Leto. VIS. it. 89. Ljubljani, v nedelje 22. akrila 1923. Posassi. St. 1 Din. NAPREJ Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije. Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredaištvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1. Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168. Tel. int št. 312. Ček. rac. št. 11.959. •Stane mesečno 15 Din, za inozemstvo 25 Din. Oglasi: prostor 1 X 55 mm 1 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer sa ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. Dva stvarna očitka. Opozicionalci imajo med raznimi smešnimi ali pa demagoškimi očitki tudi dva taka. ki jima moramo priznati nekaj stvarnosti — seveda samo takrat, če bi nam jih očitali neinformirani ljudje: naši opozicionalci pa niso neinformirani, vsaj tisti ne, ki apozicionalni veter delajo in ' razpihavaio v svojem smešnem upanju, da bodo naš na organizacijah temelječi dcrm tudi tako podrli, kakor se je podrla njih individualistična koča, ki so jo sezidali na ljudsko neumnost. Ljudska neumnost je sicer širok in prostran temelj, nikakor pa ne trden — mnogo bolj se udaja nego pesek ... Za široko javnost bomo torej pisali o teh dveh očitkih, ne za podrte hiše. ki so še pred povodnijo pokazale, da so slabo zidane. Prvi očitek se tiče temeljev demokratizma: naše razmerje do celodržavne stranke je baie nrav tako zanič, kakor razmerje opozicije do nas. Drugi očitek na ie naperjen na pokrajinsko tajništvo, ki je prav tako neredno, kakor vsa prejšnja, samo s tem razločkom, da so prejšnja molčala, sedanje pa kriči o redu in zopet o redu. V krajevnih organizacijah zahtevamo. naj črtajo vsakega, kdor ne izvršuje svojih dolžnosti: organizacije, ki ne poročajo mesečno in ki ne obračunavajo pravočasno, črta tajništvo iz imenika or- ganizacij; kadar je pa treba, da bi pokrajinska organizacija za Slovenijo obračunala glavnemu odboru v Belgradu. takrat na ne poznamo več izvrševanja dolžnosti, takrat delamo po svoje. Disciplino zahtevamo spodaj, navzgor se je pa sami ne držimo. Pobeljen grob bi bil naš pokrajinski odbor, če bi res tako delal. Pa ni! Takoj po trboveljskem kongresu o Božiču 1921. smo začeli skrbeti za obračunavanje v Belgrad. čeprav se nam je zdela velika krivica, da bi morali za vsakega člana poslati pol dinarja tja. odkoder za naše gibanje ne pride prav nič: svoj tisk si moramo vzdržavati sami, ker cirilice ne razumemo, svoje shode si moramo plačevati sami. svoje tajništvo moramo vzdrževati sami vse, prav vse sami — in ker smo vedeli, da bomo potovanja v Belgrad morali tudi sami plačevati. smo v svoji revščini izvolili za člane glavnega odbora poslance, ki imaio prosto vožnjo čeprav so bili ti poslanci nasprotniki novega kurza v stranki... Poslali smo v Belgrad imenik organizacij in število članov ter izračunali, koliko smo dolžni glavnemu odboru (znesek 1584 Din 50 p.). Plačati pa nismo mogli; rekli smo. da bomo plačali takoj, ko iztirjamo od poslancev njih dolg. ki je znašal 31. decembra 1921. leta 10.208 Din 75 p. Iztirjanje tega dolga je bil tudi sklep trboveljskega kongresa, soglasno je bilo sklenjeno to, in- tudi sedanja opozicija je bila takrat tam, posebno tudi Maribor ča-ni. Ti so sodelovali ne le pri zedinjevanju. ampak tudi pri sklepanju o pokrajinskem pravilniku, ki je bil odglasovan točka za točko (to je dobro vedeti za tiste, ki tega pravilnika ne marajo!), ampak so bili še posebno glasni pri poslanskih dolgovih. Ko je tajnik poročal, da imamo celo ta-kega poslanca, ki ni plačal še sploh nobenega prispevka, pač pa je dobil še pred volitvami 5000 K na račun in tudi od teh še ni odplačal ničesar — takrat je vse kričalo: »Kdo je to? Ime!« Tajnik pa, tisti »ki ne pozna stvarnega dela. ampak dela vse samo iz osebnega sovraštva«, ie izjavil, da imena ne pove ker dozdaj še noben kongres ni zahteval talce strogost?, krivi so pa vsi, ki ne vrše dolžnosti bodisi v malem, bodisi v velikem. Zato naj kongres sklene ta nered odpraviti, na.i da poslancem možnost svojo dolžnost izvršiti. potem pa naj tiste, ki tega ne bodo hoteli, izključi iz organizacije. Dotični poslanec sam je bil tudi navzoč in ko je videl burjo. se je priglasil k besedi in izjavil, da se v tem slučaju popolnoma strinja s tajnikovim mnenjem. Informirani so se sicer držali skrivaj za trebuh, toda pri neinformiranih je pa vendar dosegel, da niso zvedeli njegove sramote. Toda svojo dolžnost so tudi še nadalje vršili samo trije, on ie bil dosledno ves čas med tistimi štirimi, ki jih je morala stranka izključiti. Toda sedel ie v glavnem odboru in intriglral tam. tako. da je glavni odbop. MILENIN: Tone Seliškar c Trbovlje. (Dalje.) Drugi pesnik je planil na neko srce in ga neusmiljeno mrcvari. Pravi, da je košček mesa, ki brca v človeških prsih — roža. če bi primerjal to mišičasto mošnjo z gnilo zeljnato glavo ali krastačo. ki se napenja in valja v cestnem jarku. bi mu bil marsikdo hvaležen. Tako pa pravi, da jc roža, in punci, ki bo brala to božamstveno primero, se utegne Pripetiti. da zamenja svoje nedolžno srce z lilijo in fant bo odnesel za klobukom njeno srce. Ko je vrli jezdec nadušljivega Pegaza ugotovil, da je srce roža. zatisne oči. napne možgane poboža po trebuhu dušo in zdajci zagleda z zatisnjenimi očmi preroka, ki junaško korači v daljavo. Pod pazduho drži harfo in poje pesmi brez besed. Kako je mogoče nositi v daljavo harfo, ki jo ponavadi vozijo na vozičku in kdo zna peti pesmi brez besed, to ve bržkone samo Pegaz, kadar ga naduha posebno tare. Toda pesnik je neusmiljen. Ne zadostuje mu. da je natovo- ril nesrečnemu preroku harfo in ga prisilil, da poje med potjo brez besed, marveč mu je v svoji krutosti iztrgal iz trebuha srce in ga položil na njegovo dlan. Kdor ima količkaj pesniške žile in fantazije, si lahko misli, kako izgleda po tej operaciji ubogi preprok. Na grbi harfo, levo roko mora obračati v pregibih za 180°, kajti sicer bi ne mogel svitati in brenkati, ker je moral harfo privezati s srobotom na ramo, kakor Cič svoj meh. Na desni dlani nosi okrvavljeno srce z levim očesom gleda v luknjo na prsih, odkoder je pesnik izruval srce. desno oko obrača k nebu in kliče grom na glavo krvoločnega priganjača, ki mu hodi za petami in ga vpleta z bičem po utrujenih nogah. Revež hiti v daljavo in brenka ter poje brez besed. Šele ko sta srečala na cesti dru- hal ponižanih postopačev, ki so spričo praznih žepov in svinčenih glav molčali v žalosti brez mej, mu pesnik dovoli, da jim lahko zabrenka in zapoje pesem o njih bolesti. Prerok se silno razveseli, srce spusti v žep. ki ga previdno zamaši z robcem, da bi ne izgubil med potjo dragocene krvave mošnjice. zgrabi z obema rokama harfo in zabrenka, da se oglasijo v sosčdni vasi vsi psi. Gre pred njimi pojoč in brenkajoč naprej. Ker pa se boji. da bi mu pesnik spet ne prepovedal peti z besedami, poje in brenka tako dolgo, dat zruši sužnjem okove, ki so jih tiščali vse žive dni. Tu je pesnik pozabil odšteti od vseh živih dni tista, ki še preostajajo suž-( njem za svobodno življenje. Prerok pa je neglede na to pel in brenkal toliko časa, da je v brezmejni ljubezni s harfo in krvavim srcem v zamašenem ,žepu napojil in nasitil s kruhom večnih spoznanj vse sužnje. Kruh iz koruzne moke pesniku ni všeč. zato je nasul v skledo spoznanja, polil to čudno moko z večnostjo in ker, ni imel pri roki droži, je zamesil in spekel presen kruh, ki so ga sužnji pojedli z veliko slastjo. Vsaka stvar pa ima tudi' svoj konce in tako se mu je približal tudi prerok, ki je obenem dober muzikant, pevec in pek. In ker ie vse posle tako lepo opravil brez srca ki je soprnelo v žepu, se spomni, da mu pravzaprav ta krvava zadeva dela samo nepotrebne preglavice. Odmaši žep, zgrabi srce in ga trešči na tla. In kaj mislite? Da je počilo, da se Proletarci, pripravimo se na dostojno proslavo Prvega maja! prepovedal pokrajinskemu odbora nastopati proti temu umazanemu egoizmu. Nato je ta odbor sklenil, da sploh ne bo poslal denarja v Belgrad, naj ga glavni odbor iztirja sam od tistih poslancev, ki jih ; ščiti, ki nam jih hoče po sili pustiti na ; hrbtu, da nam korumpirajo stranko, ki bo : mnogo bolj trpela, če bo morala šele pori volitvah izmeta vati smeti, namesto da bi se jih otresla pravočasno. (Kako prav smo imeli, so pokazale volitve!) Prispevki za glavni odbor bi bili do konca leta 1922. znašali 16.065 Din 50 p, poslanci so nam do istega časa dolžni 20.296 Din 75 p. torej imamo pri glavnem odboru v dobro še 4231 Din 25 p za letošnje leto. Zdaj nimamo nobenega poslanca samo zato ker nas glavni odbor pri našem čiščenju ni podpiral. Kaj poreče hrvatsko in srbsko delavstvo, ko bo prej ali slej zvedelo o tem? Taka je resnica. Kdor to ve, nam ne bo nikdar očital, da navzgor nismo, poznali discipline to delajo samo lopovi! To naj si zapomnijo vsi, ki se jih tiče. Sicer na z glavnim odborom nismo imeli nikakih nasprotij. Težava je le v tem, da smo predaleč narazen in da se ne moremo večkrat sniti. da bi se stvarno dogovorili o vseh vprašanjih. Ko bodo na iugu uvedli tale red. kakor ga imamo mi, ko bodo »Radničke novine« tako kakor mi objavljale imenoma vse organizacije in število njih članstva, da bomo tudi za Macedonijo vedeli, kje so tisti zidarji, ki si socialističnega reda ne samo žele. ampak tudi delajo zani — takrat bomo tudi z Macedonijo zedinjeni nič manj in nič več, kakor smo zdaj z Mežiško dolino, ki ie tudi. daleč, dalje nego zagorski Cobal in ljubljanski dr. Korun. Pač pa ic bil glavni odbor že mnogokrat prisiljen povedati, da ima naša pokrajinska organizacija prav. Kocmurje-va »Zarja« se je dolgo skrivala za njegov hrbet, posebno ker io je ščitil tudi dr. Korun, ki je šele oo ljubljanskih volitvah nastopil proti njei. ko je že glavni odbor izjavil. da smo v teh volitvah samo mi nastopali korektno. Šele 5. decembra je bilo to — seveda ie na dva 'meseca pozneje tudi sam napravil tisto, kar je 5. decembra v »Napreiu« očital Koemurjevcem. To zato. ker ni delal iz sebe. iz lastnega prepričanja, ampak po odloku glavnega odbora. Kdor bo čakal samo na papeževe odločitve, se bo še mnogokrat tako urezal! je razletelo ali da ga je pobral pes, ki je podil mimo zajca? Kaj še! Srce je sedlo na zemljo izkopalo jamico’ zlezlo vanjo in dejalo zijalom, ki so gledala ta prizor: haidi, stvar je v redu! Pojte in brenkajte dalje, jaz sem našlo svoj pokoj. Govoreč te besede se je zvilo v kolaček, zasulo jamico s prstjo in glej, pravi pesnik, takrat iz mrtve zemlje v solncu je zacvetela roža, rdeča vsa. in tri pike. Naj bi si naši vrtnarji dobro zapomnili, kako se sade in goje ob vsakem času. tudi pozimi, če ni zemlja zamrzla. docela rdeče rože. ki imajo samo to napako, da so podobne pikapolonici. ki ie tudi rdeča, pa ima na hrbtu črne pike. Zopet drugi pesnik se je spomnil, da je bil nekoč mlad. O kako lepo je, kadar je človek mlad, pa ima za klobukom kurje pero in v duši poln pehar nad! Vse ga pozna in če zavriska za skednjem, mu odgovore hkratu vsi vaški 'petelini. Seveda brez punce mladosti ni in človek, zlasti pa pesnik, mora biti zaljubljen tako da mu škripljeio obisti in možgani, drugače ga Pegaz ne f sprejme na svoj Pri volitvah za parlament papežev ni bilo v Belgradu. Golouh je na ta način vtihotapil svojo kandidatno listo v »Radničke novine«. vse opozicionalne liste je napolnil z izjavami, da je glavni odbor potrdil njegovo listo naše oficielne liste pa da je odklonil. Kdor je dal kaj na tak »blažev žegen«, ie volih Golouha — pametnim ljudem ie pa veliko zadoščenje, da je potem glavni odbor odločil drugače, nasprotno. Uredniku je dal ukor. ker je priobčil Golouhovo listo. Naše stališče je zmagalo na vsej črti. Ali še zdaj ne bodo razumeli delavci, kaj je dosledno, pošteno, neomajno delo za organizacijsko enotnost. kaj pa je demagogija, ki se lovi za vsako slamnato bilko, da ne utone. K' vrševanje svoje dolžnosti, ker ni izgovora, da ni mogoče! Ljudstvo je do sedaj trpelo, ker je upalo, da bo vlada vršila svojo dolžnost, ampak če sprevidi, da ne bo nikoli bolje in da se mirnim potom nič ne doseže, potem bo pa prepozno. Kakor se pošten človek brani razbojnika na življenje in smrt, tako se bo tudi ijudstvo, zlasti še, ker nima poleg življenja ničesar zgubiti. Če ne daš poštepemu človeku možnosti do življenja, potem naj vrag vzame vse skupaj, najprej pa tiste, ki imajo zaprta ušesa. Zato, delavci trpini, 90 odstotkov ljudstva, zavedajmo se naše moči, ne pustimo se od 10% tako nesramno izkoriščati! Proletarec. PollSišne vesti. •f O popolnem prevratu v vladni krizi govori današnji »Slovenec«. »Demo-kraške intrige« so baje že vse v vodo udarile. Vse to zato, ker je bil Korošec pozvan h kralju na razgovor in ker se mu je jezik tako zapletel, da je on pa njegova skupina (o »svojem« ljudstvu ne .govori več) pripravljena z vsemi štirimi pomakniti se do vladnih jasli, pa čeprav brez — Radiča. Sijajno moralo majo tile krščanski ljudje. In če ji iščemo primera, nam ga je težko najti. Kvečjemu, če jo primerjamo z istotako sijajno zavednostjo slovenskega krščanskega ljudstva, ki take morale noče. pa jo v nehotenju podpira. — Novega ni v Belgradu drugače nič preveč. Pašič molči in dela. Zdi se nam. da bodo morali naši klerikalci še zelo preobračati, kar bo on obrnil. + »Slovenec« zopet demantira, da bi bil radikalno-federalistični sporazum, kakor so ga listi objavili, resničen, čeprav je nekatere točke že priznal. »Slovenčeva« stranka ima sedaj interes na tem, tajiti skupni greh, ko dela na samostojnem grehu. + Niso sami fašisti krM dogodkov v Sarajevu, o katerih smo včeraj poročali. Tisti profesorji in ravnatelji, ki so bili od njih obstreljevani, so tudi izzivali in streljali. Bili so frankovci. Torej pravzaprav tudi fašisti, nekoliko bolj omejeni, v bistvu in moralno na čisto enaki jugo- pesnllc, pa na javnem prostoru! Kaj poreko čebele, ki ne poznajo te slasti, in čmrlji, ki opravljajo take stvari brez prič? In kaj poreče moj zarod? Ves naraščaj mi boste pokvarili z nedostojnim vedenjem, ogenj in žveplo bo poslal stvarnik na nas, če se takoj ne poboljšate. Pesnik je spoznal, da tu res ni primerno mesto za ženitev in sram ga je postalo. Kakor Adam na pragu raja, je zaupno pogledal svojo družico iti vprašal: Kaj praviš? Kaj ne, da bo bolje, če zbeživa v gozd. Figovo pero na^ rame in hajdi odtod! Deklica pa je bila že docela omamljena. Obotavlja se in noče drugam. Pesnik iz sramežljivosti odide v grmovje, punca pa ostane z miško sania. Ljubezen vre in puhti še z večjo silo. Ves obupan se ozira pesnik nazaj, vabi svojo družico, češ, nikar se ne boj. saj grm cvete in krokarji prepevajo, da je veselje. Cernu bi ne šla v gmovje? Muh se ubraniva in od nepoklicanih oči se skrl-jeva. No dušica, pojdi, pojdi nikar ne bodi tako trmasta! Deklica m leži in buli oči. Pesnik kriči: Ja, saperlot, kaj ne slovenskim fašistom. Eden izmed teh zadnjih je bil tudi smrtno raaien. Uspehov torej nima nobeden več nego drugi, če ijmiaita obe strani enako število žrtev.. Tako je vedno, čudno je samo to. da hočejo potem nekateri vročekrvni ljudje pri vsem neuvaževanju takih dejstev biti pametni. 4- Naša delegacija je odpotovala v Lozano na konferenco. Mi želimo vsem delegacijam: Dobro zabavo! 4- Vojno stanje je proglasila Romunija baje zato, ker ji grozijo boljševiki. Rumunski buržuji niso samo zajci, ampak tudi ptiči. Resnica je namreč ta, da trpi dežela po približno istem živalskem gospodarstvu kakor naša država in ji grozi revolucija. Tu je ščenetovo jedro, bi rekel Goethe. -f- Laški klerikalci niso nič bolj trdni, nego so naši. To smo parkrat povedali. Drugače pri buržoaziji ne more biti. Vodstvo ljudske stranke se je v Rimu sestalo in znova odločilo, da pošlje svoje ljudi v vlado s — fašisti. 4- Francoz! iln Belgijci so se baje omejili v svojih reparacijskih zahtevah. Sedaj so zadovoljni s 36 miliardami. Vse »akcije« jim niso torej nič pomagale. 4- Komunistična »direktna akcija« v Poruhrju je končala s porazom — direkt-'akcionistov, kakor ie to vedno pri tistih, ki kolofohtarijo z mečem. Da so komunisti še vedno taki otroci! Sedaj so dosegli samo nekaj več mrtvih, nego so jih imeli. Buržoaziia pa je še vedno tako daleč od tega da bi padla. 4- Irske revolucije je menda konec. Vladne čete so zajele upornike v kotlini reke Shannon in jih uničile. -I- Na Švedskem so stvorih konservativno vlado. V to vlado s.i je takoj nadela veličastno in edino nalogo: obraniti domovino — ki je nihče ne nadleguje. Ja, sedaj smo se spomnili: obraniti jo pred delavskim gibanjem. 4- Boljševiki so odpravili nedeljo, ker praznujejo razne cerkve svoj sedmi dan različno, ena v nedeljo, druga (židovska) v soboto, tretja (turška) zopet v petek itd., kar je za redno delo sila neprijetna reč. Odslej bo nedelja za vse sovjetske Ruse v — ponedeljek. To ni nespametno, čeprav bo novo žveplo na fanatični ogenj takih ljudi, ki verujejo v obliko, ne pa v vsebino. — Proticerkveni boj pa vodijo boljševiki tudi na tak način. bo nič s tvojim življenjem? Kaj si res že docela omagala? To vendar ne gre! Pomisli! Minute beže tako naglo, v kotlu vre in vsa ljubezen lahko izpuhti! Toda vse nič ne pomaga. Prošnje in obljube so bob v steno, krik pa ie deklico celo razkačil in ganil do solz. Kakor ovčica je bila ipohlevna, zdaj ji pa dobro plačujejo s hudim. V bridki žalosti in kruti lezi vstane, pogleda v črna tla, otrese s sebe travo in se bridko razjoka. Solze se vlijejo kakor voda iz Mojzesove skale in teko po nesrečnem deviškem licu tako dolgo, dokler se ne spremene v celo reko. ki loči obupanega fanta na vekomaj od rije. Ločena žena se napoti dalje čez polje. kjer se bo bržkone obesila na hrast ali Da drugemu fantu na vrat pesnik pa stoji na onem bregu solzne reke in ker nima čolna, ne more čez. In siromak še do danes ni prebolel te bridke izgube. Pravi da od tistih dob lastnih stopinj ne pozna. Tako je, če se človek nedostojno vede in pohujšuje mišji zarod. (Dalje prih.) ki bi bil za socializem sramoten. Njih manija po popolni uniformizaciji človeštva, ki je nesmiselna, jih je za velikonočne praznike privedla tako daleč, da je izzvala po Rusiji krvave boje. Paradirali so na neumen način verske obrede, ki res nimajo smisla, ki se pa.z otročjim sramotenjem in surovostjo ne odpravljajo. Neuko ljudstvo ki še vse liuie nego inteli-gen-t občuti tako sramotenje, je treba naj-prvo izobraziti in spraviti k zavesti. Pa seveda, boljševiki to morejo in vedo prav tako malo kakor njihovi taktični bratci — fašisti. ' Dncivne vesli. Bombe so eksplodirale v skladišču mestnega poveLjništva na dvorišču vojnega ministrstva v Belgradu. Bombe so »nekje našli« orožniki in so jih tje prinesli. kjer je ena po nesreči eksplodirala in povzročila nadaljne eksplozije. Dva sta ranjena, drugih žrtev ni. Samo poročajo, da je bil v bližnjem vojnem ministrstvu, kjer se .ie. nahajalo tedaj 50 častnikov, velik strah. Legitimacije za II. Zagrebački Zbor (Zagrebški velesejem), ki se bo vršil od 22. aprila do 1. maja 1923, se prodajajo za ceno 40 Din komad v uradu Ljubljanskega velesejma, Ljubljana, Gosposvetska cesta. Lastnik legitimacije ima pravico na 50% popust po železnici iz svojega prebivališča do Zagreba in nazaj za čas do 15. maja 1923 ter velja legitimacija kot stalna vstopnica v vse prostore zagrebškega sejma. Delavci! kupujte čevlje samo z znamko »Peko« domačih tovaren Peter Kozina & Ko., Tržič, ki so najboljši in najceneiši. Glavna zaloga na drobno in debelo. Ljubljana. Breg 20. Ponedeljkovega sestanka v uredništvu »Napreja« (ob 20.) naj se udeleže tudi sodrugi. ki poznajo spise filozofa M. Schelerja, Opozarjamo na današnje (nedeljsko) predavanje Delavske ljudske visoke šole, ki se bo vršilo ob 9. dopoldne v zborniški dvorani na vseučilišču. Predava g. Zgeč o temi »Proletariat in problemi njegove vzgoje«. Vstop vsakomur prost. Zlasti opozarjamo Člane vseh naših ljubljanskih in okoliških političnih organizacij, da se tega predavanja kakor tudi nadaljnih udeleže. Sami moramo skrbeti, da napravimo iz sebe zaveden in dobro vzgojen kader prevratnikov nad nadašnjim družabnim sistemom. Zato se okoristimo z vsako priliko, kjer nam je le mogoče svo-ie duševno obzorje razširiti. Od 22. t. m. dalje bo deželni muzej otvorjen za splošni poset vsako nedeljo od 10.—12. V dramskem gledališču igrajo danes, v nedeljo spevoigro »Sirota Anka«. Začetek ob pol 11. dopoldne, izven. Društvo zasebnih nameščencev. — Občni zbor krajevne skupine Ljubljana se bo vršil v ponedeljek 23. t. m. ob 8. zvečer v Mestnem domu (velika dvorana). Dnevni red je bil objavljen v »Glasilu« št. 3. Posebnih vabil ne bomo razpošiljali. Z ozirom na veliko važnost tega občnega zbora pričakujemo polnoštevilne udeležbe. — Osrednji odbor. Celjfc* Kdor ne verjame, da je denunciant med največjimi zlobneži na svetu, poseb- no med delavskimi vrstami, naj gre za nekaj časa v celjsko cinkarno in kmalu bo podčrtal z debelim rdečim svinčnikom, da je res. Že dolgo časa opazujemo nekega tukajšnjega delavca, ki je po razmerah sicer revež in vsega pomilovanja vreden, ali njegova zlobnost pa presega vse meje. Bil je nekaj časa organiziran ali sedaj grozovito udriha po organizaciji, ki je v cinkarni še nismo zgubili, temveč se začenja zopet krepiti. Omenjeni se znaša zlasti nad zaupniki, če le more, jih skuša ugrizniti. Dolgo časa je denunciral nekega našega poštenega sodruga v tovarni z lažmi in ga ie spravil od profesionalnega dela k slabšemu, kjer ima dnevno 5 Din manj plače ali mesečno 120 Din, sedaj pa bo skušal še kakšno tako dobroto storiti komu drugemu, Ali bo to dolgo Šlo? Tega ta dični denunciant najbrže še ni premislil, toda bo bridko premišljeval, ko ga bo cinkarn iško delavstvo prijelo nekoč prav po fabriško za vrat in ga postavilo tja, kjer je že določen prostor za denunciante. Pa tudi mi zavedni socialb sti ki nismo v cinkarni, bomo pomagali. Ali ga vsi cinkarnarii poznate? Ga boste že spoznali in še tablico mu bomo prišili na čelo. da je Fr. Dušak tisti zlobni denunciant. — Ljudje, ki nimajo samo besed. Žrtev alkohola! Te dni so našli utopljenko A. Raušer, delavko v West-novi tovarni. Imenovana je na velikonočno soboto popivala s svojim fantom v gostilnah po stari slovenski navadi. Ko jo je prvi opijanil, se je vdala drugemu, ki se ni bistveno razločeval od prvega, oba sta jo napajala z alkoholom. Ko se je vrnila domov, jo je prvi denunciral pri stariših. češ, da je nemoralna, da je šla tudi z drugim fantom. Stariši pa, namesto da bi se pomenili z zastrupljevalcem in zapeljivcem dekliške čistosti, so kaznovali že itak kaznovano žrtev. Baje so jo pretepli ter na to vrgli iz hiše. Dekle, vsa obupana, ker je zgubila vse^ nazadnje še starišev blagoslov, je skočila v vodo. Kdo je pa kriv takih pojavov? Stara navada je železna srajca! To staro navado so pa uvedli klerikalci, kateri imajo svoj gospodarski program s škofovskim vinogradom in s Kalanovo sveto vojsko .obenem. Ali je mogoče, da odpravlja socialno zlo tisti, ki ga je povzročil? Ne! Nikdar ne! Socialno zlo bodo odpravili le trezno in socialistično misleči ljudje. Zato proč z alkoholom! Maribor. Gospod dr. Avgust Reisman ni nič bolj možat kot narodni poslanec gospod Žebot. Predigra obč. seje 20. t. m.: Nič hudega sluteč pride v obč. posvetovalnico Žebot. G. dr. Reisman se iztegne izza svoje poročevalske mize in s pasjim bičem udari Žebota po glavi. Kompanija jugoslovanskih nacionalistov je ščitila svojega hrabrega voditelja. Župan je pozval povzročitelje incidenta, da se odstranijo iz dvorane, apeliral je na njihovo čast in njihov takt. Brezuspešno, gospodje nacionalisti so žrtvovali svojo čast in obsedeli. Ker ni bilo jamstva za osebno varnost klerikalni klub ni hotel zborovati. Občinski svet je preložil javno sejo na drugi teden ter otvoril danes le tajno se-io. To je uspeh našega stoletnega kulturnega dela. pri katerem so klerikalci mnogo pomagali s svojimi pretepaškimi manirami, ki jih je začel g. Žebot sam nanovo vzbujati k življenju. Manira rodi maniro pretepač pretepača, in oba sta tepena, konec! Bremen - New-York UNITED STATES LINE Generalno zastopstvo za Jugoslavijo: Beograd, Palata Beogradske Zadruge, Izšel je strankin program in pravilnik, V trpežnem ovitku, lepo broširan, velja samo 4 Din. Organizacije naj poskrbijo, da ga bo čimprej kupil vsak član. Pa tucli drugim somišljenikom naj ga ponudijo, s tem bodo vsakemu, ki se ne more odločiti, nudile priliko čimprej spoznati, ali spada v naše vrste ali ne. Organizacijam ostane od vseh razprodanih izvodih 10%. — Naroča se v Ljubljani, poštni predal 168. iz .Jesenice. Vse scdruge in Sodražice krajevne politične org. SSJ opozarjamo, da se vršijo' redni članski sestanki vsako soboto v tednu ob 7. zvečer v »Delavskem domu« na Savi. brez vsakih na-daljnih objav. Če neprilikam glede lokala za naše sestanke v »Del. domu« ne bomo mogli odpomočl tedaj bo odbor poskrbel za prostore kje drugje in o tem obvestil članstvo. Obvestite o rednih sestankih drug drugega in se jih točno udeležujte. — Odbor. te, strete. glbanfa. Trbovlje. Podružnica Unije slovenskih rudarjev v Trbovljah vabi vse razredno zavedne sodruge, da se v kolikor mogoče obilnem številu udeležijo slavnostnega razvitja nove zastave podružnice Unije slov. rud. v Zagorju danes v nedeljo. Sodrugi, ki se nameravajo udeležiti te slavnosti, se zberejo ob 8. zjutraj na dvorišču Delavskega doma v Trbovljah. Ob Va na devet skupen odhod peš čez hrib v Zagorje. Sodrugi, pokažite, da se zavedate, kaj pomeni za proletarsko armado novi revolucionarni prapor, ki nas bo vedno spremljal v našem neizprosnem in čistem razrednem boju za uresničenje našega končnega cilja, to je socialističnega družabnega reda. — O d-b o r ______’_______________ F. K.: RAZUMEVANJE NAMESTO KRITIKE! Kritika je gledanje stvari skozi pobarvana očala našega trenutnega razpoloženja. Kot taka je torej v dvojni odvisnosti: od stvari in od očal. Enaka cenitev in obsodba kake stvari je mogoča le tedaj, če stoje vsi sodniki na eni in isti vi- šini, če imajo ene in iste občutke In če gledajo skozi enaka očala. Pa s tem še vedno ni rečeno, da je taka sodba trajne vrednosti. Mnogo primerov nam je dokaz, kako en rod zavrže, kar so njegovi predniki visoko cenili, da pa spet nekaj ceni, kar oni niso mogli razumeti. Vsaka mladina kriči, da ji okostenela starost ne more slediti: tisti pa, ki je najmanj pripravljen za medsebojno razumevanje, je mladina med seboj. Od starišev do otrok se vleče ta podedovani greh: mnenje, da smeš druge brez dolgega pomisleka obsoditi — torej kritika v slabem pomenu besede. Mi kot ljudje, ki hočemo ustvariti objektiven red, moramo najprej obseči spoznanje: zlo obstaja, drugače bi ne bilo dobrote; protigibanje mora biti na gibanje: zgo_dovina je valovni pohod. Pobližje gledano, je vsak val eno samo združenje sem in tja stremečih kapljic. Čas dela človeka — in človeštvo dela čas. Vsak posameznik občuti izmenjavajoče se vplive v samem sebi. Zakaj si grenimo drug drugemu življenje z različnimi očali? Vse ima utemeljen obstanek. Poskusimo najprvo temelje razumevati! Študirajmo zgodovino kulture! čitajmo avtobiografijo! Potem bomo pričeli lažje umevati. (Pri tistih, ki jih imenujemo velike, razumevamo že mnogo, kar drugim štejemo v zlo.) To se ne pravi, da moramo imeti vsa stališča, da ne smemo imeti svojega mnenja. Nasprotno, mi nočemo biti zadnji ud v verigi mnenj. Mi se hočemo le razumevajoč zgodovino ločiti od preteklosti in z jasnim pogledom smiselno ustvarjati bodočnost. Človek ne bo s kritiziranjem marveč z izobrazbo vzgojen. Vedeti pomeni razumeti. Razumeti je mir. Kritika so pobarvana očala: če jo premagamo, zlomimo egoizmu, zlu hrbtenico. P Iz kemične tovarne v Hrastniku. Malokdaj se od tukaj oglasimo, sedaj pa moramo to storiti, ker se pri nas na neverjeten način razvija žensko osvoboje-nje. 9. t. m. je bil pred sodnijo cel dirin-daj, ker sta se morali dve izmed naših žensk zagovarjati zaradi razžaljen ja časti. Tožili pa sta ju dve drugi, češ, da sta jima očitali tatvino premoga iz podjetja, radi česar da sta bili tudi odpuščeni. Saj poznamo take pravde: prerekanje sem, prerekanje tja, prerekanje celo na sodniji — končno pa predlaga sodnik poravnavo, ki se tudi sprejme in pri kateri nosi vsaka stranka polovico stroškov. Ženske, le tako naprej, le iščite po sodnijah časti — boste tako še najprej prišle do boljšega! — Opazovalec. Žalec. (Izkoriščanje delavcev in dninarjev-) Tukajšnji kapitalist Roblek, bivši avstrijski poslanec, plačuje svojim dninarjem po 3—4 Din na dan. Pri tej nizki plači pa delajo ljudje 10—12 ur dnevno ter dobijo samo dvakrat na dan jesti. Ta gospod je delal prejšnja leta z jetniki, ker so bili bolj po peni kakor pa prosti ljudje (jetniki kapitalizma). Sedaj pa, ko je država tarifo za jetnike zvišala, so mu dninarji bolj po ceni. Imamo socialno skrb in uradnike, a za socialno skrb ne dela nihče. — Delavec z dežele. (gospodarstvo. —’Vrednost denarja: 1 dolar velja 97—97.50 Din, 1 lira 4.83—4.85 Din, 1 francoski frank 6.50—6.55 Din, 1 češka krona 2.88—2.90 Din, 100 madžarskih kron 1.80 Din. V Curihu stane 100 naših dinarjev 5.55 švicarskih frankov. Lepota? Svežost mladosti? Priljub* Ijena vnanjost? Vse to si lahko ohra« nite in zabranite prerano ostarelost edino z racijonelnim negovanjem va* šega obraza, vašega telesa, vaših las in zob! Izvanredno učinkujejo že čez 25 let priljubljeni Elza«preparati za nego« vanje lepote: Elza«obrazna in kožo v a« rujoča pomada (2 lončka s pakovanjem in poštnino 25 dinarjev), Elzaspomada za rast last (2 lončka s pakovanjem in poštnino 25 dinarjev), Elza lilijno milo lepote (4 kose s pakovanjem in poštni« no 35 dinarjev) in drugi Elza«preparati kakor Elza cvet za lase, Elza«voda za usta, Elza«kolonska voda itd.; adresa: Lekarnar EU GEN V. FELLER,, STU« BICA DONJA, Elzatrg št. 252, Hr« vatsko. Izdajatelj in odgovorni urednik: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. SSJ). Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani. Čitajte naš tisk! 3-50 25-— 12-50 Dnevnik „NAPREJ“ stane mesečno...................Din 15’— Tednik ,(LJUDSKI GLAS“ stane mesečno .... Mesečnik „NAŠI ZAPISKI" stane letno............ Oskar Wilde: .PRAVLJICE', elegantno vezane . . . Karol Marka in Friderik Engels: ..KOMUNISTIČNI MANIFEST".............. Bauer - Uratnik: POT K SOCIALIZMU" ............... SOCIALIZEM IN VERA" broširana.............. lepo in trdno vezana . . F. Engels - Žagar: „RAZVGJ SOCIALIZMA" od utopije do znanosti, stane . . . Naroča se v Ljubljani, pošt. predal štev. 168. Osebna naročila v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6/1. (Učiteljska tiskarna.) „ DELAVEC" glasilo Strokov. kom. za Slovenijo, Ljubljana. Družinski list „KRES“ izhaja mesečno in stane ietno Naroča se v Ljubljani, Židovska ulica 1. Razširjajte naše časopise in knjige! — V izobrazbi in zavednosti je naša moč! Ravnokar došlo: pomladanske —.novostih lit ulite! Mestni trg 19. 100® frankov zaslužijo lahko ženske in moški vsakega stanu s sodelovanjem pri neki hoiaradstel tvrdki. Zahtevajte vzorce in brošure proti poslanim 10 Din v bankovcih pri: E, B«ck, Wi8D, VI., Gumpendorferstrafie Nr. 109/14. Modne ceflrje za srajce v najnovejših vzorcih priporoča A. & E. SKAB Ljubljana, Mestni trg 10.