadi, ne | j ko bi bil grd človek, &i rekel, . da me je tje spravil babji je-zik, ker sem pa zelo izobražen, pa pravim, da me je zapodila na pot naša Micka, ki ni bila še nikoli v Kanadi. “Vse leta v Kanado, še mi pojdimo,” je lepo krotko zajavkala. Jaz sem ji prav tako krotko odgovoril, da naj si Kanado ogileda kar na zemljevidu, ako jo hoče videti, ker drugače je ne bo, če kaj vem. To je bilo še tje na pomlad, ko poženo sadni sokovi v drevje in ima človek močno voljo in trdne sklepe. Ko ga pa enkrat raz-pali poletno sonce, postane mehak kod dozorel paradižnik, da privoli v vse, samo da je mir v hiši. Saj veste, kako je. Pa bi se bil morda še otepal, da ni vščipnilo našega Franceta, pa njegovo Zofko, pa Prim-cove, pa kaj vem koga vse, da bi šli obirat češplje v Kanado. no smo našli kraj, kamor ni segla niti pošta miti telefon, niti časopis, ne dacar, kjer nisi slišal ne hropenja vlakov, ne tro- “VSAK KATOLIŠKI MO* NAJ BI BIL CLAN DR. NAJSV. MKNA” ML&T &*Re™omSS'e. *0 s«. Duhovni vodja: REV. FRANCIS BARAGA, 6019 GJaas Ave. HniJhAR0 Ave. I podpredsednik: JACOB RESNIK, 3589 E. 81 St. Blagajnik: LAWRENCE BANDI, 8727 Edna Ave. Reditelj: FRANK SNYDER, 3529 E. 81 St. Seje se vršijo vsako četrto nedeljo v mesecih: jntuurl*, »PdjL jnlijs in oktobra. Zven deluje edino za dobrodelne namene tn ti uspeh katoliške vere. pritiska, zgradilo krasen rrv- m, »mu ,..... - svetni Aljažev dam,” ki bo pri- boj, je'-'bila kakšna ipripravna tudi sli. . v __-•___________M* bo+nvn e,mn vrl P,VI1 hnTTHt Sli (Vse bo po pravici povedal Jaka) Njega dni smo lezli vsaj enkrat na leto v Kanado. Doma smo rekli, da gremo ribarit, česar nam ni seveda nihče verjel. In se je res včasih primerilo, da se je pomotoma zaletela kakšna ribica v naš trnek, ki smo ga vlekli za seboj po vodi, do-čim smo lenarili v čolnih in z odprtimi očmi sanjali. Z drugo besedo rečeno, v Kanado smo hodili na odpočitek, proč itneifsSafntrupr Vet Kote prišli nazaj, je naš Fran-’ ,v,: i______. n______: „„ „„ r-i h,ni ammo Kanado hvalil. ce tri dni samo Kanado hvalil. Nič ni pomagalo, da sem ga skušal spraviti v kakšno drugo misel, vedno je bil spet v Ka- ča poznim rodovom o vztrajnosti švojih prednikov. Toda prišla je vojna — kakor ni prizanesla nobeni slovenski vasi — je žal zajela tudi Dovje. zatreti Slovanstvo, je Iztrgal | ljudstvu vso inteligenco — vse duhovnike — in postavil narod, ki je foli tako brez svojega vodstva, med dve pogutoonosni kli sal ne nropenja viškov, ne uu- mm«, VI. .. bentanja avtmih rogov. Edino, nadi. Naše Micke tedaj ni bilo kar smo mestnega prinesli s se- več za Obdržat. Alo, mi -bomo tudi šli! Če vsak lahko gre, bomo šli tudi mi. Bi rada vedela, zakaj da ne. V soboto zjutraj jo -bomo odrinili, v nedeljo zvečer bomo pa že nazaj. Tako je drdrala. Kar tako! Ona je Izdelala načrt, ga potrdila in na celi črti sprejela. Tako odločno je Micka to povedala, da sem na vso moč hitel načrt odobriti. steklenica, iz katere smo vlekli tolažbo in okrepčilo v dolgih dneh in še daljšjh večerih, ob divnih koncertih komarjev in mu-h, brencljev in hroščev. Daleč na severu smo iskali LAV J v. ---- Okupator ki je hotel čez noč samotnih krajev, enkrat v pro- . .»lil •_________• AlIOlVuZO vi-nci Ontario, drugič v Quebec in zopet -nazaj iri drugo leto zopet drugje. S katerega tis- vou • —-- ---------- tih zletov sem včasih kaj napi- predno bi se kaj napačnega pri-sal in -naši stari- čitatelji vedo'merilo v naši hiši. ki’7 . "zatiralcu okupator j u na (o tem. Nič se ne bojte, ne bom| In o tem naglem ter kratkem eni strani in na drugi domače ponavljal, kar je, je! zletu bom tukajle pnp°v - — tako zvane “Osvobodilne Zadnjič sem bil v Kanadi le- val. Cez ramo mi vemo gleda | fronte,” ki je stopila pred na- ta 1933. Prišla je kriza in narod, kot njega rešitelj izpod š8 družba se je razkopala. Ko Imena Možje in mladeniči, pristopite v lokalno drultvo NajavetejtoM na v vali župniji ter boate postali obenom tudi Slani Zvtat. I tujega jarma in odločno zatr-I jevala, da nima s komunizmom so prišli boljši časi nazaj, se pa kar nismo mogli več razma- jevaia, ua uima o Rwriitoi****««.^*** ------------ w pikake zveze in pod to pretvezo jati za Kanado. Ce bi šel eden vai. ‘“‘»u............ Micka in pazi, da je ne bi ubral po zavrteli, ampak povedal vse naravnost in brez ovinkov. No, pa -bom, če se bo dalo. (Dalje prihodnjič) NAZNANILO IN ZAHVALA Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo, da je nemila smrt vzela iz naše srede ljubo hčerko in sestro Mildred Mefle ki je po dolgi In mučni bolezni, previdena z svetimi zakramenti mimo zaspala v Gospoda dne 5. avgusta 194», v starosti 43 let. Tem potom se prav prisrčno zahvalimo č. g. Rev. Francis M. Baragi za obiske v bolnišnici in tolažbo, zlasti pa za podelitev sv. zakramentov. Zato prav iskrena hvala in Bog plačaj. Dalje se zahvalimo č. g. Rev. Victor N. Tomcu za opravljeno sveto mašo zadusnico, kakor tudi iza obiske. Tudi njemu iskreni: Bog plačaj. Prisrčna zahvala vsem prijateljem, ki so poklonili toliko) lepih/ vencev pokojnici v zadnji pozdrav, ter okrasili njeno krsto. Enako se iskreno zahvalimo vsem, ki so darovali za svete maše, ki se bodo opravile za dušo pokojne. Lepa hvala vsem, ki so jo prišH kropit, kakor tudi vsem onim, ki so se udeležili pogreba, zlasti pa pogrebne sv. maše, ter vsem onim, ki so nam pomagali na en ali dragi način. Še prav posebno pa se zahvalimo vsem delavcem in delovodjem tovarne Cleveland Graphite Bronze za udeležbo pri pogreba in pa za cvetlice. Še posebj (pa nosilcem krste. Lepa hvala vsem sosedom in prijateljem, ki so nas tolažili in bodrili ob tej tsid izgubi naše drage pokojnice. Najlepšo zahvalo tudi izrekamo pogrebnemu izvodu Anton Grdina in Sinovi za vso pomoč in pa tako prijazno postrežbo in pa za tako lepo urejen pogreb. Končno vsem skupaj še enkrat prav iskrena hvala in Rog plačaj. A Tt predraga »|Udred, sedaj si nas zapustila in šla v večnost, da prejpeš plačilo, katero Ti je pripravljeno, po Tvojih velikih dobrih delih. Počivaj v mira v hladnem grobu in enkrat: na svidenje nad zvezdami! / V Žalujoči ostali: JOHN MELLE, oče; JENNIE YELITZ, sestra; JOHN, WILLIAM, JOSEPH, ERMIN in VICTOR, bratje. Cleveland, O. 27. sept. 1949. POLOM POSLOVENIL VLAD, LEVSTIK Jezik mu je zastajal, zmanj- Toda k^ko dober si, Honore, in kalo mu je besed, pretresala ga je nenavadna ganjenost. “Poslušaj, Silvina, ako me te pruske svinje ne ubijejo, te vendarle še maram da, proročiva se, kakor hitro se vrnem od vojakov.” Ona se je vzravnala, vzkri-knila in padla mlademu možu v naročje. Govoriti ni mogla, vsa kri se ji je bila izlila iz žil v obličje. On je sedel na stol ter si jo posadil na kolena. “Pač sem že mislil na to, in sem ti imel povedati, ko sem prišel semkaj . . Ce nama oče odreče svoje dovoljenje, pa poj-deva po svetu, zemlja je velika . . In tvdj mali, moj Bog, saj ga ne moreva zadaviti — imela jih bova še več, in napo- le še zmešane množice, teptajo- ;e osupnil/ko je videl, da se ves(strt, je potegnil tudi ostale tri če »emintja, ne da bi vedele, ali ta vrvež vojakov, konj in topov j v nesrečo. In v tem trenotku še traja prehod čez reko. In: pomika iz Remil'ly-a in gre po je general, ki je pazil pri ladij-še nikdar ni šla skozi temo to- cesti na ljvem bregu v smeri škem mostu, z obupom zaznal, lika plahost in tako preplašena .porti Sedahu navzgor. Kaj je da je njegova tretja divizija groza. to? Ali ne gredo več čez Meu- sama prekoračila reko. Dan se Stari Fouchard je »topil pod Umikajo se proti severu! je baš točenjal, napad je uteg-Kavalerijaki častnik, ki se jc nil priti svak trehotek. Zato je okno in zaklical, da marširajo. Trepetaje od pijanosti spanja, kdovekako znašel med njimi, je sta se zbudila Jean in Maurice de*jal na glas: ter skočila pokornem Honore j .e vou, ... - . , sled ga sploh ne bom mogel več “1 vrvež senc je vstal od gole ločiti od drugih, ko jih bo toliko ma kupu.’ ’ To je ibilo odpuščanje. Ona se je branila te neizmerne sreče, naposled pa je zamrmrala: “Ne, saj ni mogoče, preveč je, ; ‘ žal ti utegne biti nekega dne . zemlje kakor temno, razburkano morje, ki je s svojimi valovi že doseglo cesto. Spodaj sta bila pravkar pogasnila ognja na obeh bregovih; videle so se vine med svojimi rokami. “Tako je priseženo ... Čakaj name.” Ona ni našla besede, pogleda, la ga je z vso svojo dušo, s poslednjim, dolgim pogledom, ko je .skočil skozi okno, da v teku dohiti svojo baterijo. “Z Bogom, oče!” “Z Bogom, fant!” To je bilo vse; kmet in vojak sta se ločila, kakor sta se našla, brez objema — oče in sin, ki sta lahko živela, ne da bi videla drug drugega. Ko sta Jean in Maurice zapustila kmetijo, sta hitela po strmih bregovih navlzdol. Spo-dhj nista več našla 106. polka. Vsi polki so se že gibali, ta morala sta teči še dolgo časa; po-šiljaliso jih na desno inno levo. Naposled, sredi Strašne zmešnjave, sta vsa brezglava dospela do svoje kompanije, ki jo je vodil .poročnik Rochas. Stof-nik BeaUdouin. ta ostali polk je bil očividno drugje. Maurice ko smo bili v Chene-u 1” Drugi glasovi so skušali pojasniti to gibanje; pojavljale so se razne novice. Okrog druge ure zjutraj je prijezdil adju- prinesel generalu Douay-u povelje, da naj se vsa armada tudi naročil vseim svojim nižjim poveljnikom, da naj vsakateri na lastno roko po mjakrajši poti hiti proti Sedanu. On sam je opustil most, ukazal ga razdreti in marširal s svojo drugo divizijo ta z rezervnim, topništvom ob levem bregu, dočim se je tretja divizija pomikala po U* C Ulbl aj JC “UJU O ~ ---* ... , ' tant maršala Mac-Mahon-a in desnem, prva divizija, ki je bila v Beaumontu tako hudo prizadeta, pa je bila še razkropljena pršeni ostanki, izgubljajoči se po cestah in hiteči v temno noč. Ura še ni bila tri in čma noč je še ležala na zemlji. (Dalje prihodnjič) WORLD SERIES SKOAL fbr£vali Set plus table for price of set alone V BLAG SPOMlB ČETRTE OBLETNICE SMRTI PRE-UUBUENE IN NIKDAR POZABLJENE SOPROGE IN MATERE Jennie Arko ki je za vedno zatisnila svoje trudne oči v starosti 63 let, dne 27. septembra 1945. Hladna Te zemlja štiri leta že krije, v tihi gomili pokojno zdaj spiš solnce jesensko na grob Ti zdaj sije a v duhu še vedno med nami živiš. Sladko počivaj zdaj v grobu, v tihem tem kraju miru in duša naj večno plačilo uživa pri ljubem in večnem Bogu. Žalujoči ostali: FRANK ARKO, soprog, in OTROCI. Cleveland, O. 27. sept. 1949. Rabite postrežbe? ZADOVOLJNI boste, če se obrnete na tvrdko: AUGUST HOLLANDER 6419 St. Clair Ave. Tel. HE. 4148 Cleveland 3, Ohio POŠILJAMO denar v Jugoslavijo, Trst, Italijo in v vse druge države. Vsaka pošiljatev je zajamčena. PRODAJAMO karte za prekomorske kraje in nazaj po originalnih cenah. AMERICAN EXPRESS travel čeke In denarne nakaznice za vporabo v naših državah. ZABOJE za pošiljanje blaga ali živil v staro domovino, če, želite, nabavi tudi določeno blago za v pakete tvrdka sama. PREVZEMAMO zavitke od rojakov in iste točno od-premljamo na naslovnike. SPREJEMAMO naročila za moko in druge že pripravljene zavitke kakor tudi za streptomycin za Jugoslavijo, Avstrijo, Italijo, Nemčijo in druge države. POMAGAMO pri nabavi POTNIŠKIH DOKUMENTOV ; nudimo pomoč potnikom. SODELUJEMO pri ureditvi raznih starokrajskih in tudi BEGUNSKIH zadev. OPRAVLJAMO NOTARSKE posle. Rojaki v Kanadi tudi lahko pošljejo denarna in druga naročila potom naše tvrdke. Za nadaljna pojasnila PIŠITE, PRIDITE, KLIČITE zanesljivo in dobro znano tvrdko A. HOLLANDER verje, ua naj at vsa twiiiaua j-------- * - umakne ptoti Sedanu, ne da bi. fo v'.polnem begu, da se ni vede-potratila eno minuto časa. Peti lo, kod-T- zbor, ki še ni bij sto-zbor, ki je bil pri Beaumontu Pil v boj, so tvorili zgolj raz- Imamo fino grozdje in mošt Tudi letoS želimo postreči našim novim in starim odjemalcem in prijateljem z najboljšim grozdjem in moštom. Lahko dobite mešano iz Kalifornije, ali pa samo ohijsko. Imamo tudi noye sode od 5 do 50 galon. Pripeljemo na domf Cene so zmerne! Imamo tudi vedno v zalogi dobra stara vina, kot belo, rdeče, catawba, ohijska. Se priporočamo za obisk. Ne čakajte predolgo, čez par tednov se ne bo dobilo ohijsko grozdje. NOTTINGHAM WINERY 17721 WATERLOO RD. Pokličite telefon: IV 2724 $269 (Plut fax, InstaHoHoa) Here's the latest General Electric eeries "G” lžZJtut*, Model 821, PLUS e beautiful matching mahogany table—BOTH for the price of the eet alone! G-E Daylight Television, recommended tar eye specialists. Automatic Sound-juat tune picture, sound is nght every time! Plus other great new features! Come in today! •ion brishfr then ordinary tolwhion and«- Iks oanu eondilioM. GENERAL HH ELECTRIC MARY A. SVETEK LICENZIRANA POGREBNICA 478 E. 152 St. . KE 3177 KRAJEM,; SPOŠTLJIVI POGREBI PO ZMERNIH CENAH , ■I, j Ambulančna postrežba noč in dan ' t NOTARY PUBLIC s J Glasujte za... Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Janiči Vam in Vašim Otrokom KRANJSKO-SLOVEHSKA KATOLIŠKA JEDNOTA Najstarejsa slovenska podpbrna organizacija v Ameriki. . . Posluje že 56. leto Članstvo 42,000 Premoženje nad $7,500,000 Solventnost K. S. K. Jednote znata 126.94% Oe hsM dobre MM la avejba tratim, ravan] m tri naftoUB, pattern In uadsetventol pedprrn! otfanhadjl, KEANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JBDNOTL kjer se lahka atvarmjai m i FERFOLIA FURNITURE 3515 East 93rd Street VU 3-5775 NAZNANILO HI Vsem rojakom, prijateljem in znancem ter društvom naznanjam, da,sem otyorila povsem n-J- 1 JOHN UMKI ZA COUNCILMANA 32. VARDE Primarne volitve 4. oktobra J na 1454 Addison Road Corner of Wade Park and Addieon Rd, Telefon ENdicott 3295 —!fa razpolago imam cvetlice za vse prilike, kakor poroke, pogrebe itd. Bom zelo vesela, ako me obiščete. Se priporočam, GERTRUDE SORSEK, lastnica —AND THE WORST IS YET TO COME —in najhnjše šele pride I r v-.; j - -*.* ;; • •: y ; , t» : : it f-A ; • M ; '•» ‘ ’ K S. K JEDNOTA sprejema matte m Matte ed M. de tt Mat otroke M take] ge rujetra In ds 11 leto ped »reje akrOla K S. K. JEDNOTA todak majeudanajto trato eertllftato sedanje dahe ed tttttt de MUdMl K S. K. JEDNOTA Je Bran mati rdn tat tiral Ce ie aW Nas ali Senica to metntet la konto kkleUtte podBerne erfanleecUe, patra dl ee tn prirtopl toka* -—^------------------------ Za pa Jasnila p aanroTanJi ta ea ne drete podrobnosti se ehnlto Op gradnike In aradalee krajevnih iratiav CA f Iwh»tš, •» !• ■* t GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago Št. Joliet, III. G. WHISKERS