izkušnje in pobude Zdrav Var 2002; 41;64-68 PROJEKT PROMOCIJE ZDRAVJA IN PREPREČEVANJA SRČNO-ŽILNIH IN DRUGIH KRONIČNIH BOLEZNI Andrea Backovič Juričan, Nedeljka Luznar Dejavniki tveganja za kronične bolezni Za bolezni srca in ožilja (BSO) in druge kronične bolezni je značilno, da imajo skupne dejavnike tveganja (zvišan skup¬ ni in holesterol LDL, znižan holesterol HDL, zvišan krvni tlak in krvni sladkor, nepravilna prehrana, telesna nedejavnost, kajenje, čezmerno pitje alkohola, debelost in stres), ki pospešujejo njihov nastanek in razvoj in se jih da z zdravim načinom življenja in zdravo prehrano uspešno preprečevati ali vsaj odložiti njihov nastanek v kasnejše življenjsko ob¬ dobje. Pregled reprezentativnega vzorca Ljubljančanov, ki ga je izvedel CINDI Slovenija (CINDI Countrywide Integrated Noncommunicable Diseases Intervention programme Projekt promocije zdravja in preprečevanja kroničnih bolezni) leta 1990/91 in 1996/97, je pokazal, da so Ljubljančani zelo ogroženi z dejavniki tveganja za kronične bolezni in da se v 6 letih ogroženost ni bistveno spremenila oziroma se je celo povečala za nekatere dejavnike tveganja. CINDI Slovenija, ki je del mednarodnega projekta CINDI VVHO (poteka v 26 državah Evrope, v Severni Ameriki in Kana¬ di), je oblikoval Projekt promocije zdravja in preprečevanje srčno-žilnih in drugih kroničnih bolezni v Sloveniji in ga sku¬ paj s Centrom za preventivo in rehabilitacijo kardiovasku¬ larnih bolezni Kliničnega centra predstavil na Zdravstvenem svetu Ministrstva za zdravstvo, ki je projekt podprl in predla¬ gal, da se projekt finančno podpre in začne izvajati. Projekt promocije zdravja in preprečevanja srčno-žilnih in drugih kroničnih bolezni je projekt, ki ima zastavljene merljive cilje, nacionalno načrtovane dejavnosti, ki se vple¬ tajo ne le na področje zdravstvene službe, ampak tudi v poli¬ tiko oblikovanja zdravih pogojev življenjskih (zdrava prehranska politika, nacionalna strategija promocije giban¬ ja, zdravje na delovnem mestu, protikadilska in protialko¬ holna politika), v zagotavljanje podpornega okolja za spremi¬ njanje življenjskega sloga, v medijske dejavnosti in v inter¬ ventne programe v lokalni skupnosti. Cilji projekta 1. Glavni cilj: zmanjšanje obolevnosti, umrljivosti in in¬ validnosti zaradi srčno-žilnih in drugih kroničnih bolezni v Sloveniji za 15-20% v 5 letih 2. Vmesni cilji: znižanje dejavnikov tveganja za kronične bolezni (v 5 letih): • znižati holesterol za 10% in krvni tlak za 10 mm Hg, • zmanjšati število kadilcev za 20%, • zmanjšati količino popitega alkohola za 20%, • zmanjšati število predebelih a in povečati število ljudi z normalno telesno težo za 1 5%, • povečati število telesno dejavnih za 20%, • zvečati število ljudi, ki se zdravo prehranjujejo za 30%. Aktivnosti za doseganje ciljev Projekti, ki se že izvajajo ali se načrtujejo: • oblikovanje nacionalne prehranske politike in priporočil za zdravo prehrano, • spodbujanje proizvodnje in potrošnje zdrave hrane, • spodbujanje večje telesne dejavnosti (projekt Slovenija v gibanju: CINDI/Športna unija), • zmanjšanje telesne teže (šole za hujšanje v zdravstvenih domovih in lokalnih skupnostih), • zmanjšanje kajenja (šole za odvajanje od kajenja v zdravstvenih domovih in lokalnih skupnostih), • zmanjšanje pitja alkohola, • zmanjšanje holesterola in krvnega tlaka (Cl N Dl/lekarniški program: sodelovanje lekarniških farmacevtov pri vodenju hipertenzije). Partnerji Za doseganje zastavljenih ciljev je potrebno sodelovanje številnih partnerjev: ministrstev, lokalnih političnih oblasti, Medicinske fakultete s katedrami, sodelovanje drugo fakultet, strokovnih združenj, Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije in regionalnih Zavodov za zdravstveno varstvo, bol¬ nišnic in zdravstvenih domov, zdravilišč, športnih, invalid¬ skih in humanitarnih društev, živilske industrije, objektov javne prehrane, šol, vrtcev... Intervencije promocije zdravja in preventive je potrebno stalno spremljati, ocenjevati in na osnovi evalvacije ustrezno ukrepati. Samo spremljanje in ocenjevanje pa nam ne more dati ustreznih rezultatov v zmanjšanju dejavnikov tveganja in kroničnih bolezni, če ne bomo ustrezno ukrepali. V svetu imamo pozitivne zglede uspešnih preventivnih programov (Finska, VVales), kjer so uspeli z usklajeno akcijo države, pre¬ ventivne stroke in ljudi, ki so spremenili življenjski slog, pomembno zmanjšati kronične bolezni. Ukrep za doseganje zastavljenih ciljev je Nacionalni pro¬ gram: Preprečevanje srčno-žilnih bolezni v osnovni zdravstveni dejavnosti, v okviru katerega so bila izdana A. Backovic Juričan, viš. fiziot., N. Luznar, prof. zdrav, vzg., obe CINDI Slovenija, Ulica stare pravde 2, 1000 Ljubljana Backovič Juričan A, Luznar N. Projekt promocije zdravja in preprečevanja srčno-žilnih in drugih kroničnih bolezni 65 navodila o spremembah in dopolnilih navodila za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni. Povzetek navodil je naslednji: Preventivno zdravstveno varstvo odraslih na področju bolezni srca in ožilja na primarni ravni (v nadaljnjem besedilu: preventivno zdravstveno varstvo). Namen preventivnih zdravstvenih pregledov je aktivni nad¬ zor nad zdravjem ljudi, zgodnje odkrivanje visoko ogroženih za razvoj bolezni srca in ožilja in ustrezno ukrepanje, vključno s svetovanjem glede dejavnikov tveganja in spre¬ membe življenjskega sloga. Glavni cilj programa je zmanjšanje ogroženosti za bolezni srca in žilja v srednjem življenjskem obdobju in zmanjšanje zgodnje obolevnosti, umrljivosti in invalidnosti zaradi bolezni srca in ožilja. Z zmanjšanjem bioloških dejavnikov tveganja in dejavnikov tveganja nezdravega življenjskega slo¬ ga pa hkrati vplivamo tudi na druge kronične bolezni. Pravico do preventivnega zdravstvenega varstva uveljavlja ciljna populacija odraslih v ambulantah splošne/družinske medicine v zdravstvenih domovih in pri zasebnih zdravnikih. Ciljna populacija odraslih zajema moške v starosti od 35 do vključno 65 let in ženske v starosti od 45 do vključno 70 let. Preventivno zdravstveno varstvo obsega: • preventivne preglede, • programirano zdravstvenovzgojno delo, • koordiniranje. Preventivni pregledi Zdravnik opravlja preventivne preglede za srčno-žilne in druge kronične bolezni pri najbolj ogroženi zanj opredeljeni populaciji. To so moški v starostnem obdobju od 35 do 65 let in ženske od 45 do 70 let. Tiste zanj opredeljene posameznike, ki so družinsko obremenjeni z boleznimi srca in ožilja - z družinsko hiperholesterolemijo oziroma dislipidemijo in bol¬ nike s sladkorno boleznijo - pa preventivno pregleda že pred to starostjo in to v čim zgodnejšem starostnem obdobju in na¬ to ponovno vsakih pet let, po potrebi pa pogosteje. V petih letih izbrani zdravnik preventivno pregleda svojo za preven¬ tivni pregled ciljno populacijo in preventivne preglede po¬ navlja vsakih pet let. Postopek za preventivni pregled obsega več faz. Izpolnjevanje vprašalnika Zdravnik pošlje zanj opredeljenim posameznikom iz ciljne populacije vsakih 5 let na dom presejalni vprašalnik za do¬ ločanje srčno-žilne ogroženosti, ki je določen v prilogi 1 in prilogi 2, ki sta sestavni del navodila ("Toronto VVorking Group"). Vprašalniku priloži ovojnico in znamko. Če vprašalnika posameznik ne vrne, mu ga zdravnik pošlje ponovno. Če posameznik vprašalnika spet ne vrne, lahko, kjer je to mogoče, posameznika obišče patronažna medicin¬ ska sestra, ki izpolni vprašalnik in ga posreduje zdravniku. Presejalni vprašalnik lahko posameznik izpolni tudi ob obisku pri zdravniku. Napotitev na pregled Po pregledu vrnjenih presejalnih vprašalnikov zdravnik pri¬ oritetno povabi na preventivni pregled tiste, ki imajo 3 točke ali več po oceni ogroženosti s presejalnim vprašalnikom. S povabilom jim posije tudi laboratorijski listek za la¬ boratorijsko določitev skupnega holesterola in krvnega slad¬ korja, ki ju opravi na tešče. Celotni lipidogram se v labora¬ toriju določa le tistim, ki imajo 10-letno srčno-žilno tvegan¬ je 20% ali več in se zanj zdravnik odloči v naslednjem ko¬ raku po opravljenem preventivnem pregledu. Ko zdravnik pregleda najbolj ogrožene (tiste, ki imajo 3 ali več točk po presejalnem vprašalniku), začne vabiti manj ogrožene (tiste, ki imajo 2 točki ali manj po presejalnem vprašalniku). Preventivni pregled Preventivni pregled odraslega za zgodnje odkrivanje in preprečevanje bolezni srca in ožilja zajema: a) Anamnezo Družinska anamneza: • pojavljanje družinske hiper/dislipidemije in srčno-žilnih bolezni v družini pri moških pred 55. letom in ženskah pred 65. letom starosti in pojavljanje drugih kroničnih nenalezljivih bolezni v družini). Osebna anamneza: • življenjski slog oziroma zdrave in nezdrave življenj¬ ske navade (orientacijska anamneza življenjskega slo¬ ga za vse vključene v preventivni pregled, za ogrožene 20% ali več pa poglobljena anamneza življenjskega sloga s pomočjo priloženega vprašalnika - priloga 3 v navodilu), • zdravstvene težave, • morebitne kronične bolezni, • bolezni odvisnosti. b) Klinični pregled z obveznim: • določanjem indeksa telesne mase, • merjenjem obsega pasu v višini popka, • merjenjem krvnega tlaka, • tipanjem perifernih pulzov, • avskultiranjem srca. c) Zaključek in obravnava • Ovrednotenje morebitnih odstopanj tako pri anamnezi kot kliničnem pregledu in laboratorijskih presejalnih testih (skupni holesterol, krvni sladkor) vodi v zaključek preventivnega pregleda odraslega, ki vključuje: • že prisotne kronične nenalezljive bolezni, • ugotavljanje prisotnosti dejavnikov tveganja za razvoj bolezni srca in ožilja; • izračun srčno-žilnega tveganja (v %); • ukrepanje: svetovanje, zdravstvena vzgoja (nemedika- mentnimi ukrepi) oziroma ustrezno zdravljenje z zdravi¬ li (medikamentnimi ukrepi); 66 Zdrav Var 2002; 41 • naročanje na kontrolne preglede pri tistih, pri katerih je to potrebno; • beleženje in poročanje. Poročanje Zdravnik enkrat letno pošlje poročilo o številu opravljenih preventivnih pregledov na območni Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZZZS). Pristoj¬ nemu območnemu Zavodu za zdravstveno varstvo (v nadalj¬ njem besedilu: ZZV) pa enkrat letno pošlje poročilo o oprav¬ ljenih preventivnih pregledih na obrazcu "Zbirnik rezultatov preventivnih pregledov na področju bolezni srca in ožilja", ki je določen v prilogi 5 v navodilu. ZZV posredujejo podatke in izdelane analize enkrat letno Inštitutu za varovanje zdravja Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: IVZ), ta pa po¬ ročilo z analizami o preventivnih pregledih v Republiki Slo¬ veniji, dejavnikih tveganja in koronarni ogroženosti Ministr¬ stvu za zdravje. Programirano zdravstvenovzgojno delo Namen zdravstvene vzgoje je spodbuditi posameznike (in¬ dividualni pristop) ali skupine prebivalcev (skupinski pristop), da bi začeli aktivno skrbeti za svoje zdravje. Zdravstveno- vzgojni programi naj pomagajo posamezniku oblikovati znanja, stališča in vedenjske vzorce za zdrav način življenja in jim pomagajo spreminjati življenjski slog. V dejavnosti sp¬ lošne/ družinske medicine so ciljna prednostna skupina za zdravstvenovzgojno delotisti odrasli, ki imajo 10-letnosrčno- žilno tveganje več kot 20%. Za to ciljno skupino se izvaja, z ozirom na potrebo, ki jo ugotovi zdravnik ob preventivnem pregledu, zdravstvena vzgoja za vse dejavnike tveganja nez¬ dravega življenjskega sloga in spremljajoče biološke dejav¬ nike tveganja. Za ostale odrasle, starejše od 19 let, in pri dru¬ žinskih zdravnikih z mešano populacijo tudi za mlajše pa se zdravstvena vzgoja izvaja za vse kadilce, debele (ITM več kot 30), osebe z zvišanim krvnim talkom, sladkorne bolnike in tvegane pivce. Izvajalci Programirano zdravstvenovzgojno delo se izvaja v zdravstvenih domovih, ki jih določi minister za zdravje (v nadaljnjem besedilu: zdravstvenovzgojni centri). V te zdravstvenovzgojne centre bodo pošiljali bolnike tako zdravniki iz drugih zdravstvenih domov kot tudi zasebni zdravniki. Programirano zdravstvenovzgojno delo izvajajo za zdravstveno vzgojo posebej usposobljeni strokovnjaki (zdravnik splošne/družinske medicine, profesorji zdravstvene vzgoje, medicinske sestre, patronažne medicinske sestre, fizioterapevti, psihologi, psihiatri) po vsebinah in metodologi¬ ji verificiranih programov (CINDI Slovenija, drugi programi). Zdravstvenovzgojni programi: A. Skupinska obravnava 1. Šola promocija zdravja in dejavniki tveganja • sklop: promocija zdravja • sklop: telesna zmogljivost • sklop: dejavniki tveganja 2. Delavnica zdravo hujšanje 3. Delavnica zdrave prehrane 4. Delavnica za telesno dejavnost 5. Delavnica: da, opuščam kajenje B. Individualna obravnava 1. Individualno svetovanje za posameznike, ki želijo opustiti kajenje 2. Individualno svetovanje za posameznike za zmanjšan¬ je tveganega pitja alkohola Poročanje Izvedene zdravstvenovzgojne programe je zdravstveno¬ vzgojni center dolžan beležiti tako po vsebini kot po številu v program vključenih oseb. Beležiti je dolžan tudi število os¬ eb, ki jih posamezni zdravnik pošlje v zdravstvenovzgojne programe. Dvakrat letno je zdravstveni center dolžan po¬ ročati območnim enotam ZZZS in enkrat letno ZZV o oprav¬ ljenih zdravstvenovzgojnih dejavnostih. ZZV poroča o tem IVZ, ta pa je dolžan poročati o opravljenih zdravstvenovzgo¬ jnih aktivnostih Ministrstvu za zdravje in Zavodu za zdrav¬ stveno zavarovanje Slovenije. Koordiniranje Preventivno zdravstveno varstvo v regijah koordinirajo ZZV ob sodelovanju z regijskimi koordinatorji, ki jih določi minister za zdravje. Zdravstveni dom oziroma zdravnik zasebnik v svojem okolju koordinira izvajanje preventivnih pregledov in vključevanje ogroženih v zdravstvenovzgojne programe in pri tem sodeluje z regijskim koordinatorjem in ZZV. Geslo letošnjega svetovnega dneva zdravja je "Gibanje za zdravje". V okviru navedenih zdravstvenovzgojnih pro¬ gramov podrobneje predstavljamo metodo ocenjevanja telesne zmogljivosti v obliki "Testa hoje na 2 km" in vsebino "Učna delavnica za telesno dejavnost", ki se izvajajo v pri¬ marnem zdravstvenem varstvu. Test hoje na 2 kilometra Finski test hoje na 2 kilometra služi kot odlično sredstvo za ocenjevanje telesne zmogljivosti in spodbujanje ljudi k red¬ nemu gibanju. Pri nas se na nacionalni ravni testi hoje izvaja¬ jo v okviru dveh različnih projektov, in sicer pri projektu Slovenija v gibanju - z gibanjem do zdravja in programu Backovic' Juričan A, Luznar N. Projekt promocije zdravja in preprečevanja srčno-žilnih in drugih kroničnih bolezni 67 Preprečevanja srčno-žilnih bolezni v osnovni zdravstveni de¬ javnosti. Zato moramo biti pri dokumentiranju in evalviranju podatkov previdni. Ne smemo beležiti rezultatov testiranj obeh programov skupaj. V primeru, da organiziramo obe te¬ stiranji istega dne na isti lokaciji, jih izvedemo vsaj ob različnih urah, da ne bi prihajalo do napak pri zbiranju podatkov. Projekt Slovenija v gibanju - z gibanjem do zdravja je na¬ cionalni projekt spodbujanja gibanja za zdravje, ki poteka že četrto leto. Skupaj ga izvajata CINDI Slovenija in Športna uni¬ ja Slovenije, kar pomeni, da se s projektom s skupnim ciljem združujejo športni in zdravstveni delavci. Slednji so ponava¬ di člani LPPS oziroma lokalno promocijsko preventivnih skupin posameznih slovenskih regij. Na test hoje lahko pride kdorkoli, zato gre za vsesplošna testiranja. Zajeti poskušamo predvsem telesno neaktivne ali premalo telesno aktivne posameznike in jih spodbuditi za redno, vsaj zmerno vadbo. V okviru projekta na začetku vsakega leta izide posebna zloženka z datumi, urami, lokacijami vsesplošnih testiranj ter telefonskimi številkami kontaktnih oseb. Poleg tega pa je zloženka opremljena tudi s priporočili za varno vadbo. Do¬ bite jo v zdravstvenih domovih ali lokalnih športnih društvih. Lahko pa jo naročite pri CINDI Slovenija. Vokviru nacionalnega programa Preprečevanje srčno-žilnih bolezni v osnovni zdravstveni dejavnosti je test potrebno iz¬ vajati pri treh programih ZV: "Šola promocije zdravja in o de¬ javnikih tveganja", "Delavnica za telesno dejavnost" in "Delavnica zdravo hujšanje". Udeleženci se lahko testirajo 2- krat pri posameznem programu, in sicer ob začetku in šest mesecev po zaključku posamezne delavnice. Indeks telesne zmogljivosti (ITZ), ki ga dobimo s pomočjo testiranja, pred¬ stavlja pomemben podatek za vrednotenje in dokumentiranje. Test hoje se običajno izvaja v naravi, je enostaven in varen. Obenem je zanesljiv, laboratorijsko primerljiv in ponovljiv. Temelji na sistematičnih in mednarodno objavljenih raziskavah. Z njim lahko naenkrat testiramo skupino ljudi. Iz¬ vajajo ga zdravstveni delavci. Najbolj je primeren za odrasle od 20. do 65. leta starosti, ki so telesno nedejavni ali premalo dejavni, in tudi za tiste, ki so čezmerno težki. Ne daje pa vel¬ javnih rezultatov pri mlajših od 20 let in starejših od 65 let ter pri izjemno telesno treniranih posameznikih. S pomočjo para¬ metrov, kot so spol, starost, telesna teža, telesna višina, čas ho¬ je in srčni utrip izmerimo telesno zmogljivost posameznika. Pred izvedbo testa vsak udeleženec obvezno izpolni kar¬ tonček telesne zmogljivosti, ki vsebuje tudi vprašalnik o zdravstvenem stanju. V testni kartonček posameznika se za¬ piše ime, ura začetka in konca hoje do sekunde natančno ter pulz, ki ga izmerimo z merilcem srčnega utripa takoj po za¬ ključku testa. Skratka, po prestopu cilja, udeležencu na golo kožo, pod prsmi pritisnemo posebno ročko, na kateri se na¬ haja kožna elektroda. Pri testiranju skupine ljudi začnejo hodi¬ ti udeleženci v 30 ali 60 sekundnih presledkih, da se ne bi ovi¬ rali. Testni kartonček nosi udeleženec med testom s seboj. Pro¬ ga je brez ovir, izmerjena na 10 metrov natančno. Tla so trd¬ na, ravna in po potrebi dobro označena z mestom obračališča. Štartni in ciljni prostor postavimo na vidno mesto in po možnosti rahlo narazen. Udeleženca naučimo ogrevanja in ohlajanja, ki ga ponavadi izvaja v obliki nekajminutne počas¬ nejše hoje. Pokažemo mu vaje za raztezanje mišic, da ne bi prišlo do bolečin in poškodb mišično-kostnega sistema. Raz¬ ložimo mu, da mora ves čas testa hoditi v enakomernem rit¬ mu in kolikor hitro zmore, ne da bi pri tem ogrožal svoje zdrav¬ je. Stil hoje naj bo običajen, zato ne sme začeti teči. Na kon¬ cu naj ne pospešuje. Takoj po prestopu cilja mu izmerimo srčni utrip. Na njegov testni kartonček zapišemo končni čas hoje in utrip. Šele nato se gre ohlajat in raztezat. Raziskave kažejo, da je za optimalno izvedbo testa potreb¬ na maksimalna ali vsaj submaksimalna intenzivnost oziroma hitrost hoje, kar ustreza 70% maksimalnega pulza. Naj¬ pomembnejši dejavnik, ki vpliva na izid testa, je čas hoje, za¬ to ga merimo na 5 sekund natančno. Minuta razlike pomeni skoraj 10 točk razlike v ITZ. Vrednost srčne frekvence pa na ITZ vpliva sorazmerno malo, saj se šele pri napaki 20 do 25 utripov na minuto indeks lažno spremeni za 10 točk. Obstaja 5 kategorij telesne zmogljivosti glede na ITZ (izrazito pod¬ povprečna, podpovprečna, povprečna, nadpovprečna in izrazito nadpovprečna). Vrednost indeksa telesne zmogljivosti 100 spada v povprečno kategorijo telesne zmogljivosti. Obstaja več načinov za izračun rezultatov testa hoje. Z uporabo posebnih tabel dobimo manj natančen, a še vedno dokaj zanesljiv rezultat. Zbrane podatke lahko vstavimo tudi v posebej prirejeno matematično formulo, ki je podana na kartončku telesne zmogljivosti. Z žepnim kalkulatorjem izračunamo ITZ. Najbolje pa je, če dobljene podatke po kon¬ cu testiranja vstavimo v poseben računalniški program. Tako dobimo računalniški izpis z rezultati testa (ITZ, kategorijo telesne zmogljivosti, stanje prehranjenosti, referenčno vred¬ nost maksimalne aerobne zmogljivosti (ml/min/kg) glede na ITZ). Izpis nam poda tudi individualna priporočila za varno in učinkovito vadbo. Na podlagi rezultata in želja udeleženca mu po testiranju svetujemo zanj najbolj primerno in zdravju prijazno športno vadbo. Čez šest mesecev je priporočljivo, da test ponovi in ugotovi, koliko se mu je izboljšala telesna zmogljivost. Test hoje tako predstavlja tudi čudovito motivacijsko sredstvo za spodbujanje zdravega načina življenja. Poleg tega pa je ho¬ ja najbolj naravna oblika telesne dejavnosti, primerna skoraj za vsakogar. Če hodimo hitro vsak dan po pol ure v zmernem tempu, zmanjšamo možnost za nastanek kroničnih nenale¬ zljivih bolezni in s tem bistveno koristimo svojemu zdravju. Delavnica za telesno dejavnost Telesna neaktivnost predstavlja visok dejavnik tveganja za razvoj kroničnih nenalezljivih bolezni sodobnega človeka. Raziskave CINDI Slovenije so pokazale, da je samo tretjina Slovencev zadosti telesno dejavna. Za spodbujanje telesno nedejavnih, premalo telesno dejavnih državljanov in tistih, ki so več kot 20-odstotno ogroženi, da zbolijo za kroničnimi ne¬ nalezljivimi boleznimi, smo v okviru Nacionalnega progra¬ ma preprečevanja srčno-žilnih bolezni v osnovnem zdrav¬ stvenem varstvu pripravili t. i. Delavnice za telesno dejav¬ nost. Namen in cilj tovrstne učne delavnice je, da udeležence seznanimo s koristnostjo gibanja za zdravje, pomenom uravnotežene telesno vadbe in jih motiviramo za vključeva¬ nje telesne dejavnosti v vsakdanje življenje. S testom hoje na 2 kilometra ocenimo na začetku programa njihovo telesno zmogljivost in čez pol leta s ponovnim testiranjem ocenimo napredek. 68 Zdrav Var 2002; 41 Program se izvaja po metodologiji CINDI v zato določenih in opredeljenih zdravstvenovzgojnih centrih (ZVC), ki so ali še bodo organizirani v okviru zdravstvenega varstva na pri¬ marni ravni. Izvajalci so zdravstveni delavci z višjo in visoko izobrazbo, ki so opravili šolo "CINDI: Šola za promocijo zdravja in preprečevanja kroničnih bolezni" in po možnosti še dodatno izobraževanje v obliki "Učnih delavnic za izva¬ janje zdravstvenovzgojnega programa telesne dejavnosti v praksi" pri CINDI Slovenija. Člani delovne skupine so zdravnik - specialist splošne medicine, profesor zdravstvene vzgoje ali diplomirana medicinska sestra in diplomirani fizioterapevt. Ponavadi jim pri izvajanju testa hoje pomaga še en ustrezno izobraženi zdravstveni delavec. Izvajalci so dolžni izvedeni program evidentirati in evalvirati na treh ravneh (za plačnika - ZZZS, za statistično obdelavo podatkov - IVZ in za ugotavljanje uspešnosti dela). Delavnica poteka v obliki predavanj in skupinskega dela, naenkrat se je lahko udeleži okrog 15 oseb. Vsak udeleženec prejme tudi potrebno gradivo CINDI, vezano na telesno de¬ javnost. Srečanja potekajo v predavalnici, testiranja pa v nar¬ avi. Prvo ali uvodno srečanje izvaja profesor zdravstvene vzgoje ali diplomirana medicinska sestra. Namenjeno je spoz¬ navanju udeležencev med sabo. Seznanimo jih z namenom, cilji delavnice in načinom dela. Podamo jim znanja o korist¬ nosti gibanja za zdravje, katere oblike in koliko telesne de¬ javnosti je primerno. Poučimo jih o kontraindikacijah in navodilih za varno vadbo. Predstavimo jim projekt Slovenija v gibanju, razložimo pomen in izvedbo testa hoje. Izpolnimo potrebne vprašalnike za nadaljnje delo. Podamo jim natančna navodila za izvajanje testa hoje in se dogovorimo za datum testiranja. Nato jih napotimo na zdravniški pregled. Zdravnik pregleda vso dosedanjo varovančevo dokumentacijo izbrane¬ ga zdravnika in vprašalnike, izpolnjene na uvodnem srečan¬ ju delavnice. Opredeli ravni tveganja za telesno dejavnost in določi način testiranja telesne zmogljivosti. Določi cilje in način dela glede telesne dejavnosti za posameznika. Sledi izvedba testa hoje na 2 km z interpretacijo rezultatov. Splošno ali bolj podrobno predavanje o telesni dejavnosti vodi diplomirani fizioterapevt. Poudarek je na uravnoteženi vadbi glede na trajanje, pogostost, intenzivnost in vrsto vadbe. Udeleženca naučimo ocenjevati primerno, zdravju prijazno intenzivnost telesne dejavnosti. Predstavimo mu znake preti¬ rane in nevarne vadbe. Podrobneje razložimo uporabo telesne dejavnosti kot oblike zdravljenja pri posameznih bolezenskih stanjih. Naučimo jih izvajati nekaj enostavnih vaj stoje in sede. Sledi izpolnjevanje preostalih vprašalnikov, vezanih na posameznikovo telesno dejavnost. Ob koncu srečanja razde¬ limo skupino na 2 mali (7 ali 8 oseb). Tretje, zadnje srečanje, ravno tako izvaja diplomirani fizioterapevt. Udeležencem razloži proces spreminjanja ve¬ denja. Na podlagi izpolnjenih vprašalnikov, želja, možnosti in rezultatov testa hoje poskušamo vsakega posameznika mo¬ tivirati za redno gibanje. Pomagamo mu pri načrtovanju, ob¬ likovanju individualnega programa zdravju prijazne telesne dejavnosti in športne vadbe. Svetujemo mu, kako vključiti čimveč gibanja v svoj vsakdanjik in razložimo pomen dnevni¬ ka telesne dejavnosti. Na koncu udeležencem pokažemo še nekaj rekreativnih vaj in se dogovorimo za datum ponovnega testiranja. Čez pol leta sledi ponoven test hoje celotne skupine, ko merimo napredek telesne zmogljivosti posameznega udeleženca. Splošno predavanje o telesni dejavnosti, ki ga izvaja diplomi¬ rani fizioterapevt, vsebujeta tudi ZV programa "Šola promoci¬ je zdravja in o dejavnikih tveganja" in "Delavnica zdravo hujšanje". Poleg tega fizioterapevt pri procesu hujšanja vodi štiri mesece enkrat tedensko telovadbo v najeti telovadnici.