štev. 268
TRST, v torek 26. septembra 1911
Tedaj XXXVI
IZHAJA VSAK DAN
9k Mdeljab In praznikih sb S., ob ponedeljkih eb 9. z Jat m J. ?**aml2ne iter. se prodajajo po 3 nvd. (6 stot.) v mnogih tobakarnah ▼ Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petra, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji. Tolminu, Ajdov-JHni, Dornbergu itd Zastarelo fite*. po 5 nvd. (10 stot.) 04LA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE T Sirokosti 1 kolone. ČELNE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 at. mm. •smrtnica, z&kvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po SO st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka oadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj-manj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek nprave »Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti".
Plačljivo In toiljivo v Trstu.

Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
„V edinosti je moil"
NAROČNINA ZNAŠA
aa celo leto 24 K, pol leta 12 K. 3 mesece O K; na na-
ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira ■araialna aa ncdaljato ladanja „EDlUOB ri" itan.s ca m1» late Kron 5*30. it pol lata Sroa 2-CO.
y«i dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranfeo-
rana pisma se ne sprejemajo in rokopis! se ns vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ulic« Giorgio Gaiatti 20 (Narodni do«). Izdaj atelj in odgovcrni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Ed<noat". vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica
Giorgio Gaiatti štev. 20. PoItno-hranllnKnl ra?un Jtev. 841-652. TELFFOH 5t 11-57
Franc, volna Indija zletela o zrak. I
300 mrtvih.
TOULON 25. Vsled požara v notranjih | prostorih je oklopni križar „Libertć" danes zjutraj v tukajšnjem pristanišču zletel v zrak in se je potem pogreznil. Okolu 500 mož je izgubilo življenje. Okolu sto se je jih je rešilo s tem, da so nekoliko minut pred eksplozijo skočfii v morje in se rešili na razne čolne.
Eskaderska oklopnjača „Libertč", ladija na tri vijake, je imela deplacementa 14.868 ton pri 20.565 konjskih močeh. — Dolga je bila 134 m, široka 24 m. globoka 8 4 m. Oborožena je bila s 41 topovi. Ladijo so spustiti v morje I. 1904.
TOULON 25. Ogenj na vojni ladiji „Liberte" je nastal ob 5. uri zjutraj in se je i vkljub energičnemu prizadevanju razširil na ladijske sobane. Sledilo je zaporedoma pet j eksplozij, nakar je ladija zletela v zrak in! se nagnila. Del ladije, ki moli nad vodno črto, je popolnoma razdejan in nudi žalosten pogled. Zdi se, da je ladija navavnosti prerezana na dva de!a. — Takoj po eksplo- i ziji so hiteli rešilni parniki na pomoč. Tudij med rešilnim moštvom je zahtevala kata-j tastrofa več žrtev. Ljudje, ki so bili za časa! eksplozije na ladiji, so zleteli tudi v zrak in j so večinoma mrtvi popadali v morje. —j Potrjuje se, da je več stotin mrtvih. Poveljnik ladije je bil ladijski kapitan Jaures.
PARIZ 25. Vojno ministerstvo potrjuje, da je „Libertć* zletela v zrak šn se potem pogreznila, pri čemer je našel smrt največi del moštva. Eksplozija je sledila v presledkih ene minute. Oklopnjača „Republic" je zadobila na zadnjem delu razpoko, bržkone od komadov „Liberte-.
TOULON 25. Ko je nastal ogenj, je „Liberte" iz malih topov oddala štiri alarmne strele. Vse ladije so poslale čolne z rešilnim moštvom. Doslej ni bilo možno vgotoviti, če je bil izdan nalog, naj se ladijske sobane stavi pod vodo in sosebno če je bi! ta nalog izdan pravočasno.
PARIZ 25. Vest o nesreči v Toulonu, ki je bila razširjena tukaj po izrednih izda-j jah, je silno pretresla prebivalstvo v pre-! stolnici. — Pomorski prefekt v Toulonu! poroča, da se od moštva »Liberte" pri- j javilo na raportu ob 10. uri dopoludnej 247 mož.
TOULON 25. Govori se, da pogrešajo' od posadke „Liberte" 350 mož. Na sosed-! nih ladijah in izmed rešilnega moštva je j zahtevala katastrofa baje okolu 100 žrtev. — j Oklopnjača „Republic" je tako močno po- i Škodovana, da so jo morali z vso naglico spraviti v dok.
TOULON 25. Katastrofa oklopnjače; „Liberte" je silno potrla tukajšnje prebival-j stvo. V velikih trumah je isto, ko je čulo prvo eksplozijo, hitelo na obrežje. Z ladije se je dvigal velik »teber dima in plamena, j Ko se je dim razdelil, se je videlo del trupa i „Libertč" kakor velikansko maso železa i moleti iz vode, ki so jo -obdajale plavajoče razvaline, katerih so se oprijemali ranjenci., Na ladiji je bilo 700 mož, od teh jih je 140; imelo dopust in so se izkrcati. Od ostalih! jih je po prvi eksploziji okolo 100 skočilo; v vodo. Ostali, ki so se nagloma prebudili; iz spanja, so hoteli za njimi, ali predstojniki j so jim ukazali, naj vršijo službo. Ostali so;
torej na tediji in se ž njo vred ponesrečili.
PARE 25. Ag. Havas" poroča k katastrofi : Ni izključeno, da število mrtvih na „Libertć" ne znaša 200.
PARIZ 25. Minister vojne mornarice je bil po 4.30 uri popoludne oficijelno obveščen, da je eksplozija na vojni ladiji „Liberte zahtevala 300 žrtev, vštevši moštvo drugih ladij, ki je izgubilo življenje,
Aviatik Widmer dospel v Tržič mesto v Trst.
TRŽIČ 25. Nocoj, okolo 7. ure, ko se je 5e mračilo, je bHo zapaziti nad nami precej nedoločene oblike aeroplana, ki se je nato gladko spustil na tCa pri ladjedelnici. — Bil je Widmer, ki si je nameraval priboriti danes nagrado mesta tržaškega v znesku K 5000, razpisano za rračni polet Trst—Benetke ali v nasprotni smeri. — Kolikor je bilo mogoče izvedeti v naglici, se je Widmer dvignil na otoku Lido v zrak ob 5. uri pop.; potem pa je v bližini obrežja premeril zračno pot — ki znaša do Trsta 102 km, — do Tržiča v razmerno dolgi dobi 2 ur, to pa, ker ga je neugodni veter in pa tudi mrak že nekoliko oviral, vzlasti na drugem delu poti. — Jutri, v torek, se namerava Widmer zarano zopet dvigniti v zrak in dospeti v Trst nekoliko pred 7. uro.
Avdijenca pri eesarju.
DUNAJ 25. Cesar je danes predpoludne vsprejel na splošnih avdijencih med drugimi tudi bivšega vojnega ministra barona Schon-aicha.
Prva seja državnega zbora.
DUNAJ 25. Na 'dnevnem redu seje državnega zbora, ki se bo vršila v četrtek, dne 5. oktobra, se nahaja prvo čitanje vladne predloge glede spremembe poslovnega reda državne zbornice.
Odlikovana okrajna glavarja.
DUNAJ 25. Cesar je podelil okrajnima glavarjema Gegi Muradu v Poreču in Ar-turju baronu Schmidt-Zabierovu v priznanje večletnega marljivega in plodonosnega delovanja vitežki križec Fran Josipovega reda.
Odlikovanja povodom petinsedemdesetletnice avstr. Lloyda.
DUNAJ 25. Jutršnja „Wiener Zeitung" priobči: Cesar je z najvišjim odlokom povodom jubileja 75-letnega obstanka družbe avstrijskega Lloyda odlikoval nastopne funkcionarje in uslužbence avstrijskega Lloyda : podpredsednik upravnega sveta Fortunat Vivante pl. Villabeila je dobil komturni križec Fran Josipovega reda; glavni ravnatelj Albert Frankfurter je dobil naslov dvornega svetnika ; upravni ravnatelj Friderik Brosch, vodja glavne agenture v Carigradu Nikolaj Gergomilla in vrhni nadzornik paroplovbe Rihard Mayer častniški križec Fran Josipovega reda; generalni tajnik Fran Josipovega reda Rudolf Kathrefn in kapitana Avgust Leva in Amerigo Bilaffer vitežki križec Fran Josipovega reda ; viša strojevodji Josip Wit-tes in Robert Canduiso zlati križec za zasluge ; srebrni križec za zasluge je dobilo več nižih uslužbencev.
Ogrski državni zbor.
BUDIMPEŠTA 25. Med došlimi vlogami se nahaja dopis ministerskega pred-
sednika tičoč se spremembe v vojnem mi-nisterstvu. Zbornica je izročila tri poimenska glasovanja, nakar je bila seja zaključena.
Bagrov obešen.
KIJEV 25. Danes zjutraj so obesili Bag-rova, morilca ministerskega predsednika Stolipina. Pred smrtjo je zahteval rabinca, ker pa je hotel državni pravdnik prisostvovati razgovoru, je Bagrov to opustil.
Tripolitansko vprašanje.
KOLIN 25. „K51n. Zeitung" poroča iz Berolina: Glasom poročil doslih iz Italije, je tam razširjena govorica, da se vodijo v tripolitanskem vprašanju pogajanja preko Berolina. Kolikor smo poizvedeli, te govo-jrice ne odgovarjajo resnici. Nemčija ni bila i naprošena za tako posredovanje, niti se je I ponudila.
DUNAJ 25. Večina listov se bavi s tripolitanskim vprašanjem.
PiOMBINO 25. Včeraj je odšel od tukaj oddelek infanterije v Florenco. Kakih 300 oseb, med temi več anarhistov je v krivem mnenju, da gre za čete določene za Tripolis, priredilo demonstracijo proti tej navodni ekspediciji. Oblastveni organi, ki so posredovali, so bil? vsprejeti s kamenjem in so morali rabiti orožje. Pri spopadu je bilo ranjenih 13 karabinijerjev, med temi en poročnik in pet demonstrantov. Eden poslednjih je umrl.
RIM 25. Listi poročajo, da je vlada izdala stroge odredbe, da časniki ne razširjajo vojaških vesti.
CARIGRAD 25. Glasom govoric, ki jih ni možno kontrolirati, je specijelna komisija vojnega ministerstva predlagala, da se odpošlje v Tripolis ena divizija, dve baterije in 12.000 pušek. Vsled neprestanih alarmnih vesti so danes na borzi zopet padli kurzi.
DUNAJ 25. „Mittags-Zeitung" poroča iz Carigrada, da je vojno ministerstvo ukazalo preprečiti, ako bi italijanske vojne ladije hotele izkrcati vojake v Tripolisu.
Kolera.
BUKAREŠT 24. Že šest dni ni bilo nobenega novega slučaja kolere. — Sedaj so izolirane le štire osebe obolele za kolero.
BUDIMPEŠTA 25. Zdravstveni oddelek ministerstva za notranje stvari poroča, da je obolel za sumljivimi znaki kolere neki delavec, ki je bil zaposlen v Budimpešti. V Novi Pešti je zabeležiti šest sumljivih slučajev kolere, v Kiskoczegu pa dva slučaja.
Mraz in sneg na Francoskem.
PARIZ 25. Iz vseh krajev Francije pri-: hajajo poročila, da je nastopil hud mraz in da na mnogih krajih sneži.
Spremembe v ruskem ministerstvu.
PETROGRAD 25. Ministrom za notranje stvari je imenovan carski komornik Gondatti. Odstopil je naučni minister Casso. Njegov naslednik bo baron Taube ali pa Ševjakov.
Bivši šah vjet.
LONDON 25. „Morning Post" poroča iz Teherana, da so ujeli bivšega šaha Mohamed Alija. _
Berolin 25. Vojna ladija „Berolin-je iz Las Palmas dospela zopet v Agadir.
Bregenc 25. Danes je bilo otvorjeno zesedanje predarelskega dež. zbora.
Tržaški deželni zbor.
Včeraj opoludne se je vršila otvoritvena seja deželnega zbora. Predsedoval je župan dr. Valerio, vlado je zastopal okrajni glavar baron Reinlein.
Po običajnih formalnostih, se je p ešlo takoj na dnevni red.
Proti draginji.
Pri predlogu deželnega odbora o protestni resoluciji proti vladi radi draginje je imenom večine resolucijo na kratko utemeljil posl. dr. Pincherle. Imenom konservativcev je govoril posl. B u d i n i c h.
Posl. Cerniutz je proslavljal delo socijalnih demokratov v vprašanju draginje, predlagal malo spremembo in dodatek o draginji stanovanj.
Posl. dr. R y b a r je rekel, da govori toliko v imenu Slovencev, kolikor v imenu okoličanskih kmetov. Dokazoval je, da je agrarna politika le na korist veleposestnikom, Špekulantom in ogrskim latifundistom. Omenja, da deluje uvozna carina na krmo neugodno za malega kmeta, ki mora krmo kupovati, a je ista predraga. Z druge strani povspešuje draginjo to, da se dela iz velikih pašnikov letovišča za bogataše proti čemur so začeli protestirati tudi že gornještajerski in gornjeavstrijski kmetje in njih zastopniki, posebno dr. Pantz. Govornik omenja, da bi mogli ravno v Trstu imeti eno vrsto živil zelo po ceni, namreč morske ribe, ko bi se bolje podpiralo ribiče in ribji lov. Omenja I pri tem posebno prostore za sušenje mrež ; v Barkovljah, ter priporoča, naj bi se vlada i bolj brigala za razvoj ribištva v okolici in ! ga podpirala.
Dr. W i I f a n je omenil, da je dr. Ry-j baf iz skromnosti zamolčal nekaj, kar je | storil proti stanovanjski draginji, in bi hoteli (socijalni demokratje sedaj pripisovati sebi [prvenstvo za protidraginjsko akcijo. Omenja 'dr. Rybafevega predloga v državnem zboru | proti stanovanjskemu oderuštvu, kateremu i je namen, da se najemojemalca obvaiuje i pred izkoriščanjem najemodajalca, kakor pri denarnem oderuštvu.
Predlog deželnega odbora z dodatkom posl. Cerniutza je bil spretef.
Zatem sta bili prečitani d.e interpelaciji ; dr. Rybaf-a na vlado.
Prva glasi :
Poneverjenje v zavarovalnici proti nezgodam.
„Že nekaj časa sem krožijo po mesta govorice o poneverjenju večih tisoč kron, ; ki se je baje dogodilo v zavarovalnici proti , nezgodam. Ker se gre tu za javni denar, ki i je določen v to, da olajša posledice nesreč, : ki zadevajo najsiromašnejši del prebivalstva, to je delavce, in ker je v smislu § 48 zakona z dne 28. decembra 1887, drž. zak. št. 1 1. 1888, c. kr. vlada poklicana, da nadzira omenjeni zavod, stavijo podpisani j sledečo interpelacijo:
1.	Ali so c. kr. vladi znani glasovi o ' poneverjenju v omenjenem zavodu ;
2.	Ali odgovarjajo omenjeni glasovi i resnici;
3.	V pritrjevalnem slučaju: koliko znaša i poneverjena svota in kaj misli c. kr. vlada
storiti, da poneverjeno svoto povrne oni, ki je zato odgovoren ?"
PODLISTEK.
Jug.
Historičen roman. Spisal Prokop Chocholousek
Poslovenil H. V
Angora.
„Mari se čudiš temu, Lazarevič !" se je oglasil z grenkostjo Topličanin, „kdo pa more še imeti oči za brata, ko se je solnčil v milosti sultana in se napihoval z njegovo slavo? „Ha, ta sultan in ta njegova slava!" skrivil je usta v porogljiv zasmeh. „Glej, tam J" pokazal je v temen kot, kamor je prej krasna Zulma z drugimi odaliskami zbežala pred viharjem in kjer so se sedaj skrivale pred mogočno sultanico, o kateri je bilo znano, da nadvladuje voljo sultana — „Glej tja, to so členi verige njegove ljubezni do tebe, ti žena moža mnogokaterih žena 1" se je smejal škodoželjno. „In poglej semkaj !" — je pokazal na črepinje čaš, na luže vina razlitega po tleh, — „tu vidiš spomenike njegove slave; ne zavidam te za njen odsev; toda po vsem tem je umevno, da radi tolike slave in tolike ljubezni nimaš pogleda niti za brata, niti za
onega, ki ti je bil preje več, nego tvoj brat, in ki je, zapeljan od tebe, postal za-te več, nego mož in brat tvoj." Končal je z za-smehom, v katerega pa se je mešala resnična bolest.
„Jaz se čudim, brate 1" je govorila sul-tanica Štefanu, kakor bi niti bila slišala Topličaninovih besed, ,da te vidim tukaj, ko sem vendar mislila, da si v tem trenotku deležen slave mojega moža".
„Njegova slava je v Brussi, tukaj v teh prostorih oskrunjena, sestra!" je rekel Štefan „jaz sem videl upor, nobena človeška moč ga ne zaduši več; še-le tedaj, ko zadavi svojo žrtev, in v tem slučaju nočem biti sličen blaznežu, ! ki zapravlja drag čas v veselicah, in hoče v svoji blaznosti preplavljajoči tok vode zavrniti nazaj proti goram. Radi tebe sem tukaj ostal, radi tvoje obrambe, draga sestra, golobica moja !" je rekel vneto.
„Lazare, padli, slavni care moj I" je vskliknil Topličanin poluglasno, „kake otroke si vsplodil ? Radi medsebojne ljubezni pozabljajo na svojo domovino; toda smem-li govoriti jaz, — jaz, podlež sam, sam never-než !" je dostavil temnim glasom, in obupna bolest je rila svoje črte v njegovo lice.
„In tu me hočeš braniti, tu, kjer ne ostane kamen na kamenu, če zmaga upor nad mojim soprogom?" Je govorila sultanova Lazareviču, ne meneč se za Topliča-j nina, kakor da bi ga sploh ne bilo tamkaj;:
i
„tam", je pokazala na zunaj, „edino tam me moreš bianiti, brate moj! Tukaj utegneš samo poginiti z menoj, a to zamorem tudi sama. Toda čuj!" — se je vstavila na enkrat poslušajoč v daljavo — „vihar na enkrat utihuje, ali se ti ne zdi tako, brate? Idi torej, idi", je prosila, da se ni bilo možno vpirati njenemu milobnemu glasu, kajti svojega lica ni odkrila pred svojim bratom, „in prepričaj se, če je bila človeška moč, ki je zadržala ta upor ? Če pa ne, potem mi pa povej, s kako nadčloveško močjo razpolaga moj mož, sultan Bajazat ?".
„Občudujem te, sestra moja!" je rekel Štefan z veliko resnostjo, in je raztegnil roki, kakor bi jo hotel objeti; potem pa je spustil roki; ni si upal, on, Srb, niti objeti svoje sestre. Morda tudi, da se je on, samo še knez, ne več car nekdaj mogočne Srbije, bal dotakniti se tega, kar je bilo sultanova last; in vklonil je svojo glavo kakor dela mladenič, omamljen od prvega razburjenja srca, pred svojo ljubico, in „klanjam se ti", je dejal, „ti si ponos našega roda, veličino tvojega duha ne pojmi niti eden med sto možmi.
Obrnivši se je brzih korakov kakor poslušen sluga, odhajal iz dvorane, da spolni ukaz svoje sestre. Niti slišal ni glasnega smehu vojvode Topličanina, niti njegovih glasno spregovorjenih besed: „Ogromna je njena veličina v obrambi svojega naroda in svoje
vere proti najljutejšemu sovragu, ti zaslepljeni sin slavnega očeta 1*
„Vojvoda Topličanin!" obrnila se je sultanica proti njemu z vso dostojnostjo vladarice, nikako ganotje se ni pokazalo v njenem glasu, niti nejevolja, niti strast; hladna, brezbrižna je bila, kakor bi govorila s tujim, popolnoma neznanim človekom.
„Ta sem bil do usodne noči v Drino-polju", je odgovoril on kljubovalno, bolestno, „sedaj nisem nič drugega, nego suženj svoje prisege".
„Vzemi mojega sinu, svojega varovanca", je govorila Mileva dalje, popolnoma tako brezbrižno, kakor poprej, ne meneč se niti za kljubovalnost, niti za bolest Milana, „in pokaži mu s terase seraila, kako si njegov oče igra z nevarnostjo, da se cd njega nauči, kaj zamore mož in junak v največjem viharju".
„Jaz sem obljubil v oni peklenski uri, samo varovati živijenje tega deteta" je rekel Milan s plamtečim licom,iz iskrečimijočmi, z glasom, tresočim se od jeze, „nikakor pa ne, da postanem njegov sluga, ali pa morda celo njegova pestunja".
„Jaz sem mislila, da mož in junak, ka-koršen je vojvoda Topličanin, more najbolje tolmačiti mojemu sinu junaške čine", je pripomnila sultanica z jako nežnim, prikupljivim glasom.
(Pride še).
Stran II.
»EDINOSTc St. 268
Druga interpelacija glasi: Slovenske in italijanske šole v spodnji okolici.
„V zadnjih dneh je bilo v italijanskih liberalnih listih čitati, da so italijanske šole tržaške spodnje okolice, hvala reformiranemu učnemu programu, bolje nego slovenske, ter se je zato vabilo slovenske stariše, da vpišejo svoje otroke v italijanske šole.
Ta pretvezna inferijornost slovenskih šol služi učiteljem italijanskih šol in drugim pristašem gospodujoče stranke, da jih postavljajo v nič v očeh slovenskega prebivalstva, in da bi spravili slovenske otroke v italijanske šole, kjer učenci po priznanju istih Italijanov (glej članek Oblaka v „Indipen-dentu") slabo razumejo italijanski jezik.
Brez ozira na dejstvo, ki se mora kvalificirati kot moderno barbarstvo, da se učence sili obiskovati šole z nerazumljivim učnim jezikom, kakor to tudi v resnici imenujejo Italijani barbarstvo, ko se gre za obisk nemških šol od strani italijanskih otrok, je na vsak način potrebno poizvedbi, če so utemeljeni glasovi o navedeni inferijornosti slovenskih šol. Vlada je po zakonu poklicana čuvati pouk in preskrbeti, da ljudske Šole odgovarjajo zahtevam zakona. Zato se obračajo podpisani na c. kr. vlado s sledečimi vprašanji:
1.	Ali odgovarjajo resnici gorinavedeni glasovi o inferijornosti slovenskih šol v spodnji okolici napram onim italijanskih?
2.	Če je to res: Ali je c. kr. vlada pripravljena poskrbeti za to, da bo didaktičen program in pouk v slovenskih šolah odgovarjal zakonu in zahtevam moderne pedagogije ?
Sežiganje mrličev.
Pri predlogu nanašajoč se na sežiganje mrličev je govoril posl. B u d i n i c h proti. Sprejeta je bila resolucija, s katero se vlado poživlja, da uvede za kužne bolezni obligatno, za druge bolezni pa fakultativno sežiganje mrličev.
Ljudsko štetje.
Na to je bila prečitana sledeča interpelacija dr. Rybar-a:
Ko je bil znan uspeh prvega ljud. štetja ki je v občini Trsta, na podlagi privatnih informacij dal 70.000 Slovencev, je mestni magisrat odredil revizijo istega, katero je poveril deloma svojim lastnim uradnikom in deloma v ta namen najetim dijakom in drugim brezposelnim osebam.
Istodobno so si tržaški italijanski liberalni listi prizadevali dokazovati, da „ob-čevalni jezik" posameznika ni oni jezik, ki ga dotični govori zbog svoje pripadnosti k določeni narodnosti, torej ne oni jezik, ki mu je takorekoč prirojen, temveč nasprotno oni jezik, ki ga govore osebe, med katerimi dotičnik živi, posebno osebe, od katerih je odvisen, torej jezik, katerega se oseba, ki govori več jezikov, poslužuje da ga razumejo osebe, ki razumejo le en jezik.
Absurdnost te teorije je očividna, ker bi na podlagi iste mnogo oseb bilo prisiljenih navesti kakor občevalni jezik ne svoj jezik, ampak jezik oseb s katerimi se nahajajo v kakoršnem bilo razmerju, torej dostikrat jezik, katerega komaj razumejo in slabo govore.
In da namen štetja ni dognati jezik, ali bolje jezike katerih se kak posameznik poslužuje več ali manjekrat, sledi iz okolnosti, da ni dovoljeno navesti več kakor en jezik, dasi je jasno, da je posebno v Avstriji mnogo oseb, ki govore v družini en jezik, drugega v službi ali uradu in tretjega o drugih prilikah. Še očividneje je namera zakonodajalca da se dožene pripadnost k gotovi narodnosti potem, da treba navesti občevalni jezik tudi za mutaste in otroke, torej za osebe, ki sploh ne govore nika-kega jezika. Pri teh osebah se ne more govoriti o občevalnem jeziku, a brezdvomno pripadajo tudi oni k gotovi narodnosti in to oni svojih starišev in baš narodnost je, ki se, jo hoče pri teh osebah dognati.
Će je pa še kak dvom, mora tudi ta izginiti v očivid dejstvu, da je izraz „občevalni", ali bolje „govorjeni jezik" prišel v našo zakonodajo na podlagi sklepov mednarodnega statističnega kongresa v Petro-gradu 1. 1874, ki ni sprejel označbe „narodnost" za svrhe ljudskega štetja, ker ta izraz znači tudi politično pripadnost gotovi državi. Zato bi to moglo lahko dovesti do zatiranja malih narodnosti v državah ki so narodno več ali manj homogene in kjer je oz iačenje politične narodnosti identična z ono vladajočega naroda (na pr. Francozi, Angleži, Ogri itd.) Kongres je zato priporočil, naj se v svrho poizvedbe etnografične narodnosti vzame za podlago materni jezik, ali bolje, govorjeni jezik. V omenjenem sklepu je rečeno dobesedno: La langue ma-ternelle ou langue parlee est done le seul caractere ethnografique ques le recensement ruisse rechercher. (Materni, oziroma govorjeni jezik je torej edina etnografična karakteristika, katero more ljudsko štetje dognati). Iz tega sledi torej jasno, da se z izrazom „langue parle" (ki je bila potem v nemščino prevedena z „Umgangssprache") misli na „materni jezik". V kolikor pa treba v dvomljivih slučajih določiti govorjeni jezik, je kongres izjavil, da ni kaj prigovarjati ako se v dvomljivih slučajih pusti odločitev izpraševanj osebi.
V očitem nasprotstvu zgori omenjenimi
načeli, ki služijo v podlago odredbam naše zakonodaje, so magistratni komisarji pri „reviziji" prisilili na tisoče Slovencev, da so dovolili izbris svojega občevalnega jezika ki je bil slovenski in pustili, da je bil mesto tega naveden italijanski, to je jezik, ki se ga poslužujejo v občevanju z osebami, ki ne razumejo drugo, kakor italijanski.
Čeprav je to proti zakonu in graje vredno sosebno pri komisarjih ljudskega štetja, ki so morali v vsakem slučaju poznati tozadevne zakone in potemtakem tudi spoštovati svobodno voljo vprašancev in jih celo ščititi v slučajih, ko so bili od svojih gospodarjev prisiljeni napovedati drugi in ne lastni jezik kakor občevalni jezik, bi vendar to nepravilno postopanje ne bilo izzvalo onega ogorčenja, ki je je izzval drug čin, mnogo težji in naravnost zločinski.
Tekom revizije izvršene od organov vlade je zelo mnogo Slovencev konstatiralo, in to v svoje največje presenečenje, da so se glasoviti magistratni komisarji predrznih ne le, da so brez znanje tozadevne osebe ponaredili naznanilnice spremenivši napo-vedbo občevalnega jezika, ampak da so celo povsem uničili naznanilnice izpolnjene od strank in da so jih nadomestili z drugimi spremenivši jezik in ponaredivši podpise: vse to seveda italijanski narodnosti v prilog.
Tržaški Slovenci so navajeni, da za-greša mestni magistrat nezakonitosti na njihovo škodo, (tako na pr. vedno zavrača spise predložene v slovenskem jeziku, kar je v očitnem nasprotju z zakonom in z velikim številom razsodeb najvišjih sodišč), toda uničba in falsifikacije listin od strani magistratnih organov na zadnjem ljudskem štetju presega vse, kar se je dosedaj videlo in o vsem tem bi morala razmišljati c. kr. vlada, katere posle rešuje deloma tržaški magistrat.
Naj navedem samo nekoliko izgledov, kako predrznostjo so postopali famozni magistratni organi. Tako sta bila spremenjena med drugimi v Ita'ijana 2 slovenska odvetniška kandidata, vpisana pri slov. odvetnikih, učitelj telovadbe „Tržaške Sokolske župe0, ki je prišel s Kranjskega še le pred nekoliko meseci in ki ne zna skoraj besedice italijanski, potem slovenski kandidat v zadnjih državnozborskih volitvah, g. Skerjanc in slednjič da je bila tretjemu slovanskemu odvetniškemu kandidatu spremenjena pristojna občina, da izgleda kakor ogrski državljan in da se je moglo tako odstraniti rubriko „občevalni jezik".
Podpisani ulagajo torej sledečo interpelacijo :
1.	Kake rezultate je dala revizija ljudskega Štetja, izvršena od c. kr. vlade in koliko slučajev očevidne falsifikacije naznanil-nic se je zamoglo konstatirati doslej ?
2.	Je-li namerava vlada uvesti strogo preiskavo, da ugotovi, kdo da je zakrivil te izvršene falziflkacije ?
Ta interpelacija je delovala na večino kakor mrzel duš. Da bi zmanjšal utls, je posl. dr. M r a c h zaprosil deželnega glavarja, da mu dovoli vložiti ustmeno interpelacijo. Sicer je to proti poslovniku, a ker se je šlo tu za Člana večine mu je deželni glavar po malem — menda pro forma — upiranju vendarle dovolil.
Dr. Mrach je na to pod imenom „Interpelacije" na vlado rekel, da če so se od strani magistratnih komisarjev godile falsifikacije, on tega ne odobrava, ter je zato, da se krivce kaznuje. Konečno je pa „interpelant8 rekel, da zamore dokumenta!ično dokazati, kako so Slovenci sleparili, a f a 1 z i f i c i r a I i da so tudi vladni uradniki povodom r e v i z i j e 1
Šolski obračun in proračun.
Kot peta in šesta točka dnevnega reda sta bila sklepni račun šolskega fonda in proračun za leto 1912.
Imenom Slovencev je posl. dr. Wilfan izjavil, da bodo on in njegovi somišljeniki iz že znanih razlogov glasovali proti šolskemu proračunu.
Večina je — seveda — tudi ti dve točki odobrita.
Ker je bil s tem izcrpljen dnevni red, [e deželni glavar dr. Valerio zaključil sejo ob pol treh popoludne.
Dnevn* vesti.
IV. kongres čeških mest se vrši letos 15. in 16. oktobra v Pragi.
Zopet nasilje proti dunajskim Čehom. Nasilja proti Čehom na Dunaju nadaljujejo. Pred par dnevi sta bili zatvorjeni in zapečateni dve češki šoli „Komenskega" in sicer v III. ter XII. okraju, pravijo, da iz „higijeničnih vzrokov". Nad 600 čeških otrok je brez pouka. Proti tem nasiljem je uložen rekurz na namestništvo.
V	Lvovu se je včeraj ob veliki udeležbi vršil pogreb bivšega člena gospodske zbornice vit. Zaleskega.
V	Španiji je s pomočjo bajonetov zopet zavladal mir. Za koliko časa?
Stolipin in neoslavizem. Pokojni Sto-lipin je bil tudi prijatelj neoslovanskega gibanja. Zanimal se je za vseslovansko razstavo, banko in druge institucije. Josip Ho-leček, predsednik društva slovanskih časnikarjev, je poslal udovi sožalno brzojavko.
Železničarji!
V četrtek, dne 28. septembra 1911 ob 8. url zvečer se vrši
lovni železniMi shod
v dvorani „Eintracht", ul. Coroneo 15.
DNEVNI RED: Sklepanje o stališču, ki naj ga zavžame trž. železničarstvo v sedanjem gibanju.
Tovariši, železničarji vseh kategorij! Vaša stanovska dolžnost je, da se tega shoda udeležite v najčastnejšem številu! Čas je resen I Vsi na krov!
Društvo jugo si. želez. Zveza Jugoslovanskih uradnikov.	Železničarjev.
Ortsgruppe „ Triest1 des „Deutsch-oester. Eisenbahnbeamtenvereines a.
Domače vesti.
Zaplenjeni! Včerajšnjo številko nam je državno pravdniŠtvo zaplenilo in sicer prvi odstavek članka „Proti draginji" od besede „včerajšnja nedelja" do „ublaževanja splošne draginje*. Odstavek vsebuje kritiko o varnostnih odredbah prošle nedelje. Takoj po zaplembi smo izdali drugo izdajo.
Jugoslovanski minister „Slovenskemu Narodu* še vedno ne da mirno spati. — V sobotni številki zopet polemizira proti nam ter pravi, da najugodnejši čas, da se uresniči zahteva po Jugoslovanskem ministru-rojaku, je bil takrat, ko je ministrski predsednik baron Beck sklical parlament, izvoljen na podlagi splošne in enake volilne pravice. Takrat je imel v svojem programu, da se pokliče v kronski svet tudi zastopnik Jugoslovanov, kot jugoslovanski minister-rojak. Dotični dekret je bil že takorekoč podpisan, staviti bi bilo treba vanj samo še ime — dr. Vicka Irčeviča. Toda stvar je padla v vodo, ker je nasprotoval dr. Šusteršič.
Nasproti goriomenjenim trditvam „Slovenskega Naroda* bodi ugotovljeno sledeče :
1.	Res je, da je bil Beck pripravljen poklicati v svet krone Jugoslovana.
2.	Ni pa res, da je bil v to določen dr. Ivčevič in da je to preprečil dr. Šusteršič.
3.	Res je nasprotno, da je baron Beck stavil združenje Jugoslovanov v skupnem klubu kot pogoj, da se pokliče Jugoslovana v ministerstvo in res je, da je to združenje preprečil ravno dr. Ivčevfč, ki se ni hotel ukloniti nlkaki disciplini.
„Slovenski Narod* prosimo, naj ne bega po nepotrebnem slovenske javnosti, in naj nas ne izziva, da ne bomo prisiljeni priti na dan Še z drugimi razkritji !
Vsi pametni jugoslovanski listi — „Narodni List*, Jedinstvo* (že v treh številkah zaporedoma Itd.) — dokazujejo potrebo združenja na Dunaju, le „Slovenski Narod" opravlja žalostno delo heroslratstva. Če je on od nas zadnjič zahteval, naj jih puščamo pri miru, smemo mi s toliko večjo pravico (zahtevati od njega naj ne dela večne zgage. Će že koristiti ne morejo, naj vsaj ne delajo škode I
C. kr. poštni ekspedijent:! Prejeli smo: Pred otvoritvijo državnega zbora stojimo in f vsa Avstrija pričakuje nestrpno, kaj se ukrene 'glede na splošno draginjo. Vsi sloji se pripravljajo in zborujejo ter sestavljajo spomenice ; le mi ubogi poštni ekspedijenti stojimo tu, k"* or bi se nam cedilo med in mleko v usta, med tem ko bi morali biti mi med prvimi, ki bi zahtevali poboljšanje svojega stanja, ki odgovarja morda srednjemu veku, nikakor pa ne modernemu 20. stoletju. — Oglejmo si naše kolege 6. stopinje. Imajo 600 K letne plače, kar znaša mesečno 50 kron. Ali ni sramota, da se to imenuje plača ?! Kako naj mi živimo s to plačo ? ; Ali naj se žnjo oblačimo, ali najemo, ali naj , skrbimo za primerno stanovanje, ali zakaj ? : V dvajsetem stoletju se dobivajo še < c. kr. uradniki ali uslužbenci (kakor že hočejo) z golimi 50 K mesečne plače! In na j to mizerno plačo imajo po ves dan službo (skozi vse leto. Nimajo pa pravice do po-: čitnic zakonito določenih za vse sloje; ni-I majo pravice do dopusta niti za slučaj bolezni; morajo vrhu tega položiti kavcijo, ker so pogodbeno nastavljeni; in slednjič morajo sami skrbeti za vso potrebno opravo, spadajočo k uradu!
In to smo mly c kr. poštni ekspedijenti In ekspedtjentlnje ; mi, ki nosimo vrhu tega i še tako veliko odgovornost, kakor malo 'drugih državnih uradnikov.
Trkalo se je že nam v prid, a nič ni pomagalo, ker avstrijske blagajne so prazne. Gospoda pri polnih skledah ne vidijo trpinov, podložnikov, ki morajo trpeti pomanjkanje takorekoč na vsakdanjem kruhu. Nimajo za nas denarja I Pač pa ga imajo v zadovoljevanje kapric posameznikov in se jim nič ne smilijo milijoni I Tudi za kanone in velikanske ladije imajo vsikdar denarja. Dobro 1 Ali potem smemo tudi mi, ki vršimo •toli važno službo v upravi države, smemo zahtevati, da nam dado vsaj vsakdanjega kruha.
Gospodje kolegi in koleginje ! Počakajmo še do zasedanja državnega zbora, da bomo videli, kaj se ukrene nam v prid; potem se pa pridružimo ostalim organizacijam, borečim se za zboljšanje svojega gmotnega stanja, da bomo tako skupno zahtevali, kar nam
'pritiče. Menda smo se dovolj tolažili s samimi obljubami, zdaj pa že lahko zahtevamo dejanj I Obračamo se tudi na gg. državne poslance z nujno prošnjo : imejte pred očmi naše mizerno stanje in izposlujte nam vsaj toliko vsakdanjega kruha, da ne bomo
—	stradali!
Poštni eksp. v imenu več njih
Neverjetno — a žalibog, resnično. Od popolnoma zanesljive strani se nam poroča, da je Hvastja Edvard vzel svoji dve hčerki iz slov. šole pri sv. Jakobu, ter ju vpisal v laško šolo v ulici Istria l Hvastja in njegova soproga roj. Skedel sta bila oba pevca pevskega društva Kolo in vrla narodnjaka, kakor so še danes njiju stariši.
Komentarja mi ne pišemo — naj si ga napravi vsakdo sam!
Slovenskim čevljarjem ! Naša zadiuga začne v tem tednu z rednim poslovanjem. Prostori, kjer je nameščena, to je v ulici Chiozza št. 9, so jako lično in pripravno opravljeni, tudi blago prihaja in v kratkem bo založena v toliko, da bo nudila vse potrebno. Kdor od članov se zanima, naj pride pogledat, ker od jutri dalje bo odprto od 8. zjutraj do opoludne.
Sedaj pa še resno besedo. Slišati je bilo in je še slišati od gotovih strani, zakaj da se tako počasi dela in mečka? Res je, da se ni prehitelo, — toda, tega pa ne pomisli nihče, da Bog je stvaril svet iz nič — čevljar pa zadruge ne more postaviti na noge brez nič — brez denarja. Naj bi oni, ki so bili nezadovoljni, prinesli plačat deleže in veliko hitreje bi šlo delo izpod rok.
Nadalje se je čulo, da se je prigovarjalo članom, da naj izstopijo — češ, da izgube vse.
Seveda, kdor to dela, dela iz nevednosti, ker ne razume zadružništva — ali pa dela iz hudobije I — Prvo ni lepo, drugo pa žalostno, saj vendar nam mora biti pred vsem na srcu ojačenje narodnega gospodarstva.
Slovenski čevljarji, apeliramo na Va% ne pustite se motiti i Oprimite se trdno svoje zadruge! Pokažite, da ste umni gospodarji, ki imate resno voljo za gospodarsko osamosvojenje — v tem je naš cilj — naša zmaga.
Začnite se torej resno zanimati za stvar! Saj to je vendar v vašem lastnem interesu f Ne glejte samo in čakajte le, kaj da narede drugi 1 Vsi morate na delo! Začetek je narejen in sedaj je od vas samih popolnoma odvisen ves vspeh in napredek zadiuge. Veliko jih je, ki še niso plačali nič, ne deleže — nekateri so celo rekli : plačamo že, ko bomo videli, kaj napravijo. Toda temu ni tako. Brez denarja — kakor gori rečeno
—	ni možno ničesar storiti.
Požurite se torej z vplačevanjem. To posebno sedaj — ko je treba imeti na razpolago veče svote za dobavo blaga. — Od jutri naprej se vsprejema vplačila v zadrugi (ulica Chiozza št. 9), kjer se bo zamogel vsak sam prepričati, kaj se je naredilo dosedaj.
V nedeljo bomo imeli shod, kjer se natančno pomenimo o poslovanju zadruge in opozarjamo na to že danes.
Pričakujemo, da se člani na ta poziv prično tudi odzivljati f
Tržaška podružnica „Glasbene Matice" začne s 1. oktobrom t. 1. svoje društveno delovanje v sezoni, oziroma v šolskem letu 1911/12 in sicer:
1.	Glasbena šola. Poučevalo se bo po učnih načrtih „Glasbene Matice" v Ljubljani: glasbeno teorijo v 2 tečajih, klavir, vijolino in eventuelno solopetje. Vpisovanje v glasbeno šolo bo v „Slovanski Čitalnici* in sicer v nedeljo, 24. t. m. od 10. do 12. ure predp., v sredo 27. t. m. in v soboto 30. t. m., vsakokrat od 3. do 5. ure pop. in slednjič v nedeljo 1. oktobra od 10 do 12. ure predp. O določilih glede pouka in šolnine, ki so ista kakor lansko leto, se vsakdo lahko informira ob vpisovanju.
2.	Pevski zbor. Društvo bo vzdrževalo možki in ženski zbor, ki bo vsaki imel pevske vaje po dvakrat na teden v večernih urah. Stari pevci in pevke in oni, ki žele vstopiti na novo v pevski zbor, naj se priglase ob urah gori določenih za upi-sovanje v glasbeno šolo. Tam dobe tudi natančneje informacije.
3.	K o n c e r t i. Po dosedanjih ukrepih priredi društvo v letošnji sezoni dva redna koncerta in „Hajdrihov večer*. Prvi redni koncert bo dne 5. januvarja 1912, dan pred sv. 3. kralji. Drugi koncert bo pa proti koncu sezone. Na prvem koncertu se bo izvajalo mej drugim najnovejšo Parmovo skladbo: „Povodnji možu za mešani zbor in soliste s spremljevanjem orkestra.
Podpisano društvo poživlja torej vse one, ki nameravajo vpisati se v glasbeno Šolo ali pa vstopiti v pevski zbor, naj se priglase ob urah, gori določenih, da se lahko začne s 1. oktobrom t. 1. z rednim delovanjem. Odbor „Trž. podr. Gl. Matice**.
Združene Ciril-Metodove podružnice Trsta in okolice so morale slavnost, ki bi se imela vršiti dne 1. oktobra t. 1., prenesti na 29. oktobra t. I. in sicer vsled slabega vremena in drugih nepredvidjenih zaprek. Na 29. oktobra se VTŠi nepreklicno slavnost polaganja temeljnega kamna.
Zimski vozni red na progi Cervi-njan - Belvedere - Gradež. Na progi Čer-vinjan - Belvedere - Gradcž ostane do stdaj veljavni vozni red z vsak dan 4 pari vla-
V Trstu dne 26 septembra 15*11,
kov tudi v oktobru 1911 in aprilu 1912 nespremenjen.
V mesecih november do vključno j marca bosta vozila vlaka Št. 1856 (iz Gra-! deža ob 1 uri 17 m. pop., v Cervinjan ob 1. uri 58 min. pop.) in Štev. 1855 (iz Čer-j vinjana ob 2. uri 30 min., v Gradež ob 3. ■ uri 8 minut pop.) le vsak četrtek.
Tržaška mala kronika.
Tepež. 23-Ietnl izvošček ivan Grinovec, stanujoč v zagati Falchi Štev. 2 in 21-letni pleskar Alojzij Vatta, stanujoč v ul. Zenone I št. 13, sta se včeraj sprla na trgu stare Barriere, kmalu sta si posegla v lase in se začela s pestmi obdelovati, ker pa tudi to še ni bilo dovolj, sta hotela podkrepiti vsak svoje stališče še s kamenjem in tako ogro-ževala varnost občinstva. Tej nevarni igri so pa napravili konec redarji, ki so ju odvedli oba v zapor.
Nasilni regnikoli. Sinoči ob 8. uri se je sprla neka večja družba regnikolov v gostilni v ulici Istria Št. 8 z lastnikom gostilne in začela razgrajati in razbijati stole. Ko so morali neprijetni gosti na cesto, so se maščevali še s tem, da so pobili vse šipe na oknih gostilne. Najhujši razsajaČ 24-letni Angelij Jakobelis iz Castellanetta v Italiji, je bil aretiran.
Hud mizar. V nedeljo zvečer okolo 9. ure je v neki gostilni v ulici Farneto 50-letni mizar Filip Pelizzon iz Gorice, stanujoč v ulici Sette fontane št. 221, v drnžbi z raznimi drugimi tovariši silno razsajal. Ko so gostilničar izlasti Pelizzona opozoril, naj vendar ne razgraja, se je hotel ta vreči nanj; gostilničar pa |e poklical redarja ki je nasilneža dasiravno se je zelo branil, odvedel v ul. Tigor.
Zločinski napad. Ko je včeraj okolo ene ure popolunoči Anton Uli<5, delavec v ladjedelnici sv. Marka, krenil iz ulfce Cro-sada v ulico Capitelli, sta ga nepričakovano napadla dva zlikovca. S silo sta ga vrgla na tla in mu ukradla uro in verižico v skupni vrednosti K 18 in denarnico, v kateri je imel K 22. — Na vpitje napadenega sta prihitela dva redarja, katerima se je posrečilo vloviti enega napadalcev, medtem kojima je drugi ušel. — Nasilnež, ki je skušal pri zaslišanju utajiti svoj čin, se 2ove Tadej Vodic, stanujoč v zagati Corte štev. 4.
Zaradi poneverjenja. Viljem Marengo, trgovec z manifakturnim blagom v ulici Chiozza Št. 16 je dne 6. t. m. izročil 52-letnemu krošnjarju Nikolaju Cattaletto iz Bari, stanujočem v ulici Sette fontane št. 15 za K 400 blaga, z nalogom, da gre z istim dne 16. t. m. na semenj v Rovinj in da ga tamkaj speča. Cattalettu pa se ni ljubilo ravnati se po nalogu, temveč je blago prodal že v Trstu in skupilo za isto zapravil. Vsled kazenske ovadbe oškodovanca je moral v zapor.
Koledar in vreme. — Danes: Justina muč. — Jutri: Kozma in Damjan muč.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne + 20 5 Cels. — Vreme včeraj: lepo.
— Vremenska napoved za Primorsko: Jasno, milo. Severno-vztočni vetrovi.
Društvene vesti.
^ Tržaška sokolska Župa.
tiraij)* v nedeljo, dne 1. oktobra t. 1. v '.-i^šu se vrši ob 8. uri zjutraj v telovadnici tržaškega Sokola seja žup-nega vaditeljskega zbora |s sledečim dnevnim redom:
1. Tekmovalni red in prihodnja župna tekma.
2.	Pešlzleti.
3.	Statistika.
4.	Slučajnosti.
Zaradi važnosti dnevnega reda se poživljajo k udeležbi vsi načelniki in vaditelji vžupljenih društev. — Bratje naj prineso seboj telovadno obleko.	Načelnik.
Pevsko društvo „Trst*. — Današnja pevska vaja odpade. Prihodnja vaja se bo vršila v petek dne 29. t. m. — Zoziromna nastop, ki ga bo imelo to društvo o priliki „Vinske trgatve" v nedeljo dne 8. oktobra prosimo polnoštevilne udeležbe.
Društvo jugoslovanskih železniških uradnikov ima svojo redno odborovo sejo danes, v torek, ob 8. in četrt zvečer v društveni sobi, ulica Acquedotto Štev. 20. Na seji se bo poročalo o sedanjem stanju žel. gibanja. — Z odrom na to prosim popolne udeležbe.	Predsednik
Pevska taja sokolskega pevskega zbora. — Danes točno ob 9. uri zvečer se vrši pevska vaja sokolskega pevskega zbora.
Vabimo vse brate pevce, kakor tudi one prijatelje, ki žele pri tem zboru — ka-teie^a namen je, gojiti lepo našo narodno pesem — sodelovati, da se zbero točno ob navedeni uri v sokolski telovadnici. Na zdar I _Veselični odsek.
šJar. del. organizacija.
Ta teden bodo imeli sestanke:
v torek 26. t. m. delavci „L i n o -1 e u m a" ob 7. uri zvečer v prostorih NDO pri sv. Jakobu ;
v četrtek 28. t. m. delavci ^čistilnice mineralnega olja" (Raffineria) ob 7. uri zvečer v prostorih »Gospodarskega društva" v Skednju;
►EDINOST« žt 268.
Stran III
v p e t e k 29. t. m. delavci »Mestne pli n a r n e" ob 6. uri zvečer v prostorih NDO pri sv. Jakobu;
v soboto 30. t. m. delavci „š k e -d e n j s k i h p I a v ž e v" ob 7. uri zvečer v prostorih »Gospodarskega društva" v Skednju.	—
»Izobraževalni odsek" N.D.O. poživlja j vse one, katerim so se knjige izposodile iz [društvene knjižnice, a jih imajo pri sebi več nego dva tedna, da iste nemudoma prine-isejo nazaj.	—
»Izobraževalni odsek" ima danes ob 8. ; uri zvečer sejo. —
Pripravljalni odbor za ustanovitev sku-! pine zidarjev NDO vabi tim potom vse slovenske zidarje, ki žele pristopiti „Narodni delavski organizaciji", naj se zglasijo, kar j lahko store v soboto od 5.30—8, ali nedeljo od 9—12, ali ponedeljek od 5 30—8 v prostorih NDO ul. sv. Frančiška št. 2., I. nndstr.
Zidarji I Agitirajte med tovariši in razjasnite jim pomen NDO.
Pripravljalni odbor zidarjev NDO.
Naše gledališče.
Samo še nekaj dni nas loči od prve otvoritvene predstave, predlvnega dramat-skega dela
SMRT MAJKE JUGOVIĆEV.
To nedeljo, 1. oktobra ob 8. uri zvečer je torej prvi in slovesen sestanek našega gledališkega občinstva. Tega prazničnega; večera se ne veselimo samo vsled tega, ker i bomo videli prvikrat v slovenskem jeziku; In prvikrat na kakem slovenskem odru sploh j eno najlepših Vojnovlcevlh del; radujemo se tega tudi zato, ker bomo videli naše gledališko občinstvo jako pomnoženo iz vseh slovanskih krogov v Trstu.
Opozarjamo Še, da je preludij in koral uglasbil naš kapelnik g. Polič, ki bo tudi ob tej priliki dirigiral vojaški orkester c. in kr. pešpolka št. 97.
Večina prostorov Je že za celo sezono aboniranlh, občinstvo že povprašuje po vstopnicah. Vratarica »Narodnega doma* jih prodaja ves teden. Svetovati je vsakomur, da si začasno preskrbi prostor.
Glavo carja Lazarja je za to predstavo napravil akademični kipar, g. Zajec.
Ves oder, vse kulise za otvoritveno predstavo, so nove.
Soepoda rstve.
Osrednja banka čeških hranilnic v
Pragi in njene podružnice v Brnu, Krakovu, Lvoru, Črnovicah, na Dunaju in v Trstu, Piazza del Ponterosso št. 8., pričnejo Izplačevati brez vsakoršnih odbitkov in provizije z dnem 27. septembra t. I. izžrebane papirje in polletne obresti 4 V*7. in 4% komunalnih ter 4% železničnih obligacij Deželne banke kraljevine Galicije in Viadimirja z velike vojvodine Krakovske. Do sedaj se nahaja v prometu K 49,109.400. — 4 7,%, K 29,009.000. — 47a komunalnih ter kron 43,981.400. — železničnih obveznic.
' Svetovni pridelek žita na severni polobli v letu 1911. (posneto iz: Bulletin de Statistkjue agricole):
Pšenice se jenaželo približno 716,856.564 q rži » »	» 322,994.935 „
ječmena „ »	» 228,553,875 „
ovsa „ »	„ 288,923.471 .
z ozirom na lansko žetev se Je znižal pridelek
pšenice za .... 2 odsto
rži za......4 odtto
ječmena za ... 1 odsto
ovsa za.....5 odsto
V to statistiko niso všteti pridelki žita: južne Amerike, Afrike in Avstralije.
Po tej statistiki bi znašal pridelek vina :
Na Španskem....... 16,754.291 hI
v Avstro-Ogrski...... 4,000.000 hI
v Italiji.......... 45,000.000 hi
Proti zvišanju cen pivu. Zastopniki avstrijskih gostilničarjev so se predstavili ministerskemu predsedniku in ga prosili za odpomoč, ker nameravajo pivovarnarji zopet zvišati cene pivu. Baron Gautsch je obljubil, da bo storil, kar bo mogel. Gostilničarski obrambni odbor poziva gostilničarje: 1. ne sprejeti na znanje in vrniti nazaj obvestila o povišanju cen piva; 2. ne plačati povišane cene; 3. če bi pivovarnar ustavil pošiljanje piva, takoj to javiti deželni gostilničarsici zvezi, kjer jo pa ni, pa zadrugi; 5. protestirati proti nameravanemu povišanju. Značilno pri povišanju cen piva je izgovor pivo-varnarjev, ki trde, da malo zaslužijo, da-si izkazujejo bilance posamnih pivovaren, da izplačujejo dividende od 7. do 13. oziroma 40 do 52 sdstotkov. Višje dividende (40 do 52 odstotkov) izplačujejo vse tiste pivovarne, ki niso prezida vale tvornic, 7. do 13. odstotkov dobička so pa izplačevale celo take pivovarne, ki so prezidavale svoje tvornice.
Gospodar, zavaruj sebe in svojo živino za slučaj smrti in nezgode. Živimo v časih dragin|e; vse je večkratno podra-želo. Gospodar, ki hoče kupiti konja, ga mora danes trikrat dražje plačati, nego pred malo leti. — Ker je žival tako draga, jo mora posestnik tembolj varovati in za njo skrbeti, da mu ne ponesreči. Ako Je kmetu par konj poginilo, ali ponesrečilo, da |u mora dati v mesnico, je prišel ob lep denar:

ZAHVALA.
Podpisani se tem potom najprisrčnejše zahvaljujejo vsem onim, ki so na katerikoli način izkazali zadnjo čast nepozabnemu
dr. Okriđonu Skapin
posebno pa še slov. akad. fer. društvu „Balkan" za polnoštevilno udeležbo, visokošolskemu zboru za ganljivo petje, g. dr. Čoku za nagrobni govor, zastopstvu c. kr. deželne sodnije, pokojnikovim sostanovalcem za podarjeni venec in vsem ostalim udeležencem, ki so spremili predragega
pokojnika k zadnjemu počitku.	ŽALUJOČI OSTALI.
»a
■ __V _
S0LJDN0: in : ELEGANTNO
PO ZMERNIH CENAH
RAFAELE ITALIA
TRST - VIA MALCANTON - TR8T
Mnenje g. dr.a Barberowskega
ladijskega zdravnika pri avstrijskem LIoydu
G. J. SEXKAVALLO
Trst.
sem
Že na svojem potovanju na Japonsko s par nikom „Nipponu konstatiral skupno s potniki, da je Vaše ŽELEZNATO k/NA-V/NO SERRAVALLO izborno tudi pospeševanje prebavljanja, zlasti v tro-pičnih krajih.
PORT-SA1D, 18. 2. 1910.
Dr. A. BARBERO WSKY.
Odlikovana pekarna In slaščičarna VINKO SKERK-TRST
Šerife in čudite se!
600 komadov, med temi pozlačena ura za K 4*20.
Trikrat na dan 8*ei kruh.
Prodaja vsakovrBtoih biSkotov, nose^no za <*aj in bombonov. Sprejema naročila vsakovrstnih tort, krokat in vse predmete za peči. Naifinejši moka iz najboljSih mlinov po najniži ceni. F-na inocemsa vina in likeri v steklenicah. Be/.plačna
postrežba na dom. Krah ln slaičloe ■• izdeluje igieuičktm električkim strojem
g. Be Vecdii 8 L Ske 1
nasledniki A. FONDA Trst, ulica fltel Bosco št. 17, Trst
zaloga# ovsa
kis j a in otrobotr.
BENO prve vrate po 8 K. Oves Ben po 20 K. Slama po K 9. Koruzna slama po a 12. Rastlinska žima po K 2o Otrobi „V" po
14> K. — Prodaja na drobno in debelo. Cene po dogovoru.
Krasna, pozlačena, najfineja ura Anker-Remont s pozlačenim številnikom ; ista ima dobroidoče 36-urno koleaje, z* kar Be jamči 3 leta, 1 krasna ovratna igla s Siznili - brilantom. 1 pozlačen prstan s pon. kamnom za gospode ali g'~>spe, 1 krasen collier iz okolu 150 t rijentalskih peri, najmodernejši nakit za dame, 1 krasna garnitura gumbov za zapestnice, ovratnike in prsi, zajamčeno 3% Double-zlata s patentiranim zatvorom, 6 pUtnenih robcev, t elegantea žepni črnilnik iz nikla, 1 krasno zrcslce, 1 ro nad dišečega toaletnega mila, 1 fr. Tft.au beležaica 72 angleških peres, 20 različaih komadov za korespondenco in še 396 drugih predmetov ki bo koristni in neobhodno potrebni. Vse skupaj z zlato uro vred. ki sama velja dvakrat toliko, stane samo K 4 20. Odpošilja po povzetju eksportna tvrdka
H. SPINGARN, Krakovo št. 240.
Kdor kupi 2 paketa dobi Se zastonj zraven iep no-ž.Č z dvorni težili Pri več nego 2 paketih, za vsak paket po 1 Dožič. Za to kar ne ugaja, se vrne denar. Torej je izključen vsak riziko.
Poskusite FI- Colnfin" kl Je naJ" GOVOKAVO »OdlUlin finejŠl in oajzdravejši kavni pridatek. Dobiva se v vseh boljših prodajalnicah.
UMETNI ZOBJE
Plombiranje zobov
Izdiranje zobov brez = vsake bolečine =
Dr. J. Čermak V. Tuscher
zobozdravnik konces. zobni tehnik
• TRST -
ulica della Caserma št. 13, II. n.
Na obroke 1 JAKOB DUBIMSKV Na obroke !
TRST — ulica deli' Olmo Stev. 1, D. nadstropje — Trst
TeKa Izkcra MotM M za mie in utttuiK) fta
BET" ter moSke ln tanik« suknje. |	107
UGODNI POOOJ1 ZA PLAČILA NA OBROKE.	Cene brez konkurence.
c-s « «
« C
« .
KJ
i* C8 «8
3*5*
rsi
iT* Jfa obroke!
Velika zaloga izdelanih oblek
Velika i*bera letnih oblek za gospode in dečke, sukenj, površnikov vseh kakovosti. — Specijaliteta v veznji.
Velika lzbera volnenega blaga. Najzmernejše cene.
Adolf Kostoris - Trst
Ulica S. Giovanni štev. 16, I. nadstropje, zraven „Buffet Automatico'4. _Telefon št. 251, Rim. II.__
N
3* C/> » r
*5* cd
t/K
mm C* • «
S ® S." £2
Htran IV.
„EDINOST" St, 268
V Trstu, 26. septembra 1911.
Da se kmet, posestnik, kočijaž, voznik zavarujeta proti taki nesreči se je pred 15. leti ustanovila na Dunaju akcijska družba — edina v Avstriji — z vplačano glavnico 4 milijonov kron za zavarovanje konj za slučaji pogina in teške poškodbe, ki povzročuje prisilno usmrtenje živali.
Podpisani Je prevzel posredovanje te zavarovalnice za vse južne slovenske dežele.
Premija je nizka. Kedor hoče zavarovati svoje konje, naj se zglasi pri tajniku Kmetijske družbe v ulici G. Gaiatti št. 14. IL n.
Vesti iz Istre.
Šolske razmere v Pomjanu pri Kopru. Po trdem boju smo lanskega leta vendar dospeli do svoje šole in to slovenske kljub vsem intrigam, zapeljevanju in obljubovanju našega šjor podeštada, glaso-vitega Bartolicha. Hotel je po vsej sili italijansko šolo in je vspel v toliko, da je onega leta bil sam navzoč pri vpisovanju otrok, a preskrbljeno je bilo takrat, da je moral držati jezik za zobmi ter si je ljudstvo svobodno izbiralo. Le za šestorico otrok so se stariši izrekli za italijanski učni jezik; vsi ostali stariši za črez 100 otrok za slovenski učni in italijanski jezik kakor obvezen predmet.
Sicer je bilo vse to povsem nepotrebno, ker govorili so bili že stariši o priliki, ko je bila na licu mesta uradna komisija in na podlagi izjave zainteresiranih starišev, ki so se izrekli tedaj za slovenski učni jezik in italijanskim kakor predmet, ustanovila se je taka šola. Seveda se je lanskega leta Šjor Bartolič jezil, ker ni vspel, da bi stariši vpisali svoje otroke v italijanski oddelek. Kako naj vendar slovenski oče svojega otroka, ki ne ume ne ene besedice italijanski, vpiše v tak oddelek ? !
A letos je mogočni Bartolich napel druge strune. Ni bilo dovolj, da je skrivoma agitiral pri stariŠih, tudi onih, ki so obiskovali šolo v minolem šolskem letu, da morajo priti vpisat vse otroke; dovolil si je tudi grožnjo s kaznijo 50 K, onim starišem, ki se ne bi priglasili, češ: postava veli tako 1 Seveda ni zabil pri tem opravilu zabičati vsakemu, da mora otroka vpisati v italijanski oddelek 1
A ker zahtevamo svobodo za agitacijo za-se, prepuščamo jo radi tudi nasprotniku, dokler se ista vrši pošteno in zakonito. — A z naslednjim njegovim nastopom kršil je zakon in c. kr. okrajni šolski bi ga moral primerno kaznovati za njegovo preveliko navdušenje za širjenje italijanske laži-kulture med slovenskimi Pomjanci. Vpisovanje šolskih otrok je po zakonu vendar-le po-verjenu učitelju-voditelju. Že vpisanim otrokom izza prejšnjega šol. leta ne treba zglasiti se zopet. Tako si je tolmačila go-spica učiteljica-voditeljica zakon o vpisovanju to popolnoma pravilno. Ne, tako Bartolič I Kakor načelnik krajnega šolskega sveta prilastil si je on to pravico, da-si v takem svojstvu mu ni še nikoli^ prišlo na um, da bi bil vpisaval otroke v Šmarjah.
Ko je torej učiteljica pričela z vpisovanjem, vstopil je v šolo tudi on ter obče-zoril učiteljico, da se bodo vpisavali na splošno vsi šoloobvezni otroci, proti čemur je, popolnoma pravilno, učiteljica protestirala. (Omenjam pri tem, da je gospica še zelo mlada, službuje sedaj komaj drugo leto, iz česar sledi, da njen protest je malo vplival na vsemogočnega Bartoliča. Razvil je na to po mizi neki spis, rekši, da je to protokol, katerega morajo podpisati vsi očetje onih otrok, ki se danes vpišejo v Šolo. Nič ni pomagalo, da se je učiteljica uprla temu, rekši, d« ona in le ona ima pravico do vpisovanja in protokolov ni treba podpisavati v šoli.
Med tem pa je vstopil še tajnik, noseč se seboj dve stolici in črnilnik, ter je prišel k mizi. Takoj sta začela vpisavati otroke in od vsakega očeta zahtevala podpis na oni protokol. Seveda sta vpraševala vsa-cega, v kateri oddelek želi vpisati svojega otroka. Pri tem opravilu je pa župan kar javno silit očete, da vpišejo otroke v italijanski oddelek, ki pa, kakor prej rečeno, niti ne obstoja. Tako Je rekel nekomu: „Ta vpiše otroke v ital. oddelek, mi je obljubil že včeraj." Druzega, ki Je imel dva otroka in ju hotel vpisati v slov. oddelek, je nagovarjal, naj vpiše jednega v slovenski, druzega v ital. oddelek. Neki oče se je jezil, češ: čemu bom vpisaval otroke, ki so že
vpisani. A, očka župan, ga je prijel trdo : „Postava je taka in kdor se jej upira, bo kaznovan." Zopet drugi so prepuščali vpis 'njemu, rekši, naj jih vpiše tja, kamor se je ■ priglasila večina.
Na ta način je nabral za italijanski oddelek 56 otrok, od katerih zna italijanski le ena deklica, ki pa ume tudi slovensko in ki biva bližje Kopru, nego-li Pomjanu. Kaj pa bo z onimi otroci med temi, ki so lani obiskovali šolo — ume se slovensko — ker druge ni ? !
No, to ne beli las g. županu. On odpošlje jednostavno „protokol" na c. kr. okrajni Šolski svet v Kopru. Slednji pa naj stori svojo dolžnost in naj prvič pouči g. župana, kdo ima izvesti vpis Šolskih otrok, drngič naj ga trdo prime, da se v bodoče ne bo vtikal v posle, ki niso njegovi; in tretjič naj mu — v zadoščenje razžaljeni voditeljici — vrne njegov protokol z opazko : „On. Sigr. Bartolich I Cosi non va piu !"
Dovoljujem si pa še opazko na c. kr. okrajno Šolsko oblast. Na vroča pomjanska tla, na nanovo vstanovljeno šolo vendar ne gre pošiljati ženske učne moči, ki je komaj zapustila učiteljišče, da-si sicer gospici vsa čast l Izkazala se je v minolem Šolskem letu izborno učiteljico, ki je v šoli imela krasno disciplino in uzoren red in tudi je v cerkvi večkrat nastopala se svojimi učenci v petju, spremljevaje jih s harmonijem. Žal nam bo po njej, a v Pomjan spada za sedaj moška lučna sila z dobro prakso in eneržijo. Resen učitelj, ki bo vestno izvrševal svoje dolžnosti in se zavedal, da v šoli je gospodar on in ki bo o takih prilikah pomočnikom a la Bartolich kazal — vrata ?
Vesti iz Goriške«
Društvo „Svoj dom" je razširilo svoj delokrog. Odslej bo gradilo hiše do 80 kvadratnih metrov stanovanjske površine vsem članom, ne glede na njih stan in njih pri-dobilne razmere, kakor določa novi zakon, ki nudi izredno olajšavo za zgradbo malih stanovanj. Zadruga, ki ima že na Livadi lepo kolonijo, si je istotam nabavilo stav-bišče za 25—30 hiš, ki je glede lege, zdravstvenih razmer in cen zelo ugodno. Za letos bo oddajala zadruga svojim članom stav-bišča po 3 K 60 v do 4 K kvadratni meter. Želimo, da se goriški Slovenci poslužijo te prilike, da si zgrade v Gorici lastni dom.
DAROVL
—	Gospod Fran Skapin, trgovec daruja v spomin svojega nečaka pok. dr. Gvidone Skapina 100 kron za slov. akademično društvo „Balkan" in 25 kron za podružnico CMD (Škorklja —Belv.) Denar hrani uprava.
—	Za Ciril-Metodovo podružnico v Škor-Iji je darovala tovarišica Rozalija Kenda 1 K, ker je neimenovani tovariš našel njeno izgubljeno zlato uro.
IBftklA^tn rtfi pobo s brano iSfem v bližini mcUlUVatlU Bojana - Ponudbe „Konsumno društvo" Rojan.	1672
Mlinar z dobrimi spričevali in dolgo prakso
mHlsdr sprejme službo v motornem mlinu in oskrbovanje motorja. Naslov pove „Edinoat". 1673
IČf^Om vzgojiteljico b mojima hčerkama. Pognj : lOuCill znanje laščine. Učiteljice, zmoŽDe poučevati klavir, imajo prednc st- Plača in v&e drugo po dogovoru. - Dr. Anton Schiffrtr. Ribnica, 1* ranjsko. _1634
BJisxklrh**mrtrt soba se odda. Ulica Boschctco
ffleoiovana & 42, Trata 7_is™
I ono mablovana soba, črsia, prostrana in svetla v bližini južnega koiodvora te odda s 1. oktobrom. Najemščina 16 kron mesečno. Poprašati ra»d 5. in 6. uro popoldne v uredništvu „Edi-no.ti",_1693
oblek, Šivanje perila, štikanje in vsa P.CldSiJU rečna ženska dela podučuje diplomirana učiteljica, Barko vije, Riviera 65, Via Bunafata. ____1870
Dno^niivnipn za nekaJ ur na dan se
r lloaj DillllrU Naslov: via Luigi Gavani
§t. 1. Pritličje. (Nad ljudskim vrtom.)_1457
Trnnuclfona vajenca se Bprejme takoj v » I U U ¥Ol»CJJCl trgovini jestvin. Naslov pove ina, oddelek Fdinosti.	1641
M niinnUoHSo	star' dober korespondent i
l\ njIU U V ti U J d v slovenskem, nemškem in i
italijanskem jeziku, izvežban posebno v mlinski »n žitni stroki ter vešč stenograf iSČe stalno službo za ; 1. i.ktober. Bož. BrSu, G rica via Cipressi 10. 1691 j
f;Ovoporočenci. hbda v tujino pohiStvo i
za dve sobi, kuhinjo in vsi drugi predmeti tar se odstopi stanovanje. Ugodna prilika za pridno gospo- !
JmIA	Pomnn Ss HtO^mn ?t	1
Tržaška posojil. In hranilnica
| V i^ini hm.
registrovana zadruga z :: omejenim poroštvom ::
Telefou št. 952. |
Trst, PIbzzb Cnserma 2, l n- - (nhod po žlnunlft stopnicah)
Hranilne vloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud in	|| 01
jih obrestuje ^^^r	j4, j©
Rontni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po eno krono. Poaojila daja na vknjižbo po dogovoru 5J/0—6°/0, na menjice po 6*/o* na zastave
po 5in na amortlsaoljo la dalj-io dobo po dogovora 00000
Uradse uro: od 9.—12. ure dopolodne in od 3.—5. popoludne. Izpla6nje se vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt.
Poštno - hranilničoi račun 816 004.
■
Ima najmederneje urejeno varnostno oelloo za shramba vrednost, papirjev, listin Itd.
kakor tudi hranilna pušloe, s katerimi se aaju^pešaejj navajaStediti svojo deco.
Štev. 936.
Razglas.
Javno se razglaša, da se odda gradnja nove vojašnice za pol bataljona pijonirjev
potom ponudbene dražbe v tnk. obč. uradu dne 2. oktobra t. 1. od 9. do 12 ure dop. kot zadnji rok za vlaganje ponudb in sicer dela spadajoča v zidarsko, kovaško, mizarsko in kleparsko obrt v eno skupino; železno-betonska dela v drugo skupino.
Vsi tozadevni načrti in pogoji so razgrnjeni na ogled v tuk. obč. uradu vsak dan! od dneva razglasitve od 8. do 12. ure dop.' in od 2. do 5. ure pop.
Ponudniki imajo vložiti v zaprtem pismu 1 postavno kolekovane ponudbe in 5 % var~ 1 ščino od preudarjene vsote pri tuk. županstvu.
Županstvo v Št. Andrežu
dne 19. septembra 1911
Župan: LUTMAN.
Pečar & Saksida4
" torama siasoolrjev " j
v Trstu, ulica della Fornace št. 8.
Prodaja kakor tudi popravlja vsakovrstne inštrumente, pijanine, harmonije, orkestrijone Itd. Oglaševanje izvrstno in točno po - nizkih, eenah. -J
■ mi	■■■ M—B——
Oglase, poslana, osmrtnice, male oglase zahvale In v obče kakoršnokoli vrste oglasov sprejme „Inseratnl oddelek" v ul. Giorgio Gaiatti št. 20 (Narodni dom) polunadstropje, levo. — Urad je odprt od 9. do 12. dop. in od 3. do 7. zvečer.
Nova sloveuska trgovina
izsotovljenlh obleti
■MARTIN SK&PIN
TRST — ulica Areata štev. 19 — TfiST
- VELIKA 1ZBERA -
oblek za moške in dečke, hlače, iope, platnene obleke ter raznotero perilo. Sprejemajo se ndroćlia po meri vseh gori omenjenih predmetov. Specijaliteta hlače za dalavce. — Vse po konkurenčnih cenah.
Bogomil Fino
I = = urar in zlatar = =
Trst, ulica Vincenzo Bellini št. 13
^JJlL laspioti cEitTB jjiioia iotsuu
Bogat Izbor ur
I tl^f*	vaake vr»te, kakor tu^Jj
iL^I^^ JI uhanov, prstanov i dljit* I U^TjvV/f mactl In biez dljam*^-I vAiA«^ tov, žei.sie lerižlee, zlat*-^^SSSSr^ in fir«-brBe mošfcf,
| _rse po konkurenčnih cenah.
3	&
Prodajaln, ur in dragocenosti
tih BITOM BI
(ex drug Dragotina Vekjeta)
Trst »MS* Corso !te».3fi
Bogati izbor zlatanine, srebrnine, dragocenosti iu žepnih ur, Kupuje in menja Bta.ro zlato in tudi srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe iu popravlja vsakovrstne srebrnine, zlatanine, kakor tudi žepne ure
DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE.
G
Velika zaloga in tovarna pohištva
ANDREJ JUG - TRST
Via S. Lucia 5-1«	Via S. Lucia 5-18
BOGATA IN LEPA IZSEKA FINEGA IN NAVADNEGA POHIŠTVA TAPETARU DELO SOLIDNO	In »akoTritmlh Itollc.	CENE ZMERNE.
= Mowo pogrebno podjetje =
Trst, Corso St 47 (vogal Plazza Carlo Goldoni). — Telefon št. 1402. Zaloga oprave ulica della Tesa št. 31.
I Podjetje je popolnoma preskrbljeno z vso najnovejo elegantno opremo za vršitev pogrebov I vseh razredov. - Vozovi z električno razsvetljavo. - Oprava mrtvaških sob, odrov itd. itd. I ■	po najnovejšem praktičnem sistemu. -
I Prodaja vse mrtvaške predmete, vence, za zar»čenca. birmanca in druge slučaje.
SiladiSče TnSCenili sieč prve odlilovaiB VuSčame gosj. I Ko^aS-a y Borici.
| Zastopstva s prodajo vseh potrebnih mrtvaških predmetov:
J. HBZEE,	A. JftMfiKg iu F. BESJfETIĆ,	T VITEZ,
I Opčiua št 170 tik sežanske pri glavni cesti pri Orehu Nabreiina, glavni trg pri |	ceste.	__(Noghere)._cerkvi._
I Pismena priznanja visokih osebfso na upogled. Cenike in proračune razpošiljam brezplačno.
TOVARIftft VOZOV
PETER KERSIĆ
v Spodnji Šiški, kolodvor Ljubljana
- (Kranjsko) -
Dobavatelj vseh poštnih voz c. kr. avstr. pošte. — Poštni vozovi patent Keršifi št. 43.741 za Ogrsko, št. 31.925 za Avstrijo.
Priporoča svojo bogato zalogo raznih vozov, nadalje se izvršujejo vsa v to stroko spadajoča naroČila po meri in risbi natančno in najsolidnejše, za kar jamčim.
Popravki se izvršujejo po odgovarjajočih cenah in se uračunajo rabljeni vozovi.
I ^evliarnica ..A 11» »artorella", Trst
I ^^___ VIA l*WTKBi VMOMA iT. 1Q (gAW»OT» ttLAB+a^AJUg« ftAM
Velika iz bera vsaka vrstnih čevgev za \ moške, ženske ia otroke. — Blago iz- j _ vrstno in	cene zmerne.	j