Slab zrak nad Ljubljano
V občinah ninamo samoupravnih interesnih skupnosti za varstvo zraka
Vsi wmo, da je zrak nad Ljubljano vefikrat prekomerno onesnažen ObveStejo nas tu-dl o alarmlh. ki jih ne jemljemo prevei resno.
KURltČA, PROMIT, IHDUSTRIJA
Kdo onesnažuje Ijubijanski ziak? Kuri&ta, promet in indu-strija. V naSe ozračje izpuSčajo naslednje strupene pline: žve-plov dvokia (SO2), dusikove okside (NO;). ogljlkov monok-sid (CO), svinec (Pb), v indu-strijskih pradelih pa se težke kovine In flouride.
V Ljubljani merimo načrtno in vsak dan le koncentracijo žveplovega dioksida v kubifi-nsm metru zraka. Še dovoljena povpročna dnevna koncentra-cija Žveplovega dvokisa znaža 0.300 nilligrama tega plina v kubiinem me(ru zraka. Še do-voljena poiurna koncentracija pa znaSa 0,750 miligrama Žve-ptovega dvoklsa v kubičnem metru zraka.
ALAftMI TRCH STOPINJ
In kdaj pride do alarma? Do alarma I. siopnje pride, Ce je trikrat zapored poturna kon-centraclja žveplovega dvokisa
večja od 1,2 mtfigrama v kubiC-nom metru zraka, do alarma II. stopnje. Če znasa ta koncen-tracija več kot 2 in do alarma III. stopnje, č8 znaSa koncen-tracija tega plina več kot 3 mi-ligrame v kubičnem metru zra-ka. Alarm prve stopnje ra-zumemo kot priporočilo, alarm druge stopnje kot omejilev, afarm tretja stopnje pa kot pre-poved.
Odlok o uveljavitvi izrednih ukrepov (vse tri stopnje alar-mov) izda v Ljubljani mestni izvršni svet na predlog merske službe MeteoroloSkega zavo-da Slovenlje all mestne sani-tarne inspekclje.
ALARMI. STOPNJE-PRIPOftOČILO
Poglejmo, kaj pravijo pripo-ročila I. stopnjg. Med drugim svetujejo prebivalcem, naj ne zračijo stanovanjskih prosto-rov, naj Ijudje s kroničnlml bo-leznimi dihal in srca, otroci in starejSi Ijudje ne hodijo ven. priporočajo, da bi vsl, kl ogre-vajo svoje domove s slabim premogom ali olji. prešli na kuriva, ki zrak manj onesnažu-jejo (elektrika. plin, bolj kvali-teten premog ali olje) Priporo-fiajo tudi, da bi zmanjšali pro-mel z motornlmi vozili. Vsega lega pa se Ljubfjančam prav malo držirr.o. 5e posebno nas je ležko spravitl iz jeklenlh ko-njičkov.
Za nameček v Ljubfjani ni-mamo nltt ene same obCinske SIS za varatvo zraka, fioprav bi ze morale biti ustanovljene in delati s polno parot
KAKO DO ČISTEOA ZRAKAT
Kaj pa potrebujemo za Ci-stejsl zrak? Predvsem bi mora-li slritl toplarnisko omrežje tu-di na individuafne hiše in pred-vaem večja naselja (Savsko na-selje), kjer Se nlmajo central-nega ogrevanja; bof/e izollrati zgradbe; ogrevati večsplinom In elektrlko. s kvalitetnejšimi olji In premogom. Predvsem pa bi morali boljše vrste kuriv uporabtjaii v vseh individual-nih kuriSfiih. kl imajo nizke di-mnike, slabsa kuriva pa bi lah-ko uporabljala l& toplama, ki ima visok dimnik In čistllne na-prave.
KAJ PA IZPUftNI PUNI?
Ljubljanski odlok o varstvu zraka predvideva tudi alarm za
previsoko koncentracljo duži-kovih oksidov (NO;). ki jim pra-vimo preprosto tudi Izpusni plini, saj Jih v pretežni meri povzročajo vsa motorna vozi-la. Po lanskoletnih meritvah (v Ljubljani le za Bežigradom) bi aiarm zaradi prevelike koncen-tracije leh plinov lahko sprožiii vsak jasen zimski večer in če-sto tudi zjutraj.
Pa tega ne počno! Zakaj? Meteorološki zavod Slovenlje ni tmel in 5e vedno nima ureje-nih naprav za merjenje izpuS-nlh piinov, ker jim manjka 150 tisoC dinarjev!?
čas bt torej bil, saj nad sla-bim zrakom vsi jadikujemo. da bi vsak zase in vsi skupaj skr-belt za čistejši zrak, predvsem pa moramo od neuspeSnega (vsaj do sedaj) samouprav-nega sporazumevanja na po-drofiju zraka končno preiti k akcijll
N.Ž