Dopisi. Iz Maribora. (S i j a j e a a h o d slovou skih domoljabov) jo bil preteklo aodoljo tukaj v prostoiih ..Slov. čitalaice", sklicaa od odbora ,,slov. društva", da se dogovori o kaadidatih za bodoee volitvo in o drugib potrebaih rečeh. Predsedoval je g. dr. Radaj, naš deželai peslaaec. Zbraai od- ličai rudoljubi. aied kateriaii jo bil velik broj aaših vrJib kmelov, posebao maogo seveda iz Mariborborskega okraja, pa tudi od Slov. Bistrico, Koajic itd. Ilitro so so dogovorili, da za Maribor ia Ptuj ao aiore aikče drugi biti kaadidat, kakoi- g. baron Goedl v prveia, g. Božidar Raič v dragem volilaera okraju. Za Celje bi vsi aajrajše imeli g. dr. VošBjaka, vže tolikoletaega prezasluženega ia iskrenega boritelja za pravieo slov. aaroda. Ali ko je so pisaio tega gospoda prečitalo, v katerem v aajvečje obžalovanje vseh aavzočih se ysakej kaadituri odpoye, ker ma jegoye razmere ne dopaščajo aa Duaaj iti kot aaš zastopaik, skleno se, da se za Gelje priporoča jegov brat, vsem dobro zaaai ia blagi g. Miha Vožajak, deželni poslaaec Celjski. — Na to predlaga odbor slov. društya. aaj se sprejme sledeca rezolueija. ,,Z oziroai aa to, da so štajerski Slovenei v zadajili dvajsetih letih pri vseh volitvah odlouno izrazili voljo, da hoi-ejo svojo narodaost ohraniti — z ozirom na to. da vkljub vsej pravicnosti, zraeraosti ia lojalaosti njih doticaih zahtev, še do sedaj aičesar nise zgodilo za taistih vresaičenje ia da smo še yedao prisiljeni bez pomoei od katero koli straai borili se za syoj narodni obstanek z aeobziraim Basprotaikom, katerema so se v zadnjeni času proti postavi ia y aasprotji z načeli zdrave pedagogike, eelo ljudske šole deloma izročile — z ozirom aa to, da so dosedanji poslaaci štajerskih Sloveacev aaše težaje ia pritožbe očitao zastopali ia zagovarjali, da pa aiso mogli aičesar doseči, ker teh težeaj in pritožeb vlada ni uvaževala in državaega zbora večiaa ai podpirala izdatao — z oziroai aa to, da se le s pošteaim ia vsestranskim izvedeajem aarodae eaakopravaosti doseže zaželea mir iu sprava v deželi ter zboljšanje žalostnih naših gospodarstveaih razmer — izreka zbor zaupaih iaož stajerskib Sloveaeev dosedaajim državnim pos]aaeemgosp.baronuGoedl-Lannoj'u, Božidaru Eaič-u ia posebao tudi g. dr. Josipu Vošajak-u, kateri le po lastnem zabtevu izstopa iz ajih sredine, svoje popolao pripoznaaje ia najtoplejšo zahyalo — nadejajoč se za gotovo, da bodo vsi novovoljeai aaši poslanci z bezpogojao odloinostjo — ia bodi si tudi s skrajaimi parlaraentaričnimi sredstvi zahtevali, da se dejanska eaakopravnost tudi pri aas izvede ia da se tako zagotovijo pogoji našemu aarodaemu obstaaku." Po živahaem razgovoru, katerega se vdeleže gg. dr. Gregorič, g. eesarski svetovalec Jerman, dr. Jurtela, dr. Hermaa iz Ptuja; dr. Dominkuš, kanonik dr. Križaaič, pr. Skuhala, dr. Deuko iz Maribora; dr. Seraec, Vošajak Miha iz Celja, Pisek iz Kač, j\oyak iz Slov. Bistrice, ia drugi, ia v katerom razgovora se pretresujejo naše politične razmere, ia poudarja, da je treba, da aaši vsi poslaaci skupao postopajo ia podpirajo drug drugega, posebao pa kranjski slov. poslaaci, se rezolueija sprejaie. Potem skleno g. dr. Eadaj sbod, katerega se bodo vsi vdoleževalci gotovo z veseljem spoiaiajali, ler želi, da so Slovenei aa JŠtajerskem tudi lelos tako skaŽGino pri volitvah, kakor srao so iani, da nas bodo povsod obijudovali ia Bas (iastili, ter rekli: ,,Slov. uarod, sloy. kmetje aa Stajerskem se zavedajo svoje narodaosti, so vili ia poštoai Sloveaci, Bog jih živi !" Iz Marenberškega okraja. (S1 o v e a c i z aničoyaai) so težko da kde tako močao, kakor lukaj. Priseljeai Nemei se obaašajo brezobzimo, kakor bi se samo po sebi razumevalo, da inora Slovenee utihnoti, kder se oai ugaezdijo. Nadalje so nemškutarji tukajšnji takšni, kakor drugod : pljuvajo v lastao skledo ia hlastno pete ližejo tujeem. Večiaa Sloveacev pa je nevedaa, zaaemarjena, zbegaaa ia zastrašeaa. Maogi niti slovenski brati ae zaajo. Sole so vse nemške ali ponomčuijeae. Le v cerkvi božji slišimo še aekaj slov. glasov iz sv. mesta ter aas sponiinjajo, da še aisaio popolnem zakopaai. Drugo jo vse ,,tajč". Ubogi Sloveaei še sami ae vemo, da aas je ykljab aoizmernomu zaaieevaaju še velika množica, ogromna večina. To se je prikazalo celo ob moji v Mariborškem okraju pri zadnjem štetji Ijudij i. 1879. Ako pomuslimo, kako so takrat šteli, moramo se re.s č-nditi, da je aied 15586 osebami celega okraja naštelo zraven 5028 Nemcev (?) ogromaa yečiaa 10485 S 1 o vbth^lv! To jo res t-udao, da aas Slovencev takrat aiso popoiaem zbrisali. Ker so nemskutarji vsi zlezli v aemško kožo, aas je čistik Sloveneev 10435. Bteli so pa takvat po občiaah: sy. Anton aa Pohorji ima 785 SloveBcov, aobenega JNTemea, sv. Daaiel 28 Nemcev 707 Slovencev, vkup 735 duš; goraja, Vižiaga 572 N. 611 Siov., vkup 1185. Brezao 40 N. 795 Sl. vkup 838, Kortia 507 N. 123 Sl. ykup 630, Janži vrh — N. 1303 SL, Peraica 74 N. 507 Sl. vkup 581, Priraoa aa Pohorji — N. 511 Sl. ia 1 Juda (?) vkup 512, sv. Pritaoa nad Muto 338 N. 650 Sl. vkup 983, Eibnica 361 N. 1146 Sl. vlcup 1525. (V Hudem kotu je aajveč Nemcey, namreč 273,) Kemšaik 61 N. 1560 Šl. vkup 1624, Sobota 701 N. 184 Sl. (Tukaj je ediaa običiaa kmetska. kdor je aemštvo res v večiai), Vuhred 48 N. 399 Sl. vkup 447, Marenbem (trg 971 N., zunanji trg 22 N., Dobrova 74) 1099 Nemcev, aobeaega Slovenca, we duliovaikfi, učitelje, itd. so takrat bili vphali v aemžko raavko. Da je strast tukaj roko zaies imola, to je očivestno. Tako .še Ba Muti aiso brustali Irfloveiicev, kajti Muta ima (trg z okolico) 738 N. ia 32 Sl., Vozeaiea (Irg 241 N. 40 Sl.) z okolico 498 N. 1179 Sl. vkup^ieSO. Slovencov nas je toroj ogromaa večina. Žali Bog pa nas slovonski svot pri aoLoaih volitvab ai vidol v veeiai. Laai so ediai Kemšničani rešlli aai-odno slovensko čast, vsi volilni možje v Slov. Gradeu stali so na slovoa-skej strani, drugi so se ali poskrili ali .skoeili Gasteigoi-ju v nemško-liberalai koš, da so Sloveaei od Mure do Trsta godrajali. Vzdramimo se; zbrihtajmo se, bodimo pošteai Sloveaci ia volimo vrle domačiae za volilne raožo, ki bodo slovenskega, narodaega kaadidata ,yolili v držayai zbor. Glasov iiaarao v celera okraji 37. Kodaj bo od toh vočiaa aaša, slovoaska? Na delo aarodnjaki, aa aogo domoljubi sloyenski! Iz Celja. (Volitve v državai zbor.) V Celji se je sestavil ,,volilni odbor", katerema jo načelnik gosp. I)r. Sernee. Ta odbor je skloail, napraviti dae 10. t. m. v aedeljo (ob treh popoldao) shod volilcey v Braslovčab za Saviajsko doliao ia aa dae 14. t. m., praznik, (tudi ob treli popoiudae) enaki sbod v Globokem pri Brežicah za tamošaji okraj. Dotiini gospodje volilci so s tem povabljeai udeležiti se teh shodoy v obilaem številu. Z.i volitev v mestai skupiai Coljski skličo omenjeni odbor posebni shod zaupnih mož v 0 e 1 j e. ' Od Velike nedelje, 1. maja 1885. (Nomčurski župaa.) Sosedne naše občiae sodiasko predstojnik, Fr. Ii., je kaj prebrisana glavica. Pripetilo so ibu jo svoje dai, ka je par aeaiških besedij zalozel ia zdaj ,,tote aove slovonšeiae" umeti aeee. Ce le niore, aemškutari ia tako aašej vrlo narodaej okolici sramoto dela. — Kako pa se mu to posreči, svedoči sledeta jegova prošaja: Ausschussitzung. Prodokol. Ia Beschlu^ am 26. d. 3Ionats der fiir die Gemeiade verbiiltniseum auslagea ftir das Jahrgang 1885 fiir dea 10 proeeat am Geaieiadeanlagea wir bittea daher das loblielie k. k. Steueramt Friedau aa das 1885 eiazuhebea wollea ebeaso bittea das Lobliche Bezirksvertretung urn eiaverstiiadig zu wollen. Gemeiadeamt Sodiaetz aai 26. Dezember 1834. L. S. Koich m. p. g. V." Prečitavši to, ne smejte se, terayeč pomilujte takega modrijana, ki se še daadaaes upa, tako godljo lia svetlo spraviti. Poiailujte ga, da ae ve, da iaiarao, hvala Bogu, danes ,,Mohorovo društvo", ,,Slov. Gospodarja" ia dosti drugega poačljivega berila. Slovenski bi vedel, kaj piše ia hoee; pa slovenski noče pisati, aego raje v aeraščiai kozle prekopičuje, da je grdo, da ga raora vsak pameten pomilovati, a!i so mu pa sraejali. S!oyenski kiaetje, ao delajte tako! Slovenski pišite, sloveaski, ki zaato! — Ce še zvera za več tako junaških njegovih izdelkov, bom je objavil, da se rau za ajegovo podjetje zaslugc no kratijo. Vel. Nedeljski rodoljab,