št. 14 (1097)	Leto	XXII
NOVO MESTO, četrtek, 8. aprila 1971
Novomeška kulturna skupnost, ustanovljena v torek, 6. aprila, bo imela letos na voljo 2,040.000 din, predsedoval ji bo Miroslav Vute, izvršni odbor devetih članov pa bo vodil Boris Savnik.
Včeraj, 7. aprila so kočcv-dci turistični delavci razpravljali o proslavljanju 500-let-nice mesta, o vrnitvi obiska tržaškim Slovencem in o novem prospektu Kočevja.
Popisovalci v brežiški občini so do ponedeljka, 5. aprila, popisali 4.283 gospodinjstev (60,3 odst.) in 16.117 prebivalcev ali 63,70 odstotkov občanov.
Jutri, 9. aprila, bo v domu telesne kulture v Kočevju predavanje „Lepe rože“. Predaval bo Jože Kregar iz Ljubljane.
V nedeljo, 11. aprila, bo prosvetno društvo Velika Loka ob 15. uri uprizorilo v zadružnem domu komedijo v 3 dejanjih „Glavni dobitek**.
V torek je bila Metlika polna sejmarjev. Zelo dobro je bil založen živinski’sejem, prav tako pa kramarski del sejma v mestu.
V torek se je v odprtem bazenu v Šmarjeških Toplicah spet kopalo in sončilo precej gostov.
Na področnem prvenstvu v gimnastiki v Ljubljani je lep uspeh dosegel gimnazijec Ciglič iz Kočevja, ki je zasedel odlično tretje mesto. Zbral je 46,1 točke.
m
S
Direktor NOVOTEKSA, inž. Avgust Fajfar čestita zbranim v oddelku apreture za lep delovni uspeh (Foto: M. Moškon)
elma
Rowenl'&
Konferenca SZDL za Kočevje
v torek, 13. aprila zvečer, bo v dvorani množičnih organizacij v Kočevju konferenca SZDL za mesto Kočevje. Na njej bodo izvolili člane občin^e konference, razpravljali pa bodo tudi o	proslavljanju
500-letnice mesta in 30-letnice Osvobodilne fronte.
Giina v Grčijo in Italijo
v prvih dveh mesecih so iz Globokega izvozili v Italijo 724 ton gline, v Grčijo pa so je prodali 406 ton. Te dni bo pripravljen sanacijski načrt za izkop gline in kremenčevega peska. Kolektiv je nekoliko zveča! osebne dohodke zaposlenih. Občinska skupščina mu je priskočila na pomoč s sredstvi rezervnega sklada in z oprostitvijo prispevkov od osebnega dohodka.
Ivan Živič in Franc Lapajne nova člana izdajateljskega sveta
Izvršna odbora SZDL v Brežicah in Ribnici sta prejšnji teden imenovala svoja nova člana v izdajateljskem svetu Dolenjskega lista. V Brežicah so imenovali v svet Ivana Ži-viča, podpredsednika občinske skupščine, v Ribnici pa 1’ranceta Lapajneta, načelnika za gospodarstvo in komunalne zadeve občinske skupščine.
(U^vščinfr
iaedniitvtt
ko
braki!
Do^, zelo dol_
di je pritel ^m ^ redft9^&h^amo. Čeprav žiViBav priei^i^ac^ in raziič^ aninijidj ^	^
jibvarč^ tujk, kolflcor se vam	iz	pbni^il v
dnevna ali strokovnem ti^u!) — vsUa re^ih smo si te vzeli pravice, ki gredo tlika> za I. april. V zadimi iteviiki DoL Usta smo vam natresli pieQC^ piroapniskih ppte> gavSčin in iid. Povzročile so dosti andbl^ .ugH>«4 in dvomov, ponekod moida tudi zamer. Nekatcti^ jih Stdi a taisto fesnico^. Da ne bo dvomov: pred vami je spivk prvo* apriiAih tol iz- zadnje $te>ilke nai^ Usta.
Na prri ttrani smo vas potegnili z novico ,JE>ragooena
E>moč!** in •a^Al^a tudi s aopredstavo nravne „Ma-flcarade" v Novem mestu. -Nialovi drugih prvoapritafcih ial; tla 6. strani „Senzado-edkri^e*\ na T. stinoii na 15. ,^nCno zimski bazen tudi v KriiMMn**, na 16, strani: iepotica Evrope med rojaki**, na 17. strani: varno za zdravje*' in na 32. strani: ,3amo za plavalce!**, ,jGenodd? Da!** in ,J*o-ralad prih^a, pomlad je tu«. .** (dllui in podpis).
strani pa so si privomi Mdednje potegav-IČbie; novom«^ ,7ares dvorana!** In jOdviti klop-CiC**; kočevirfc«:	.^uno-
hod 2 na javnidia&i** (tekst
in slBca) te^r ;,,Za(&ije bbt vice**; ribniaca: .JlibntALi zobotrebci'*; črhomayaka:
,Nepravilnosti odpraviti!**; metlica: „Pok.u$^ za do> mačine**; breiiflca: ,31i^ i\{i^ za traktoi|e**f krš^a: fUzilatna pomoč za teme^no kiUtum^ skupno^; sev* ,,tncrad«ia d«vč na (samo beae^o!) in trcfaod^: ^^Svica^em v^zidivua!**
b»» zamere! bwRo spat fijdCBli, koga UMto naaprilUU čeprav nam |e ttmbn sila hudo, da utidcviijena potcgavičina n#| I, strani zadi|yc itev^ke, ^ | smo jo okritiUz iiMlovčkoai:" „Dngocena pomoč!**^ ^ resnična ...
UREDNICO DL 'H __________________—-----
Rekordna proizvodnja v apreturi; marca so ople^ menitill 300.000 tekočih metrov blaga, kar se od ustanovitve tovarne do zdaj ni zgodilo še nikoli! Ni vse osebni dohodek in nagrada: tudi prisrčna tovariška pohvala in skupno veselje nad doseženimi uspehi je dragocena spodbuda socialističnim samoupravljavcem!
n kratki, a prisrčni slovesnosti so se zbrale delavke in delavci apreture v novomeški tekstilni tovarni Novoteks pretekli petek malo pred drugo uro popoldne. Za nekaj minut so utihnili stroji, sredi oddelka pa je pred-
sednik sindikalne podružnice Ivan Ivkovič toplo pozdravil zbrane. Povedal jim je, da so v marcu dosegli svojevrsten rekord, kakršnega tovarna ne pomni od svoje ustanovitve dalje:	(Nadaljevanje na 6. str.)	(Nadaljevanje	na	6.	str.)
Sladkčrna
bolezen
Gesio za 1971: »Normalno življenje tudi diabetiku«
7. april, svetovni dan zdravja, je letos posvečen sladkorni bolezni, hkrati pa se spominjamo tudi 50-letnice odkritja insu-lina.
Že več tisoč let pozna človeštvo znake sladkorne bolezni, ugotovilo pa je tudi, da stroga dieta ugodno vpliva na bolezen, ni pa pri vseh bolnikih uspešna. Pred sto leti je nemški znanstvenik Langerhans odkril nekatere celice v trebušni slinavki (pankreasu), ki so se razlikovale od drugega žleznega tkiva. Šele leta 1921 je uspelo kanadskima zdravnikoma Bantingu in Bestu izločiti snov iz teh celic, ki se nahajajo v obliki otočkov v trebušni slinavki in znižujejo krvni sladkor. Odkrito snov so imeno-
ZA_ZASEDANJA MEDOBČINSKEGA SVETA ZK NOVO MESTO
Tržišče in cene so začetek vsega
Kako se na Dolenjskem uresničujejo sklepi konference ZKS — Ocene, da je bilo na najbolj pomembnem področju — glede cen — najmanj narejenega — Brez večje družbene pomoči kmetijstvo ne bo moglo napredovati
Oceniti, kako se na Dolenjskem in nasploh uresničujejo sklepi druge seje republiške konference ZK, ter opozoriti na pomanjkljivosti pri izvajanju akcijskega programa, to je bil namen zasedanja medobčinskega sveta ZK Novo mesto v sredo, 31. marca. V razpravi so sodelovali: inž. Rado Dvoršak, Ludvik Golob, Franc Beg, inž. Niko Rihar, Roman Ogrin, Viktor Avbelj, inž. Janez Penca, inž. Miha Krhin, inž. Ivan Kostelec, inž. Slavko Nemanič, Avgust Avbar, inž. Martin Janžekovič in inž^ Jože Tanko.
Vedno znova so udeleženci razprave ugotavljaH, da kmetijstvu	primanjkuje denarja,
brez tega pa se ni mogoče lotiti večjih	pospeševalnih	akcij.
(Nadaljevanje na 3. str.)
Danes še ne vemo, saj bo trajal popis prebivalstva in stanovanj še jutri in v soboto. Toda pravilnega odgovora na zanimivo vprašanje ne bo, če ne bo vmes tudi vaših podatkov! Če vas popisovalec morda še ni našel, je vaša dolžnost, da ga poiščete vi in mu omogočite popis! (Foto:
I.?.)
Razprava je pokazala, da sc sklepi republiške konference ZKS uresničujejo počasneje, kot je bilo predvideno. Vrsta pospeševalnih ukrepov in sistemskih rešitev je bila sicer dobro zastavljena, vendar se spremembe premalo čutijo v življenju kmetov in razvoju kmetijstva. Za Dolenjsko in Belo krajino lahko trdimo, da kljub velikim prizadevanjem občin-
skih skupščin. Zveze komunistov in drugih družbeno-politič-nih organizacij v minulih mesecih ni bilo želenega napredka, zlasti zato, ker se ni popravil splošni ekonomski položaj kmetijstva. Na seji so navajali podatke, ki kažejo, da se je poslovni rezultat po uvedbi nekaterih (dokaj enostranskih) stabilizacijskih ukrepov v kmetijskih organizacijah celo poslabšal.
Po daljšem deževnem obdobju se je v ponedeljek vreme izboljšalo in se je pričela prava pomlad. Zaradi stalnega dotoka toplejših zračnih gmot iznad Sredozemlja se bo do četrtka še zadrževalo toplo in sončno vreme.
Sobotne otvoritve razstave del slikaijev Jožeta in Konrada Peternelja v avli osnovne šole v Trebnjem sta se udeležila tudi predsednik IS SRS Stane Kavčič z ženo Angelco in podpredsednik dr. France Hočevar z ženo Slavico. Več o razstavi berite na kulturni strani. (Foto: Legan)
tedenski
mozaik
v Združenih državah Amerike so naposled končali proces proti morilcem filmske igralke Sharon Tate in šestih drugih oseb. Charles Manson in trije iz njegove tolpe so bili obsojeni na smrt.
V požaru, ki je zajel italijansko tovarno A tala, je zgorelo 42.000 motornih koles in dvokoles. Škodo cenijo na okroglo milijardo lir, med požarom pa na srečo ni bil nihče ranjen.
Scotland Yard - slovita angleška policija - si zaman prizadeva, da bi odkrila storilce, ki so v Londonu oropali nič manj kot 750.000 angleških funtov. Na pomoč so poklicali tudi Interpol
Najmanjša kazen za prometni prekršek Ik> v Belgiji od 1. junija letos 150 dinarjev namesto dosedanjih 30 - plačali pa jo bodo lahko kar s koleki! Ko bo tisti, ki je zakrivil prekršek, dobil obvestila o višini kazni, bo preprosto kupil koleke, jih nalepil na dopisnico in poslal polički To naj bi poenostavilo postopek ... toda kaj če se dopisnica s koleki na poti do policije kje izgubi?
Brazilska vlada bo poskušala z umetnim dežjem pomagati prebivalcem v severovzhodni Braziliji, kjer imajo večkrat sušo, zaradi katere je ogroženih skoraj milijon prebivalcev. Zaradi suše je v teh krajih brez zadostne dnevne prehrane najmanj 100.000 Brazilcev.
Komcg je začel veljati zakon o ločitvah, se nekateri Italijani že prizadevajo, da bi ga odpravili Skupina katoliških laikov je namreč začela z akcijo, ki naj bi pripeljala do referenduma -ta pa naj bi, upajo, ukinil zakon o ločitvah. Da bi dosegli razpis referenduma, potrebujejo najmanj pol milijona podpisov, ki morajo biti zbrani med 28. marcem in 10. junijem.
Kaže, da bo Brigitte Bardot, 36, že četrtič sklenila zakonsko zvezo. Med smučanjem v Franciji je namreč spoznala natakarja Christiana Kalta, 32, ki ga je „vzljubila na prvi pogled^... tako je vsaj potem povedala prijateljem.
Živinorejska društva
Dvoje nasprotnih mnenj — Izmišljeni in resnični vzroki — Vsak naj gospodari s plodovi svojega
dela
o živinorejskih društvih naših kmetov so se začele žolčne razprave. Nekateri jih odločno zagovaijajo, drugi enako odločno nasprotujejo. Zakaj se je v nekaterih občinah vnel tako boj prav zdaj? Ali so ob 400. obletnici kmečkih uporov postali krnele bolj bojeviti, kljubovalni ali trmasti, kot trdyo nekateri nasprotniki živinorejskih društev?
Pustimo pretiravanja in po- javnosti kot zadruge, lahko pa
vsaj nekatere. Letošnje ocene
izkusimo odkriti resnico!
Ali si je po lanskih širokih razpravah in sklepih o kmetijstvu še lahko kdo zamišljal, da v odnosih med kmetijskimi organizacijami in kmeti ne bo treba njč spremeniti? Kmetijskim organizacijam je bilo naročeno — zlasti komunistom v njih — naj v novih statutih določijo ustrezne samoupravne pravice kmetov. Popravljeni statuti kažejo, da v mnogih kmetijskih organizacijah niso dosledno izpolnili naročila.
Nekateri kmetje so se naveličali take miloščine kmetijskih organizacij in se začeli povezovati mimo njih. Ker jim sedanji zakon o zadružništvu ne ustreza, ustanavljajo društva. Najbolj znana so živinorejska društva, ki so povezana v republiški zvezi.
Ob ustanovitvi prvih društev so v kmetijskih organizacijah menili, da ne bodo mogla zadovoljiti kmetov, zato bodo kmalu propadla. Sicer res ne morejo opravljati vseh gospodarskih de-
na letnih skupščinah kažejo, da uspešno delajo. Število članov hitro raste. Nekateri njihovi nasprotniki so se že zbali, da bodo po sprejetju novega zakona o zdmževanju kmetov v zadruge prerastla v nove zadružne organizacije.
Zakaj se nekatere kmetijske organizacije bojijo novih kmetijskih zadrug? Zaradi konkurence v proizvodnji gotovo ne, saj bi velika proizvodnja morala biti cenejša. Zaradi enotne kmetijske politike v občini? Kdo pa trdi, da se nove kmetijske organizacije ne bi povezovale z drugimi ne le v občini, ampak tudi v republiki? ! Zaradi političnih interesov? Tako govorijo le tisti, ki bi svoje nasprotovanje radi utemeljili s političnimi stališči. Kmetje pa imajo toliko gospodarskih skrbi, da nimajo časa za neko drugo politiko.
Glavni vzrok za nasprotovanje je v odkupu kmetijskih pridelkov, četudi tega noče glasno priznati nobena kmetijska organizacija. To zvemo po ovinki.
Koinaj K je preaseanik liio aooro vrnil iz Italije, že se je odpravil na pot po BiH. Najprej je obi^l Zenico in se udeležil velikega zborovanja ob tridesetletnici vstaje jugodovanskih narodov. Na sliki: veličastni mimohod enot teritorialne obrambe, vojne milice, mladinskih odredov, enot civilne zaščite in posebnih enot družbenih organizacij. Zastave, ki jih nosijo, jim je pravkar izročil predsednik republike Tito.
^MdancsV
Vigred se povrne
Iz včerajšnjega PAVLIHE
Kmetijska organizacija je opustila pitanje, ker ni bilo donosno; skrbela bo le za kooperacijo (in odkup). Obrat za kooperacijo lahko prevzema pridelke le od kooperantov, drugo bo odkupovala komerciala. Ali če bodo imeli v obratu za kooperacijo lastni račun, bo ogrožen obstoj kmetijske organizacije.
• To pomeni, naj bi se dohodki iz kmečke proizvodnje še naprej pretakali med druga sredstva kmetijske organizacije. Kjer ne zahtevajo tega, se jim ni težko dogovoriti s kmeti in jim v statutu priznati ustrezne samoupravne pravice. Tam tudi kme^e ne razmišljajo o novi kmetijski organizaciji.
Kme^e se bojujejo le za samoupravne pravice, ki jim jih je družba načelno že prizn^a, v praksi pa kmetijske organizacije še ne. To ne more biti upor zoper politiko, temveč je le zahteva po hitrejšem uresničevanju sklepov in resolucij. Ali jih bodo .uresničevali skupno ali ločeno, pa je trenutno bolj odvisno od kmetijskih organizacij kot od kmetov. Vsak naj gospodari s plodovi svojega dela. Ko bodo računi čisti, bodo spori odpravljeni.
JOŽE PETEK
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
Dasiravno smo v enem naših prejšnjih te- mivke) poslej mogoče spreminjati samo v so- akcijo — če lahko tako rečemo — ki jo vokvi-den^ih pregledov notranje političnega in go- glasju z odločitvami republiških izvršnih rih republike pripravljamo za DRUŽBENO spodarskega dogajanja navedli mnenje — ki je svetov.	USMERJANJE DELITVE DOHODKA. Re-
obveljalo kot neuradno - češ da se bodo v Kljub pričakovanjem ZIS na tokratni seji še publiški IS je tokrat sprejel osnutek splošnega tem mesecu menda odmrznile cene nekaterih ni razpravljal o napovedanem znižanju CA- družbenega dogovora o načelih in merilih za industrijskih in drugih izdelkov, ki jih je ko- RINE ZA AVTOMOBILE ter za njihove mo- presojo skladnosti samoupravnih sporazumov nec lanskega leta zajel ustrezni odlok zveznega toije in sestavne dele motorjev - čeprav vse o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v go-izvršnega sveta, se to mnenje ni uresničilo; kaže, da se bo ta carina v prihodnje vendarle spodarskih organizacijah z določili zadevnega minuh četrtek je ZIS na svoji seji razpravljal o morda znižati (ampak menda samo za 10% republiškega zakona; kot je znano, potekajo osnutku KREDITNO MONETARNE POLI- namesto pričakovanega večjega znižanja). sedaj pripravljalni razgovori med akterji samo-TIKE za leto 1971 ter je ta osnutek po izho- No, kljub vsemu, kar smo napisali zgoraj o upravnih sporazumov (torej zastopniki gospo-diščni oceni predlagateljev (Narodne banke določenem zamrznjenju cen (ki kajpak velja darskih organizacij sorodnih dejavnosti ozi-Jugoslavije in državnega monetarnega sveta)	samo za	tiste	izdelke,	na katere	se	nanaša	od-	roma ustreznih grupacij združenega dela), ki
tudi sprejel, hkrati pa je ZIS podaljšal veljav-	lok	ZIS),	pa	moramo	ob	tem	napisati, da	se-	bodo slednjič sklenili te sporazume in tako
nost dosedanjega odloka o ZAMRZNJENJU	danje stanje v zvezi s	stabilizacijsko	politiko	uskladili delitev dohodka v svojih oblikah de-
CEN za industrijske izdelke.	javnosti — ob tem pa trije zakonsko določeni
Ob tem samo nekaj besed - nekaj podrob-	sopodpisniki temeljnega družbenega dogovora
nosti pravzaprav - o obeh gornjih sklepih	( izvršni svet, sindikati in gospodarska zbor-
ZIS. Kar zadeva sprejeti osnutek letošnje kre-	nica) tehtajo osnovna načela in merila v zvezi
ditno monetarne politike omenimo, daje v tq	s to nalogo. Omenimo še, da družbeni dogo-
politiki zarisana določena zadržanost, ki naj	vor (ki bo potemtakem dokončni okvir,
bi vplivala na MANJŠO RAST POVPRAŠE-	znotraj katerega se bodo lahko gibali samo-
VANJA na domačem tržišču kot doslej - kar	pT i fl | tl I	upravni sporazumi organizacij združenega
z drugimi besedami pomeni določeno zmanj-	dela) predvideva najnižje in najvišje osebne
šanje kupne moči ob sočasno nezmanjšani po-	dohodke za normalni delovni uspeh v polnem
proizvodnje na tržišču. Bržčas po-	delovnem
litiko lahko tolmačimo tudi kot določen pri-	Republiška	skupščiiia - pravzaprav dva od
tisk na divjanje cen — v ugodnem smislu kaj- pri cenah na našem tržišču ne kaže ravno naj- njenih zborov, republiški in gospodarski - se pak in v smislu nadaljnjih stabilizacijskih ukre- ugodnejše podobe. Iz obvestila zveznega za- j® sestala na zasedanju to sredo. Na dnevnem pov. V sprejetem osnutku kreditno monetarne voda za statistiko povzemamo, da se je v pri- ima vrsto pomembnih vprašanj — med politike je predvideno, naj bi se pri nas letos meijavi z lanskim trimesečjem reprodukcijski drugim sta npr. skupščinska zbora sklepala o denarna masa povečala za 14 %, kratkoročni material na tržišču podražil kar za 15,2%, zakonskem osnutku o pogojih za PRODAJO krediti pa v celoti za 15 %.	cene na drobno so se povečale za 12% in STANOVANJSKIH HIŠ IN STANOVANJ v
In še — kar zadeva omenjeno prolongacijo splošni življenjski stroški za 12,8% — kar vse družbeni lastnini — ki se jili bomo na tem dosedanjega zamrznjenja cen industrijskih iz- velja, kajpak, za celo državo in v poprečju. Iz mestu dotaknili prihodnjič, saj nam v tem tre-delkov: kot je znano, je ZIS to zamrznjenje taistega obvestila tudi povzemamo, da naši nutku sklepi še niso znani, izvedel s posebnim odlokom lani oktobra, ve- DOLGOVI V MENJAVI S TUJINO še vedno In za zaključek še dogodek, ki ga moramo Ijavnost cdloka pa naj bi se (kotje bilo tedaj naraščajo; v mesecu marcu je bil naš celotni vsaj zabeležiti: ta ponedeljek je PREDSED-predvideno) iztekla konec letošnjega aprila, uvoz (SFRJ) kar za 39 % večji kot lani ob NIK TITO obiskal Zenico — železarsko in ruko naj bi začeli že intenzivneje učinkovati vsi istem času — in tako imamo v letošnjem darsko središče v BiH — ter je tam pregledal instrumenti stabilizacijskih ukrepov. No, zvez- prvem trimesečju za 5,7 milijard din zunanje- bojno pripravljenost teritorialnih obrambnih ni izvršni svet je sedaj — kot rečeno — po- trgovinskega primanjkljaja (kar je približno za enot zeniške komune in komandantom raz-novno odločil, da ostanejo cene teh izdelkov	2,6-krat več kot v tem	času lani).	vrščenih brigad podelil bojne zastave. V go-
na dosedanji ravni ter pod trdno družbeno Pomembno vprašanje, ki mu je bila posve- voru, ki gaje imel na tej slovesnosti, je pred-kontrolo, hkrati pa je v tej odločitvi ZIS re- čena seja republiškega izvršnega sveta ta pone* sednik Tito poudaril pomen enotnosti naših čeno, da bo cene nekaterih vrst GRADBENIH deljek, pa je bila obravnava osnutka splošnega narodov, saj je ta enotnost temelj vseljudske MATERIALOV (npr. opeKe, apna, peska, družbenega dogovora v zvezi z z^onsko obrambe naše domovine.
tedenski zunanjepolitični pregled
Te dni je v središču pozornosti štiriindvajseti kongres komunistične partije Sovjetske zveze. Minulo soboto se je končala prva polovica kongresa.
pr
bil simpatije ameriških Zidov.
V Cilu je na občinah volitvah politično in moralno zmagala levičarska koalicija ljudske
Mnenja o kongresu so v svetov- fronte pod vodstvom čilskega nem tisku precej različna, kar je socialističnega predsednika Sal
seveda jasno. Nekateri ameriški komentatorji menijo, da se je Leonid Brežnjev v svojem večurnem govoru v bistvu zavzel za priznanje teritorialnih sprememb v Evropi po 2. svetovni vojni. Ko se je zavzemal za razveljavitev Varšavskega in Atlantskega pakta in odpravo tujih baz, je — po mnenju ame-riicega komentatorja Jamesa Restona — v bistvu računal s tem, da bi potem bila Rdeča armada vodilna sila v Evropi. Tako Brežnjev kot Gromiko sta se zavzela za razširitev oziroma normalizacijo odnosov z Združenimi državami, pri čemer je Gromiko konkretno omenjal
vadora Allendeja. Ljudska fronta je dobila ai)solutno večino glasov (52 %), opozicijski stranki demokristjanov (ki so še naprej najmočnejša politična stranka v Čilu) in desničarskih nacionalistov pa 48 % glasov. Zmaga koalicije je tudi osebna zmaga predsednika Allendeja, ki je po volitvah izjavil, da takšni rezultati in pot^ volitev pobijmo desničarske trditve, da ma^sistični režim lu demokratičen in da ne dovoli svobodnih volitev.
V ZDA vihra borba mnenj „pro et contra“ glede poročnika Calleya, ki je bil zai^i tega, ker je ubil ali ukazal pomoriti
se eni zavze-
tudi razgovore o Zahodnem vgg i^Qt sto južnovietfi^sklh Berlinu, Srednjem vzhodu, civilistov, obsojen na dosmrtno evropski varnosti in omgitvi ječo. Medtem ko strate^ega oboroževanja. Ostro pa je Brežnjev napadel kitajska politična stališča ter poudaril, da je predvsem od vodstva LR Kitajske odvisna smer nadaljnjih odnosov med obema državama. Z jugoslovanskega stališča je na 24. kongresu zamolčal obstoj sveta neangažiranih držav. Vse neuvrščene države je nekako pospravil v „rezervni sklad*' vzhodnega oziroma zahodnega bloka. Tudi di^utanti na kongresu niso omenjali neuvrščenih, kaj šele, da bi spregovorili o 3. konferenci neangažiranih lani v Lusaki. Zunanjepolitična ocena dosedanjih referatov na 24. kongresu KP SZ torej kaže, da je za Sovjetsko zvezo in njeno partijo svet razdeljen na dve polovici: na vzhod in na zahod. Vmes, sodeč po besedah Brežnjeva in drugih, ni ničesar. Vsa vprašanja naj še torej rešujejo s stališča Vzhoda £di Zahoda. O takšni preživeli delitvi sveta pa lahko mimo rečemo, da je — če nič drugega! — močno poenostavljena podoba sveta in naše dobe.
Predsednica izraelske vlade Golda Meir je zavrnila egiptovski predlog, naj bi se izraelske čete umaknile z vzhodnega brega Sue^ega prekopa, nakar bi to plovno pot spet odprli. Na kongresu združene izraelske laburistične stranke je Golda Meir dejala, da si Izrael sicer želi, da bi bil Suez spet ploven, vendar ne za ceno umika s Sinaja in iz Gaze. Sueški prekop ni ploven že od junijske vojne leta 1967 in sedanje izjave Golde Meir povezujejo z ame-ri^o pomočjo Izraelu. Izven-ameriški komentatoiji namreč ugotavljajo, da se Izrael ne bo umaknil, dokler ne bo dobil krepkega „opozorila“ iz ZDA.
Izrael zavlačuje krizo, predsedniku Nixonu pa je to najbrže pogodu. Prihodnje leto so namreč volitve za novega predsednika ZDA in Nixon bi si brez
Poenostavljena podoba sveta
majo in napovedujejo, da bi moralo na zatožno klop sesti še več podobnih ljudi, pa so predstavniškemu domu ameri^ega kongresa že predložili resolucijo, ki zahteva popolno pomilostitev poročnika VVilliama Calle-ya. Demokratski poslanec Ed Edmundson je izrekel mnenje, da je ta dokument izraz „najglobljih občutkov večine Američanov**. Hkrati poročajo, da je po sodbi plošča „Bojna himna poročnika Calleya** postala bestseller.
telegrami
LONDON - Britanske monetarne rezerve so se minuli mesec povečale za 51 milijonov funtov šterlingov. Rezerve deviz in zlata so nara^ale že več mcsecev in marca dosegle naj-vi§o raven po vojni.
STOCKHOLM — Kot poročajo s Švedskega namerava Albanija tam odpreti svoje prvo veleposlaništvo v zahodnih deželah. Idejo bodo uresničili v prihodnjih šestih mesecih.
BONN - Inštitut za javno mnenje je ugotovil, da je samo šc 33 odstotkov Zahodnih Nemcev prepričanih, da je Brandtova stranka najsposobnejša za vodenje države. Za opozicijsko kfščankso demokratsko stranko sc je odločilo 30 odstotkov anketirancev.
ISLAMABAD - Pakistanski predsednik Jalija Kan je prosil Sovjetsko
zvezo, naj vpliva na Indijo, da se ne bi vmeš zadeve.
bi vmešavala v pakistan^e notranje
NKW DELHI - Indija in Sovjetska zveza sta podpisali pogodbo o trgovskem sodelovanju. SZ bo dala Indiji letno 20.000 ton bombaža, ki ga bodo predelali v indijskih tovarnah in izvozili v SZ.
BUDIMPEŠTA — Madžarsko podjetje Hungarotex je sklenilo z neko ja[K)nsko družbo sporazum, po katerem bo Japonska dobavila Madžarski vso opremo za novo tovarno trikotaže v Budimpešti
I
Upravni odbor republi^ega sklada skupnih rezerv gospodarstva je sevniškemu podje^'u Stilles odobril 3 milijone dinaijev posojila. Podjede bo investiralo 11 milijonov din in za dobrih 80 odst. povečalo proizvodnjo stilnega pohištva. Na sliki: v enem izmed obratov (Foto: Legan)
Da tovarna COSMOS-BELT v Črnomlju n^lo napreduje in se razvija, lahko vidi vsak že z zunanje strani tovarniške ograje. Pred dvema letoma zgrajen parkirni prostor naj bi zadoščal za nekaj let, toda... Medtem so naredili že dodatno parkirišče, zdaj sta oba prostora pretesna za toliko motornih vozil, kolikor jih vsak dan parkira pred tovarno (Foto: Ria Bačer)
Nedavni pogovori med predstavniki gostinskega podjetja grad Mokrice, Šolskega centra za gostinstvo in tovarne zdravil Krka iz Novega mesta obetajo Mokricam turistično pomlad (Foto: J. Teppey)
NAČRTI ZA BODOČNOST
Dolenjski turizem danes in jutri
Načrti kažejo: za milijardo in pol dinarjev bo Dolenjska imela 2,5 miliJO' na prenočitev in 370 milijonov letnega turističnega prometa
Dolenjski turizem je danes nerazvit, tega ni treba posebej dokazovati. Dolenjska predstavlja skoraj petino slovenskega prostora, v turizmu pa je udeležena z bomo dvajsetino nočitev in s še manjšim prometom. Davek na splošno nekdanjo zaostalost pač plačujemo tudi na tem področju.
rredffio je sa-pistttM •••
Da birokracija še ni odmrla in da še tudi kmalu ne bo, ljudje najbolj pogosto opazijo pri tekanju od vrat do vrat, kadar nameravajo graditi hišo. Nešteto potrebnih in nepotrebnih potrdil, dokazil in najrazličnejših dokumentov je potrebno in za vsako tako potrdilo je potrebno neverjetno število potov. Vse to dela ljudem sive lase in jim jemlje po nepotrebnem veliko dragocenega časa.
Na to so opozorili tudi odborniki novomeške občinske skupščine na zadnji občinski seji, zraven pa so opozorili, da urbanistični pro-gra^ občine, ki bi ga morql narediti Dominvest do konca marca, še vedno ni narejen Prav to pa tudi pomaga k počamosti in k birokraciji pri takih postopkih. Ob tem so odborniki poudarili še to, da tudi zazidalni načrt za Žužemberk, ki bi prav tako moral biti že končan, še vedno ni narejen Tako je podjetje Dominvest za zadnji seji slišalo precej negodovanja na svoj račurL Res je, da je urbanistični program občine obsežna in Zgovorna naloga, ki je ni mogoče uresničiti v nekaj dneh, res pa je tudi, da so na občinskih sejah že nekajkrat postavili podjetju rok, a so ga vedno potem podaljšali. Kaže, da tudi v tem primeru ne bo šlo drugače: 31. marec je potekel, na urbanistični program občine bo treba še počakati
Žal še vedno velja, da je od zmogljivosti, ki jih posamezne pokrajine imajo, v najveći meri odvisen uspph turizma. Se zdaj Dolenjska ne doseže na leto niti ene prenočitve na hektar, Slovenija pa je že presegla dve prenočitvi. Računi kažejo, da ima Dolenjska možnosti za skoraj 22,5 milijona bivalnih dni na leto in 5,7 milijona prenočitev. To pa v slovenskem merilu predstavlja več kot 15 odstotkov. Da take ugotovitve niso izvite iz trte, kažejo tudi podatki, da so posamezna ležišča na Dolenjskem bolje izkoriščena kot v Sloveniji. Vsekakor k temu vplivajo zdravilišča, kaže pa ta podatek, da imamo dovolj možnosti za hittejši razvoj.
Program razvoja dolenjskega turizma pravi, da bomo imeli 17.490 ležišč in 4380 bivalnih mest v kampingih, da bo naš turizem imel 58.610 sedežev. Ta program pričakuje, da bo na Dolenjskem skoraj 60 bencinskih črpalk, da bo imela trgovina 10.000 kvadratnih metrov prodajne površine in da bomo imeli 59 turističnih pisarn.
To seveda ni uresničljivo v letu ali dveh, saj program pričakuje 21 olimpijskih bazenov in 29 manjših bazenov, 33 kopališč ob rekah in ^63 različnih športnih igrišč.
Če bi nam uspelo uresničiti vse te napovedi, bi lahko imeli
več kot 2,5 milijona prenočitev. To pa se pravi, da bi da-
(Nadaljevanje s 1. str.)
Kmetijski skladi v občinah so v primeijavi s potrebami več kot skromni. Dosti bolje ni niti s hranilno kreditnimi vlogami, v katere bi po mnenju udeležencev seje morale prispevati tudi druge gospodarske dejavnosti. Dolenjsko kmetijstvo brez večje zunanje pomoči ne bo doseglo vidnejšega napredka, saj je njegova gospodarska moč prešibka. Narodni dohodek kmečkega prebivalstva je več kot še enkrat manjši od narodnega dohodka drugih socialnih skupin, in kar je še najbolj zaskrbljujoče: v zadnjih letih skorajda sploh več ne narašča.
Na seji je bilo izrečeno veliko splošno znanih misli in ugotovitev. Skupni imenovalec vsem bi bila lahko trditev, daje osnova vseh ukrepov v kmetijstvu; zagotoviti ustrezen ekonomski
našnje številke pravzaprav povečali kar za desetkrat.
Kajpak bi v tem primeru turistični promet dosegel več kot 370-milijonsko vrednost: gostinstvo naj bi bilo udeleženo z dobrimi 56 odstotki, trgovina s 34, obrt in druge dejavnosti pa
položaj te gospodarske panoge. Sem spada zlasti urejeno tržišče in stalen odnos cen, kar kme-tijci že zelo dolgo zahtevajo. Različna so bila mnenja, kako naj bi delovale in kakšen pomen naj bi imele kmečke sekcije, v katerih bi bolj neposredno prišH do izraza kmetje sami. Kakorkoli: samoupravljanje bo prej
TUDI LETOS ZA LEPŠO PODOBO NASELIJ
Turistično društvo Otočec-Smar-ješke Toplice namerava tudi letos razpisati tekmovanje za najbolj urejene stanovanjske hiše oziroma kmečke domačije. V ta namen bo v kratkem posebna strokovna komisija obiskala vse tiste, ki želijo nasvete, da bi čimbolj olepšali podobo svojega kraja. Datum obhoda komisije bomo objavili v prihodnji številki Dolei\jskega lista.
GRADNJA NAJ BO NAČRTNA
Izvršni odbor občinske konference SZDL v Črnomlju je predlagal občinski skupščini, naj čimprej poskrbi za izdelavo načrta, po katerem bi se gradnja vikend hišic v Adle-šičih in na Vinici načrtno odvijala. Interesentov za gradnjo je vse več, nekateri pa so začeli že delati na površinah, ki so predvidene za rekreacijska središča in gostinske objekte.
Sejmišča
NA SEJMIŠČU PO STAREM
5.	aprila je bil v Novem mestu večji sejem, na katerem je bilo naprodaj 775 pujskov in 86 glav govedi. Medtem Ico so kupci pokupili 502 prašička, so bile pri goveji živini sklenjene kupčije samo v 41 primerih. Odkupovali so le v plemenske svrhe, za zakol pa sploh ne. Cene prašički 150 do 400 din, voli
6.50 do 7,40 din, krave 4,50 do
6.50 din, mlada živina 6,40 do 7,20 din kilogram.
BREŽIŠKI SEJEM
3. aprila je bil v Brežicah sejem. Naprodaj je bilo 768 pujskov; prodali pa so jih 660. Mlajši prašički so šli v denar po 11 din kilogram, večji pa največ po 8 din kilogram žive teže.
z nekaj manj kot desetimi odstotki.
Načrt ima eno samo lepotno napako: vložiti bi bilo potrebno skoraj 1,5 milijarde dinarjev, da bi ga uresničili. Ob današnjem stanju seveda tega ni mogoče pričakovati kaj kmalu, še precej časa se bomo torej morali zadovoljiti z današnjim dolenjskim turizmom.
J.SPLICHAL
ali slej zajelo tudi kmetijstvo, bo pa uspešnejše, če bo imelo svojo ekonomsko podlago.
S temi in še drugimi mnenji ter predlogi bo medobčinski svet ZK Novo mesto seznanil CK ZKS, ki pripravlja zasedanje, na katerem bo obravnaval, kako se uresničujejo sklepi druge seje konference ZKS.
M. LEGAN
Turistični barometer
Gostinskih delavcev, posebno tistih, ki so strokovno usposobljeni, tudi na Dolenjskem primanjkuje. Prav zato so se gostinski delavci odločili in predlagali šolam, naj uvedejo pouk turistične vzgoje in naj usmerjajo več mladih v gostinski poklic.
Vsekakor imamo v Novem mestu to prednost, da imamo Šolski center za gostinstvo, ki slovi po kvalitetnem pouku tudi zunaj Dolenjske. Ni čudno, če se vsako leto na to šolo vpiše več kot 150 otrok, ki so končali osnovno šolo. Tudi možnosti za šolanje po končani poklicni gostink šoli v Novem mestu so različne.
Šolski center za gostinstvo bi rad dosegel tudi kakovosten premik: da bi se na gostinsko šolo vpisovali tudi najboljši učenci iz osnovnih šol. Prav s poukom turistične vzgoje na osnovnih šolah naj bi se jim ta želja tudi uresničila. Tako bi gostinska šola dajala še več sposobnih natakarjev in kuhaijev, jasno pa je, da so najboljšim učencem vedno odprta vrata v hotelsko šolo in potem v visoko komercialno šolo. ^
- Gospod Korenček, odpuščeni ste — a ne zato, ker med delovnim časom spite, temveč zato, ker vedno ležete v napačen predal!!
Kmetijski nasveti
Nove sorte koruze
Čimveč krme pridelati doma, to je zdaj geslo, ki se je pri nas odlikovalo ob hudem pomanjkanju koruze, te najvažnejše krmne poljščine. In ne brez razloga: doma pridelana krma je in ostane temelj živinoreje, posebno naše, ki se usmerja v izvoz in ki mora računati s svetovnimi cenami mesa.
Potrebno je povečati površine posejane koruze in pridelke. Dobrega pridelka pa ni brez dobrega semena, velja za vse poljščine in prav tako tudi za koruzo. Ker želimo spodbuditi k pridelovanju koruze, hočemo v tem sestavku kmetovalce seznaniti z nekaterimi najboljšimi novimi koruznimi sortami, predvsem z zgodnjimi, ki jih poljedelci lahko pridelujejo tudi v manj ugodnih podnebnih razmerah, kjer ni toliko sonca, kot ga potrebujejo poznejše sorte.	*
V poskusih, ki so bili opravljeni v 7 krajih v Sloveniji, med njimi tudi na območju občine Trebnje, se je med zgodnjimi sortami obnesla zlasti francoska sorta anjou 210, ki je zelo primerna za hladnejše kraje. Daje zanesljiv in velik pridelek, tolikšnega, kot pri nas zelo znana ameriSka sorta wisconsin 270, ki je nekaj poznejša kot anjou 210. Francosko sorto je treba sejati gosteje, kot sejemo običajno, tako da imamo sedem rastlin na površinskem metru. Podobno je tudi z znano avstrijsko rano sorto austria 266, ki se je pri nas že uveljavila.
V našem znanem vzg^ališču koruzni sort v Zemun Polju pri Beogradu so vzgojili novo rano hibridno sorto, ki ima oznako ZP 206/2. Njena prednost je zlasti, da je zelo odporna proti poleganju. V Banjaluki so vzgojili sorto BL 270, ki uspešno nadomešča sorto wisconsin 270, za katero primanjkuje semena. Tudi avkrijska poltrdinka austria 290 daje večji pridelek kot ameri^a sorta, ima pa to slabo lastnost, da se nerada lička. Nerada se lička tudi austria 266.
Med novejšimi sortami naj omenimo še ZP 370 ter sorti BC 360 in BC 21 — 22. Katera je primerna za posamezna območja, se je treba posvetovati s strokovnjakom. Izbira je zdaj dovolj velika, da je pridelovanje koruze lahko bolj donosno tudi tam, kjer doslej zaradi neustreznih hibridnih sort še ni bilo. Naloga pospeševalne službe je, da hitreje uvaja nove sorte.
Inž. M. L.
ZA ZASEDANJA MEDO^^ČINSKEGA SVETA ZK NOVO MESTO
Tržišče in cene so začetek vsega
Kako se na Dolenjskem uresničujejo sklepi konference ZKS — Ocene, da je bilo na najbolj pomembnem področju — glede cen — najmanj narejenega — Brez večje družt>ene pomoči kmetijstvo ne bo moglo napredovati
št. 14 (1097)	8.	aprila	1971
Sfran uredil: JOŽE SPLICHAL
DOLENJSKI LIST
3
<-‘if.<-:^:\’>x
WMmM
:/"nr
Dostikrat smo se pogovaijali pozno v noč o najrazličnejših zadevah. Skoraj vedno smo vsaj za naše razmere našli zadovoljive odgovore in rešitve, ko pa je pogovor zavil na skrivnosti vesolja, so nam opešale misli in niti najbolj bujna domišljija ni našla konca. O ljubezni, veri, umetnosti in lepoti so pogovori navadnih smrtnikov lahko ,4ie-skončni“, ob pravi Neskončnosti pa nas je postalo strah. Ne toliko zai^i neskončnosti same, kot zaradi njenega strahotno hitrega potovanja v še večjo neskončnost...
Celo misel, najpopolnejše človekovo orodje, ki nima ne oblike, ne teže, niti ni ujeta v čas, je ne more dohiteti!
Preostane nam le nekaj dejstev in trdo raziskovalno delo. Nihče sicer ne trdi, da nismo ljudje veliko naredili, nihče pa tudi ne more dokazati, da smo na pohodu v neskončnost storili kaj več kot prvi korak. Ce so žc opravljeni vesoljski poleti dokaz, da je pot v neskončnost sploh možna, potem bi morah temeljito prerešetati nafe sodbe o zgodovini Zemlje in njenih prebivalcev.
Ni še tako dolgo tega, kar so bili ljudje mnenja, da je Zemlja velika plošča, ki plava v morju, nad njo pa se boči nebes, na katerem bing^ljajo zvezdice in Mesec in Sonce ... Galileo GaUlei, ki je trdil da je Zemlja okrogla, bi bil kmalu ob glavo ... In zvezde so številne druge krogle, ki se vrte okrog skupnega središča, samo tako daleč so, da jih komaj vidimo... in Riniska cesta, ki je sestavljena iz samih takih zvezd ... in drugih tisoč takih „rimskih cest“ ali galaksij... Danes ve to že vsak šolarček, saj lahko pogleda skozi dober daljnogled, pa vidi, daje res tako!
Vsaj z nečim se moramo sprijazniti: daje naša Zem^a samo m^cen delček tega Vesolja, nekje daleč od njegovega morebitnega središča, daleč od osi, na kateri bi bilo morda laže ugotoviti, za kaj pravzaprav gre ...
Vzemimo za lažjo predstavo, da je Zemlja z nami vred velika kot zrno prosa. In to zrno prosa leži med drugimi zrni v neizmerljivo velikem prostoru. Kdo lahko trdi, da so živa'bitja samo na tem enem zrnu, na katerem smo slučajno mi?
To vprašanje so si zastavili tudi učenjaki, ki niso mogli najti nobenega verjetnega dokaza, da je prav naša Zemlja nekaj posebnega. Nasprotno, dovolj je dokazov, da so pogoji za življenje tudi na drugih nebesnih telesih. Najnovejša štetja pripisujejo naši Galaksiji (Rimski cesti) 100 milijard zvezd stalnic. V novembru 1961 je 11 vrhunskih znanstvenih strokovnjakov v Green Banku (ZDA) izračunalo, da je samo med nebesnimi telesi naše Rimske ceste 50 milijonov takih, na katerih so lahko živa bitja.
Ko so pred približno 17 leti razburile ljudi vesti o nepoznanih letečih predmetih, ko so sovjetske in ameriške rakete prvič premagale zemeljsko težnost in ko so človeške raziskovalne naprave odletele proti Veneri in Marsu, so se pričeli m^ati temelji vsej naši zgodovini. Re^ težko je priznati, da smo marsikaj veijeli in učili, ker kaj drugega ni bilo mogoče dokazati, kaj šele verjeti. Toda Galilejev primer ni bil zadnji. Marsikaj bo treba dopolniti, marsikaj postaviti na glavo, marsikaj sploh pozabiti, dosti pa šc čisto na novo odkriti, da bi se vsaj za en korak približali resnici, pa čc je še tako neveijetna.
KAJ JE RES IN KAJ JE DOMIŠUIJA?
Ljudi, ki enostavno ne veijamgo zgodovinarjem, niti Danvinu (utemeljitelju razvojne teorije o človeku) in celo Einsteinu ne (velikemu fiziku, očetu teorije o relativnosti), je vse več. Od prvih znanstvenih dvomov v delih francoskih, ameriških in sovjetskih učenjakov, preko utopične in znanstvene fantastike (spisi na znanstveni podlagi o tem, kako bomo živeli v bodočnosti) do spisov in knjig Louisa Pauwelsa, Jacquesa Bergiera, Roberta Chanouxa in Kricha von Daenikena, je minilo komaj dobrih deset let. Tesnobo, ki seje naselila v ljudeh zaradi luknjičave zgradbe človeške prazgodovine in vedeževalcih napovedi za bodočnost, so poskusili pregnati pisci znanstvene fantastike. Toda kot nekdaj (!) Julesa Verna, Jih niti danes ljudje ne jemljejo preveč resno. 2ivijo v senci znanstvenikov in pihajo mehurčke iz njihove milnice .. .
Toliko bolj pa so razbifrili svet srboriteži, ki hočejo porušiti tisto „luknjičavo zgradbo človeške zgodovine** in predlagajo, naj se lotimo nov^ teme^ev. Ker gre za napad na ugled največjih svetovnih znanstvenih doenanj in njihovih očetov, je ogorčenje seveda razumljivo.
V	slovenščini lahko zasledujemo dva taka novatorja; „nedeljskega raziskovalca** Kricha von Daenikena v njegovih dveh knji-
gah „Spomini na prihodnost** in „Nazaj k zvezdam “ ter časnikarja Roberta Char-rouxa v nadaljevanjih „Skrivnostni sledovi** (Nedeljski dnevnik). Zlasti Daeniken vztrajno vrta po naši vestL Težko je ostati „pravoveren** po vseh njegovih vprašanjih. Da ga poskušajo nazadnjaški znanstveniki izpodbijati že za;adi svojega ugleda, lahko verjamemo. Ker pa smo nezaupljivi pravzaprav vsi, ki smo se komaj pretolkli do razumevanja nekaj teorij „za nazaj**, pa so naletela njegova prizadevanja za svobodno razglabljanje o duševnem razvoju človeka na še teqo oviro.
Za kaj pravzaprav gre?
Učenjaki trde, da je samo v Rimski cesti poleg naše še 50 milijonov civilizacij. Se pravi, še 50 milijonov možnosti, da žive na teh nebesnih telesih živa bi^a, morda podobna ljudem, bolj ali manj duševno razvita od nas. Ce so manj razvita, prav. Ce pa so nas v tisočletjih prehitela in znajo kaj več kot samo leteti do svoje Lune, potem so lahko prišla že tudi do naše Zemlje. Številna preizkušena in temeljito preverjena poročUa o nepoznanih letečih predmetih (NLP) so eden izmed možnih dokazov, da v vesolju nismo sami in da zlasti nismo najbolj pametni.
IMJ BOMO BOGOVI?
Ali imamo pravico dvomiti v »zgodovinske resnice?« Kaj bo treba še odkriti kot dokaz, da Človek in Zemlja nista »edinstven primer« v vesolju? Ali so domače ®	predzgodovinske uganke že dovolj prerešetane?
Ali so te predzgodovinske slike vesoljcev s stene votline v Val Camonici (Italija) res samo plod domišljije?
ŠE ENA INACICA ZGODOVINE
Ce so prišla nekatera izmed teh bitij k nam pred kratkim, pa še ni nikjer rečeno, da niso mogla druga priti šc pred tisoč, deset tisoč ali morda štirideset tisoč leti.
Na Zemlji so našla pred recimo 40.000 leti pogoje, primerne za življenje, bujno poraščeno pokrajino in številna živa bitja. Med temi zemeljskimi bitji je izstopal zlasti po svoji pokončni hoji in s svojimi pripomočki za lov in prehranjevanje (ostri kamni - jpestnjaki, goijače) nekakšen „človek**, ki jim je po temeljitem proučevanju ustrezal za zanimiv poskus.
Kot bi cepili divjak z žlahtno hruško, so oplodili samice tega človeka s svojim semenom. To seme z izbranimi dednimi lastnostmi je vplivalo na hitrejši razvoj razuma pri človeku.* „Izpopolnjeni človek seje začel umsko zelo hitro razvijati. V 500.000 letih prejšnjega razvoja ni napravil toliko, kot je potem v nekaj sto letih. Številne izkopanine utegnejo podpreti Daenikenovo teorijo o naglem skoku razumnosti človeka, kakršnega sije vsekakor težko razlagati.-**
Razumna bitja iz vesolja so se nato vrnila na svojo zvezdo ter prepustila ta poizkusni vrt njegovi usodi. Minilo je skoraj 25.000 let, da so se spet vrnila. Morda so prihajala kdaj vmes, morda so pustila na Zemlji nekaj predstavnikov.
Njihovo delo pa ni cvetelo kot so računali. Človek je sicer znatno napredoval, vendar pa ni še pozabil starih slasti. Paril se je z manj razvitimi predstavniki svoje vrste, napol živalmi, ter tako spodkopaval sijajni načrt o svoji bodočnosti Izrodki za tuja razumna bitja niso bili zanimivi. Hotela so doseči kar najboljši uspeh s svojim poskusr nim človekom.
Uničila so vse izrojene potomce, umsko najbolj razvite pa so ponovno „cepila**. To je drug nagel preskok v duševnem razvoju človeka, za katerega našteva Daeniken že dosti več dokazov, med drugim tudi Sveto pismo in podobna verska izročila iz drugih delov sveta: indijska Mahabharata, judovska Kabala, kitajska knjiga Dzyan, poleg njih pa še ep o Gilgamešu, sumerska pisemca izročim, mayerski Popol Vuh ...
VERJETI SVETEMU PISMU ALI NE?
Poglejmo vsjg, kaj pravi o tem nam najbolj dosegljiv dokument - Biblija;
„Hočem ustvariti človeka po svoji podobi ... in Bog je ustvaril človeka po svoji podobi, po podobi Boga ga je ustvaril... (Mojzes, I. knjiga, I. poglavje, vrsti 26 m 27).
„Ko pa so se ljudje začeli na Zemlji množiti in so se jim rodile hčere, so bo^i sinovi videli, da so človeSte hčere lepe, in so jih jemdi za žene, katere so le hoteli.** (Mojzes, I. knjiga, 1 do 2).
Strokovnjaki na Stanfordovi univerzi v Kalifom^i so možnost umetnega prenašanja dednih lastnosti dokazali v decembru 1967, ko so naredili umetno življenje po vzorcu virusa vrste fi X 174.
*	* Z metodo og^ikovega radioaktivnega
izotopa C 14 sc da dokazati starost izkopanin; kosti, orodja, risb in drugega.
„ ... če kdo občuje z živaljo, potem naj bo usmrčen in žival je treba zadaviti.** (Mojzes, III. knjiga, 20. pogl., vrste 15 do 16).
Podobno pripovedujejo ustna izročila in listine drugih ljudstev:
Tibetanci in Hindujci so proglasili vesolje za mater zemeljske rase.
Domačini z Malekule (Novi Hebridi) trdijo, da sestavljajo človeško raso potomci nebeških sinov.
Indijanci pripovedujejo, da so potomci grmečega ptiča.
Inki trdijo, da so Potomci sinov Sonca.
Rod Rapanui pripisuje svoj nastanek ljudem pticam.
Maji naj bi bili otroci Plejad.
Germani zatrjujejo, da so njihovi predniki prišli na letečili vanah.
Indijci hočejo biti potomci Indre, Gurkha ali Bhima — ta trojica pa se je prevažala na ognjenih ladjah po nebu.
Henoh in Elija izgineta po opravljenem pričevanju za večno na gorečem nebeškem vozu.
Otočani Južnega moija trdijo, da izvirajo iz nebeškega boga Tangalao, ki se je pripeljal z neba v velikem lesketajočem se jajcu.
Vse te pripovedke o pokolenju im^o skupno jedro: ,bogovi* so prišli, izbrii neko skupino bitij, ki sojih oplodili in izločili izmed nečistih. Dah so jim najsodobnejše znanje, da bi potem za nekaj časa ali za vedno izginili.
NAJDBE, KI JIH ARHEOLOGI NE ZNAJO POJASNITI
Daeniken pa poleg teh virov navaja tudi bolj oprijemljive dokaze. Čeprav ima Char-roux o nekaterih za las drugačno razlago, se je vredno z njimi seznaniti:
V	Peruju (Južna Amerika) leži pri starem mestu Nazca 60 km dolga skrivnostna puščavska ravnina, vsa preprežena s pravilnimi, kilometre dolgimi geometrijskimi črtami in liki, od katerih je največji kar 250 metrov dolg. Ce stojimo na tleh ali na obližnjih ^ičih, ne moremo o teh starih likih imeti nobene predstave. Kot da so namenjeni opazovanju z letala, kot da označujejo smer pristanka in poletanja. Lahko tudi, sa so s^ivnostna pisava^, izdolbena z močnim žarkom (laser!) iz vesolja. V okolici. Nazce pa so našli narisane na kamnitih stenah človeške like, katerih glave obdajajo žarki — podobno kot svetniški sij v krščanskih upodobitvah.
160 km severozahodno od ravnine Nazca leži pust, za plovbo neprimeren zaliv Pisco. Na pobočju nad zalivom je v rdeče skalne stene vklesano velikansko svetlikajoče se znamenje, bolj vidno iz zraka kot z moqa. Znamenje ima obliko trirobnega svečnUca in je visoko 250 metrov, usmerieno pa je proti „letališču** pri Nazcu Nihče do zdaj še ni mogel pojasnit, kdo in zakaj je vklesal ta skrivnostni znak.
Skoraj v isti črti Pisco-Nazca leže na bolivijski visoki planoti (4000 m nad moijem) tudi ruševine starodavnega mesta Tiahua-naco. Ko so v 30 letih 16. stoletja španski zavojevalci spraševali domačine, kdo je zgradil Tiahuanaco, so jim povedali, da je to kraj, kjer „so bogovi ustvarili človeka *.
Daeniken, ki je kraj obiskal s prijateljem, je tu naletel na dobro ohranjene ostanke mesta, ki jih zgodovinarji ne morejo zanesljivo prisoditi nobenemu znanemu ljudstvu, ki je živelo na tem območju, niti izginulemu pokolenju najstarejših Inkov ne. Mesto je zgrajeno iz trdega granita z zelo natančnimi meritvami in gradbenimi pripomočki, kakršne si danes le težko zamišljamo. Na sto ton težkih kladah iz peščenjaka ležijo zidne kocke, težke po 60 ton.
KAKO IN ZAKAJ SO GRADILI PIRAMIDE?
Prav tako še danes ni jasno, kako in s čim so graditelji egiptovskih piramid pred 5000 leti izžagali velikanske kamnite klade iz kamnolomov. Robovi klad so ostri in stranske stene gladke. Kako sojih pripeljah in do milimetra natančno položili drugo na drugo? Strmine, odri, nasipi... in tisoče in tisoče egiptovskih kmetov. Ta razlaga pa ne vzdrži kritične presoje. Danes ne bi mogel noben stavbenik - pa naj bi irr]ci na voljo vsa tehnična sredstva na svetu - vnovič zgraditi Keopsove piramide. Iz kamnolomov so izrezali 2,600.000 klad ... Ce bi pridni delavci vsak dan dosegali vrhunske učinke in zložili 12 klad drugo na drugo, tedaj naj bi v 664 letih zložili te klade v prekrasno piramido - za wob faraonu, ki sploh ni doživel dograditve!
Takih in podobnih pravljičnih razlag za tehnično nedoumljive gradnje je polna vsa zgodovina.
Ko smo že pri piramidah, sc ustavimo pri še eni nerazložljivi navadi starih ljudstev; veri v ponovno vstajenje po smrti. Zapiski in ustna izročila dajejo pri vseh verstvih obljubo, da se bodo bogovi vrnili in obudili dobro ohranjena trupla v novo življenje. Ali je bilo balzamiranje in mumificiranje (postopki za ohranjanje trupel pred razpadanjem) samo prazen verski obred, ali je imelo globlji pomen? Niso morda bogovi izbrancem (faraonom, inkovskim vladarjem, prerokom) zaupali postopka in jih opozorili, naj grade močne grobove za zaščito pred najrazličnejšimi katastrofami, morda celo atomskimi?
Večina starih ljudstev je poznala spret-
vendar je princesa Mena že več tisoč let mrtva!
Pred dobrim mesecem dni je sovjetski znanstvenik Nikolaj Cudinov oživel bakterije (zelo majhna enocelična živa bitja), ki so bile v zemlji 250 milijonov let. Prastare bakterije je našel na Uralu v kristalih soli iz časov, ko je tam še šumelo predzgodovinsko morje in o človeku seveda še ni bilo sledu.
ALI JE VECNO ŽIVUENJE MOŽNO?
Prof. Ettinger napoveduje prihodnost, ko bodo trupla čakala na zmrzovalnih pokopališčih ali v betonskih shrambah za ^oboko zmrzovanje na dan, ko bo še bolj razvito zdravstvo sposobno odpraviti vzroke njihove smrti in s tem trupla obujati v novo življenje.
Nobena skrivnost ni, da se Američani v okviru svojega obširnega programa vesoljskih poletov povsem resno ukvarjajo z nalogo, kako bi mogli vesoljce v prihodnosti na njihovih dolgih poletih na oddaljene zvezde začasno zmrzniti, da se ne bi starali.
V	poletju 1965 je ruska televizija pokazala dva psa, ki sta bila teden dni globoko zmrznjena. Sedmega dne so ju odtajali, in glej: živela sta veselo kakor prej!
Svežo kri in človeške kosti moremo v globoko zmrznjenem stanju ohraniti dolgo časa za kasnejšo uporabo. Mnoge večje zdravstvene ustanove to že tudi delajo.
Ce se potemtakem vprašamo, od kod zamisel o neumrljivosti ali misel na telesno vstajenje od mrtvih, lahko po trezni presoji zaključimo, da so jo našim prednikom mogla vcepiti samo bitja, ki so take dosežke že tudi dejansko uporabljala. Ce so seveda hotela ohraniti „za večno** samo dovršene primerke svojega poskusa, potem je jasno, da nam za to, v toliko verstvih obljubljeno blaženost, ne. sme zmanjkati potrpljenja!
Dejstvo je, da je z ugotovitvami 24-let-nega ameriškega znanstvenika Jamesa D. Watsona (zanje je leta 1962 dobil Nobelovo nagrado) o zgradbi beljakovinam podobnih kislin v živih celicah, ki odločajo o dednih lastnostih, nakazana možnost vplivanja na razvoj živih bitij. Tako misel je treba prebrati dvakrat, da jo razumemo in še dvakrat, da ji - veijamemo! Pa vendar je resnična, znanstveno preizkušena.
Potem je 'samo še korak do podmene, ki smo jo že opisali: „bogovi** (tuja razumna bitja) so poizkusnemu človeku vcepila dedne lastnosti za postopni razvoj razuma. Ko se bo človekov razum razvil do take končne stopnje, kakršno im^o tuja razumna bitja - jim bomo postali enaki: neumrljivi, časovno neomejeni, torej tudi prostorsko svobodni. Odprla se nam bodo vrata Neskončnosti, katerih praga danes vsaj tehnični in filozofski znanosti navkljub ne znamo prestopiti. Bogovi!
Tudi naše domače nabožne slike (na našem posnetku iz okolice Vel. Lašč) in pravoslavne ikone niso povsem razložljive. Sij okrog glav svetnikov, pa naj bo v obliki svetlega kroga ali zlate plošče, nehote spominja na skafandre (prozorne krogle za glave vesoljcev in potapljačev, v katerih je kisik za dihanje), kakršnih smo vajeni s slik sovjetskih in ameriških potnikov v prostor, kjer ni zraka. Stari slikaiji, ki pomena skafandra niso razumeli, so seveda lahko narisali samo „svetniški sij** svojih bogov, kakršnega so, najstarejši najbrž tudi videli. Celo „goreča srca** na številnih upodobitvah Marye in Jezusa so prej razložljiva kot risbe neznanih (dihalnih? ) naprav, kakor pa prava, živa srca, pripeta na obleki...
POROČILO O NESRECI VESOUCEV
Obseg tega zapisa nam ne dovoljuje, da bi navnjah vrsto nepojasnjenih zgodovinskih ugank, na katere so opozoriU omenjeni raz-idcovalci. Poglejmo le dve ali tri:
votlinah pogorja Bajan Ka^a Ula v kit^sko-tibetanskem obmejnem pasu leta 1938 od-
nost mumificirania, marsikje so odkrili mu-mye, ki so bile tako popolne in dobro ohranjene, kot da bi bile žive. Pri Inkih so sc
ohranile mumije v ledenikih in so teoretično sposobne za življenje. Biologi z univerze v Oklahomi so v marcu 1963 ugotovili. da so bile celice na glavi egipčanske princese Mene šc sposobne za življenje! In
Kitajski arheolog Ci Pu Tei je v gorskih lah . ,
cm pasu
kril nekaj starih grobov. Pojeg majhnih, človekovemu podobnih okostij z nepojasnljivo velikimi lobanjami, je na stenali votline našel risbe, na katerih so bila bitja z okroglimi šlemi, pa tudi zvezde. Sonce in Luno, povezane med seboj s črtami.
V	votlini so našli tudi 716 čudnih krožnikov iz granita. Ti krožniki so 2 cm debeli, povsem podobni gramofonskim ploščam z luknjo v sredini, od katere se proti robu v dveh vrstah vibasto vije žlcbičasta pisava. Sele leta 1962 se je profesorju Tsum Um Nuiju na Akademiji za predzgodovino v Pekingu posrečilo razvozlati del teh zapisov. Zgodba 1 krožnikov trdi, daje pred 12.000 leti zaneslo skupino nekega ljudstva na naS planet. Njihovim letalom pa je zmanjkalo moči, da bi ta svet ponovno zapustili. Vozila so se razbila v težko dostopnem go-rovjui novih pa ni bilo moč zgraditi.
O majhnih „tujih ljudeh** poročajo tudi kitajske pravljice s tega področja. Pravijo, da so Zemljani te pritlikavce prezirali in se jim izogibali zaradi njihove ostudnosti, moge pa so jih zasledovali in jih morili!
Trije bronasti japonski kipci, ki jih je maja 1968 pokazal Daenikenu v Moskvi prijatelj Aleksander Kazancev, ugleden sovjetski pisatelj, predstavljajo like, oblečene, kakor se zdi, kot vesolja. Kazancev je Daenikena predstavil tudi profesorju Josifu Sa-muiloviču Sklovskemu, direktorju radio-astronomskega oddelka Sternbergovega instituta univerze v Moskvi. Tudi ta vodeči strokovno podkovani znanstvenik vzhodnega sveta ne izključuje možnosti, da so nekoč tuja razumna bitja iz vesolja prišla k nam na obisk. Prepričan je, da je zemlja doživela vsaj en obiC iz vesolja.
Predstava o predzgodovinskem obisku nezemeljskih razumnih bitij je bila povsem prikupna tudi veleumnemu fiziku Albertu Einsteinu, „oče rakete**, profesor Hennan Oberth, pa je dobesedno izjavil: „Mislim, da je obisk neke nezemeljske rase na našem planetu zelo zelo verjeten.*'
DOKUMENTA, KI NE MORETA BITI SAMO PLOD DOMIŠLJIJE
Mednarodna akademija za raziskovanja staroindijskega jezika sanskrta v Mysore 0ndija) je prva tvegala poizkus prevesti neko sanskrtsko besedilo, ki ga je napisal Maharashi Bharadw^a, prerok iz zgodnje dobe, v naše sodobne pojme:
6.	„... Naprava, ki se s svojo notranjo močjo premika tako kot ptič, pa naj bo na kopnem, v vodi ali v zraku, se imenuje vimaana...
8. ... ki se more premikati v nebesih, iz kraja v kraj...
9. ... s celine na celino, s sveta na svet.. .**
Leta 1935 so našli v Palenque (Stara država Mayev v Mehiki) risbo na kamnu, ki zelo veijetno kaže majevskega boga Kuku-maca. Neko človeško bitje, ki se z zgornjim delom telesa nagiba naprej kakor kakšen dirkač, sedi na stožčastem vozilu (s čudno izžlebljenimi izboklinami, podobnimi sesalnim odprtinam reaktivnih letal), iz katerega se na koncu ohi^a vije ognjen plamen. Vs^ otrok bo danes označil to vozilo za raketo. Bitje z rokama streže vrsti kontrolnih naprav, z levo nogo pa pritiska na nekakšen pedaL Prednji sedež „vesoljca** je s pregrajo ločen od zadnjega dela vozila, v katerem vidimo enakomerno porazdeljene zabojčke, kroge, točke in spirale ...
TUDI DOMACE uganke ŠE NISO REŠENE
V	enajsti knjigi „Slava Vojvodine Kranjske** (iz^i 1689. leta) opisuje naš priznani zgodovinar Janez Vajkard Valvasor (1641 do 1693) v poglavju „Pleterje** nek Še vedno nepojasnjen dogodek takole: „Pred kakšnimi petimi leti je ne daleč od Pleterij v močnem dežju, ob bliskanju in ^menju padel iz zraka na ravno polje velik tako imenovani zmaj, vendar brez perutL Videlo ga je mnogo oseb, čeprav je puhtel iz njega tako ostud^en smrad, da se mu nihče ni mogel približati.. .**
Naš znani arheolog, dr. Vinko Sribar iz Ljubljane poroča v sestavku „ArheoloSci projekt Mihovo v letu 1969** (Dolenjski razgledi, številka 7) med drugimi odkritji tudi o „Trnišču** pri Mihovem na pobočju (joijancev. Na terasi s tem imenom so se lotiU odkopavanja „Glavice**, 6 metrov visoke gomile (50 x 30 m), za katero so predvidevali, da je bila pred približno 2000 leti železarski plavž.
Namesto mogočnih plasti žlindre in ostankov velike peči pa so naleteli na nekaj, kar ni bilo ne plavž, ne pogrebna gomila. Prej bi lahko rekli, da je bila to nekakšna zgradba v verske namene, torej tempelj za čaščenje bogov, morda podobna keltskim tumulusom, o kakršnih poroča Charroux v „Skrivnostnih sledovih**. Dobesedno pravi dr. Sribar: „Ne oziraje se na to, ali je podmena o Glavici verjetna, smo tu odkrili izjemen prazgodovinski objekt, ki je vreden, da bi mu strokovnjaki posvetili vso pozornost**
O pritlikavih keltskih rudarjih iz Rud na Gorjancih poroča tudi Ivo Pirkovič v razpravi „Nova zgodovinska obzorja na Otoku** (Dol. razgledi, št. 8). O verskih posebnostih teh naših staroselcev ne vemo skoraj nič. Ali nas nc čakajo tudi tu veUka presenečenja, čc bi jih poskusili gledati s sodobnimi očmi?
Nešteto je nepojasnjenih pripovedi, zapisov in najdb iz preteklosti, celo na naših tleh jih nc manjka. Ali so morda ta izročila, katerih usedline so miti in verstva, veliko rnanj zavita v skrivnost in veliko blii^a resničnosti, kakor smo skozi tisočletja mislili? So šle naše dosedanje razlage teh izročil v napačno smer? Morda je povsem zmotno razlagati pomcm „nebesa** z nekim onostranskim stanjem sreče, morda je pod tem pojmom treba razumeti povsem stvarno vesolje!?
Taka razmišliania nam postavlja danaSnji razvoj znanosti! Morda so videti malce prismuknjena?
Matematiki in fiziki so v prejšnjem stoletju izračunali, da vlaki ne bodo nikoli mogli voziti hitreje kot 34 km na uro, ker bi sicer večja hitrost iztisnila iz vlaka vvs zrak in bi se morali potniki zadušiti...
Pa vendar' si je drznil nekdo domišljati (fantazirati), da bi šli lahko vlaki tudi hitreje. Ta „domišljija** žene danes vlake z 200 in več kilometri na uro. Menda zaradi tega še ni nihče umrl?
Naj nam bo torej dovoljena vsai domišljija!	M.	MOSKON
TITOVA POT MIRU V RIM IN VATIKAN: NAJVEĆJA PRIZNANJA IN ČAST
1
■
Uresničile so se Titove besede po prihodu v Italijo: obisk v Rimu je posledica dosedanjega uspelega sodelovanja Jugoslavije in Italije, hkrati pa mora ustvariti tudi pogoje za nove skupne korake — Tito, komunist in predsednik SFRJ, pri najviijem poglavarju katoliške cerkve, papežu Pavlu VI.: skupen nam je mir med ljudmi vseh narodnosti, ver in političnih pripadnosti, da bi zgradili svetlo bodočnost z večjo blaginjo, predvsem na tem svetu
Na povabilo predsednika italijanske republike Giuseppa Sa-ragata je jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito s soprogo Jovanko in spremstvom uradno obiskal Italijo. Uradni obisk Italiji je bil v četrtek in petek, 25. in 26. marca, v soboto so bili jugoslovanski gostje na obisku v Torinu in v zasebni rezidenci predsednika Saragata v San Rossore Uizu Pise. Nato so se neuradno vrnili v Rim in stanovali v Grand hotelu, od koder so odšli v ponedeljek, 29. marca na uradni obisk v Vatikan. Še istega dne zvečer so se visoki jugoslovanski gostje odpeljali nazaj v Beograd.
To bi bil v telegrafskem stilu potek tega pomembnega in zgodovinskega mednarodnega dogodka, ki bo brez dvoma odločilno pripomogel k nadaljnjemu utrjevanju dobrih sosedskih odnosov med dvema jadranskima državama - Italijo in Jugoslavijo.
Še ena Titovih zgodovinskih poti
Prepričana sem, da med nami ni bilo človeka, ki ni z zanimanjem spremljal pravkar minulih dni, da ni v tisku, po radiu ali televiziji spremljal predsednika Tita še na eni njegovi zgodovinski turneji.
V	Rim smo prispeli že v sredo popoldne, dan pred Titovim prihodom. Ko so nas namestili v hotelih (žal dragih, tako da je bila nočnina 90% naše dnevnice), smo seveda odšli na oglede „večnega mesta“. Zvečer smo Šli po poti, ki jo bo prehodil drugi dan naš predsednik s svojim spremstvom. V izogib neljubih dogodkov je bila ob pločnikih ograja, ob njej pa so bili ponekod letaki, ki so protestirali proti Titovemu obisku z znanimi fašističnimi gesli. Italijanski kolegi so nam povedali, da so ugotovili, da je to delo skrajne politične desnice, ki bojda šteje šest mladincev. Nekoliko bolj zaskrbljeni smo bili, ko smo drugi dan zgodaj zjutraj zvedeli, da je nekdo vrgel manjšo bombo na našo ambasado v Milanu. Toda na rimskih ulicah smo lahko ugotavljali, da ljudje popolnoma mimo hodijo po svojih* opravkih in celo, da mesto preveva slavnostno vzdušje.
Dobrodošlica na letališču Ciampino je bila prisrčna, predsednika Tito in Saragat imata skupne poglede na mednarodne dogodke, iste ideale o miru in
pravičnosti in razen tega sta še osebna prijatelja. Z letališča so visoki gostje prišli z vsemi uradnimi častmi v Quirinal in po kratkem počitku se je predsednik Tito odpravil položit venec na grob neznanega junaka.
Na uradnih razgovorih in zasebnih obiskih
Bilo je več uradnih razgovorov: predsednik Tito se je pogovarjal s predsednikom Sara-gatom, ministrom Morom in
ko je priredil slavnosten sprejem naš predsednik v rimskem Grand hotelu. Rim je namreč zanimivo mesto, pestro in nemirno. Stavke so na dnevnem redu. Tisti dan, ko smo prišli, so npr. stavkali vsi bari, restavracije in taksiji. Bilo je prav hudo, ko nismo dobili nikjer kave, pijače ali jedače, da o taksijih niti ne govorim, saj so znani kot najhitrejše prometno sredstvo tega večmilijonskega mesta, ki postane tako skoraj paralizirano. No, tistega dne, ko
pa se je v stilu velikih zvezd pustila čakati deset minut. Na drugem večeru pa* so fotoreporterji ujeli prisrčen razgovor, ko se je zahvaljevala predsedniku Titu in Jovanki, da sta jo potegnila iz njene osamljenosti, v katero se je potegnila, odkar so se odigrali pred njeno vilo neljubi dogodki.
Sredi noči tega dne pa je predsednik Tito sprejel v posebni sobi štiričlansko delegacijo slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Bill so to poslanec Albin Škerk, predsednik Slovenske kulturno gospodar-
Kot vsi gostje je tudi jugoslovanski predseaniK od uraanem obistcu italijanski državi položil venec pred veličastni spomenik neznanemu junaku, ki ga v Rimu imenujejo „oltar domovine**. Na ogromnem prostoru pred žrtvenikom so bili v slavnostnih uniformah vsi rodovi vojske, zaigrali so obe himni, množica na pločnikih pa je zaploskala in vzklikala „živio Tito“. Nobenega žvižga, nobenega izpada, kot so si nekateri obetali. Rim je sploh izredno toplo in naklonjeno sprejel visoke jugoslovanske goste.
predsednikom vlade Colom-bom. Razgovori so bili tudi med Morom in Tepavcem, ki sta nadaljevala in še izpopolnila razgovor, ki sta ga začela v Benetkah.
v času teh uradnih razgovorov je soproga našega predsednika Jovanka obiskala nelcaj trgovin, krojačev, Rdeči križ in druge ustanove. Rimljani predvsem pa tudi Rimljanke, so ugotavljali, da sodi med najbolj simpatične in najlepše „prve dame“ današnjega časa. Povsod so jo sprejeli zelo naklonjeno in polni občudo-vama.
Žanimiva sta bila tudi oba sprejema, ki sta ju priredila predsednika držav. Prvi večer je bil slavnosten sprejem v Quirinalu, kjer smo bili gostje predsednika Saragata. Med 3000 gosti je bila smetana Rima in < tujih diplomatskih predstavnikov. Prava paša za oči 2e po polnoči sta Tito in Saragat obšla vse velike sobane in pozdravljala goste. Govorili so v vseh jezikih in ko je predsednik Tito zaslišal prisrčen in glasen „dober večer" v slovenščini, je bil tako vesel, da nam je vsem stisnil roke, prav tako njegova soproga.
Še zanimivost z drugega dne.
naj bi bil Titov sprejem v Grand hotelu, pa so st&vkali hotelirji. Seveda je nastal preplah, posredovali so med drugimi celo rimski župan in sam Saragat, pa so mu rekli, da predsednik vlade lahko poveri mandatorju sestavo nove vlade ne more pa ukazovati hotelirjem, da ne smejo stavkati. Naj povem še to, da stavke, ki jih organizirajo italijanski sindikati, ne upa nihče •prelomiti (tisti, ki to store, tudi drago plačajo!). Štiri ure pred fiapovedanim sprejemom, še ni bilo jasno, ali bo mogoč ali ne. Uslužbenci Grand hotela so se vrnili na delo, ko so dobili zagotovilo, da bodo ugodili njihovim zahtevam.
Na obeh sprejemili je bila med gosti tudi filmska igralka jugoslovanskega porekla Silvia Koscina, ki se je že v Jugoslaviji srečala s Titom in njegovo soprogo. Tako je bila seveda gost tudi na obeh sprejemih. Na prvem ni ostala nezap^ena podrobnost, da tovariš Tito ni sedel za mizo, dokler ni prišla lepa Silvia, ki
Predsednik Josip Broz Tito je s soprogo Jovanko in najožjim spremstvom uradno obiskal fudi Vatikan, kjer ga je sprejel papež Pavel VI. in se zadržal z njim v razgovoru poldrugo uro. Nato je sprejel Se njegovo spremstvo (na sliki). To je bil prvi uradni obisk predsednika neke socialistične dežele vatikanski državi, druge so bile zasebne avdience. Bilo je tudi prvič, da so vatikanski avtomobili priSli v italijansko državo in odpeljali tujega predstavnika na uradni obisk v Vatikan. Vatikanski tisk je označil predsednika Tita in papeža Pavla VI. kot dva največja pobornika mirnega sožitja med narodi vsega sveta.
ske zveze BotIs Race, deželni svetovalec dr. Drago Stoka in podpredsednik goriškega pokrajinskega odbora Marico Wal-tritsch. Sestanek s slovensko delegacijo je trajal tričetrt ure. Udeležili so se ga tudi Titova soproga, predsednik skupščine SRS Sergej Kraigher, članica sveta federacije Lidija Šentjurc in veleposlan^ SFRJ v Rimu Srdjan Priča.
Slovenski predstavniki so pozdravili predsednika Tita in izrazili zadovoljstvo, da je prišlo do obiska, ki pomeni potrdit^ pozitivnega razvoja odnosov med obema narodoma. Obrazložili so, kako poteka izvajanje sporazumov med obema državama, izrazfli željo, da bi bila meja še bolj odprta in prikazali, kako je možno doseči učinkovito zaščito slovenske manjšine v okviru italijanskih zakonov.
Predsednik Tito je pozorno poslušal izvajanje in pokazal, da dobro pozna razmere, v katerih živi manjšina, in probleme, se katerimi se srečuje. Celo tako dobro, daje o pozdravu, v katerem so predstavniki rekli, da predstavljajo vse Slovence v Italiji, pripomnil „kje pa imate potem predstavnika beneških Slovencev? “. Ob koncu sta oba s soprogo prisrčno pozdravila delegacijo („Pozno je že in moramo se spočiti za jutri,“ je rekel Tito) in druge zamejske Slovence, ki so bili na sprejemu.
V	petek dopoldne se je predsednik Tito s soprogo in spremstvom poslovil od predsednika Saragata in odpotoval na zasebni obisk v tovarno riat v Torino. S tem je bil končan uradni obisk Italiji in zdaj so še zadnjič spremili našega predsednika „oklopniki“ na motorjih, ki so v teh dneh povzročali grozljiv ropot po rimskih ulicah.
Na letališču v Torinu so predsednika Tita sprejeli predstavniki Fiata na čelu s predsednikom Agnellijem. Pripeljali so se v tovarno Miraiiori, kjer smo jugoslovanski novinarji čakali skUpno z italijanskimi delavci in tehniki Crvene zastave, ki so tam na specializaciji. Sprejem je bil zelo prisrčen, delavci so ploskali, skandirali „Tito, Tito...“. Vsi so ga želeli videti, slišati. V pozdravnih govorih so poudarjali obojestransko koristno sodelovanje Fiata in Crvene zastave, in to nc samo na avtomobilskem področju, ampak tudi drugje.
Tito in papež Pavel VI.
—	velika pobornika za mir in sožitje narodov na svetu
v Rim se je vrnil predsednik Tito v Grand hotel, nič več kot uradni gost italijanske vlade. Tako namreč zahteva vatikanski protokol. V ponedeljek zjutraj so prišli po Tita in njegovo najožje spremstvo avtomobili z vatikansko registrsko tablico (SCV), kar se je zgodilo prvič. Bil je to tudi prvi uradni obisk Vatikana nekega šefa socialistične države (Jugoslavija je tudi prva socialistična država, ki ima uradne diplomatske stike s sveto stolico, zdaj skuša navezati Vatikan stike tudi z drugimi socialističnimi državami).
Na dvorišču San Damaso v Vatikanu so sprejeli predsednika Tita, njegovo soprogo in spremstvo s španskim ceremonialom, ki ga predpisuje vatikanski protokol. Živopisani švicarski stražarji s helebardami, godba (igrala je jugoslovansko himno, Vatikan svoje nima) in visoki cerkveni dostojanstveniki. Po predpisanem ceremonialu so bili moški v frakih, ženske v dolgih zaprtih črnih oblekah in z vezeno tenčfco na glavah. Prefekt apostolske palače je spremil predsednika Tita v zasebno knjižnico Pavla IV. Papež Pavel VI. in predsednik
Vanjih za mir. „Jugoslavija si prizadeva za mir, predvsem v Evropi in v Sredozemlju,“ je med drugim rekel predsednik Tito. „Cerkev se ne bo vmešavala v suverene pristojnosti države,“ je v svojem dokaj dolgem govoru poudaril Pavel VI.
V	ponedeljek popoldne je predsednik Tito s svojimi sodelavci odpotoval iz Rima in za-ključfl svoj petdnevni obisk. Na letališču so se od njega poslovili predsednik Saragat in dmgi funkcionaiji. O obisku so izdali uradni komunike, ki ste ga gotovo brali ali slišali.
Priljubljenost predsednika Tita in njegove soproge Jovanke med italijanskim ljudstvom
Obisk predsednika Tita v Italiji je bil ponoven velik uspeh njegove politike in prizadevanj za dobre sosedske in miroljubne odnose v svetu. Prisrčni in odkriti razgovori pa razumevanje, vse to je poicazalo, da imamo veliko skupnih interesov, da so naši medsebojni odnosi že tako plodni in zreli, da jih neodgovorne provokacije desničarskih skupnic ne morejo več ogrožati Vse to bo dobra osnova in garancija pri nadaljnji krepitvi teh dobrih odnosov in pri urejanju še nerešenih vprašanj.
Ob nekaterih prej^jih neljubih dogodkih in zato tudi malce napetem pričakovanju je treba še ugo-
Ob zaključku uradnega obiska v Italiji je predsednik Tito s svojim spremstvom obiskal še tovarno Fiat v Torinu, kjer so ga slavnostno sprejeli na letališču predstavniki oblasti in Fiata na Čehi s predsednikom odv. Agnellijem. Nato so jugoslovanski gostje obiskali tovarno Fiat-Mirafiori, kjer so jih delavci navdušeno zdravljali in skandirali „Tito, Tito...“ Na sliki: Tito s soprogo in sodelavci ter v spremtsvu predsednika Agnellija v tovarni Mirafiori.
^	J
Josip Broz Tito sta se pogovarjala sama (prisotna sta bila samo prevajalca) poldmgo uro. Kronisti so ugotavljali, da je bil Titov obisk za dvajset minut daljši kot Nixonov, kar so še posebej poudarjali. Nato se papežu predstavili tudi Titovo soprogo Jovanko in člane spremstva. Papež se je z njimi zadržal v prisrčnem razgovom.
Vatikanski in italijanski tisk je posvetil temu obisku še posebno pozornost. Papeža Pavla VI. in Josipa Broza Tita so predstavljali kot dva pomembna pobornika miroljubnega sožitja na svetu in zagovornika neuvrščenosti. Zato so se njuni pogovori tudi sukali okrog sve-tovnili dogodkov in o prizade-
toviti izreden osebni in človeški uspeh, ki ga je dosegi predsednik Tito pri Rimljanih, ki so znani kot strogi sodnikL Povedala sem že, da so ga prisrčno pozdravljali na ulicah. In kolikor je dovoljeval protokol, natrpan program političmh raa;go-vorcv in razne obveznosti, je prišel tovariš Tito v stik tudi z ljudmi Vzbujal je nedeljene simpatije in občudovanje. „Kako je še mladosten, kako simpatičen, in prijazen", so bile pogoste pripombe. In ko so bile v vatikanskih časopisih objavljene slike Tita v fraku in z visokim cilindrom ter Jovanke v tesno sc prilegajoči črni obleki in s ten-čico, je bilo mnenje enodušno: „Kako sta lepa!"
V	ponedeljek zvečer smo odpotovali iz Rima tudi jugoslovanski novinarji. Polni vtiso\T in predvsem ponosa na nov uspeh našega predsednika in naše politike neuvrščenosti
ZDENKA LOVEC
SVKTOVNI DAN ZDRAVJA 1971
Sladkorna
ladkorna n, bolezen yJ
Geslo za 1971: »Normalno življenje tudi diabetiku«
(Nadaljevanje s 1. str.)
vali insulin. To je hormon, ki direktno prehaja v kri.
Sladkorna bolezen, strokovno imenovana diabetes mellitus, sodi v najznačilnejša obolenja sodobnega človeka. Bolezen je razširjena po vsem svetu in značilno je, da vztrajno narašča. Že dolgo opažamo, da je sladkorna bolezen predvsem bolezen debelih ljudi, zlasti še tistih, ki radi mastno jedo in se malo gibljejo. Drugi vzrok je treba iskati v zboljševanju zdravstvene službe, hitrejšem odkrivanju bolezni in podaljšani življenjski dobi sladkornih bolnikov, predvsem pa v zdravljenju mladih diabetikov, ki imajo potomce. V tem je nov izvor sladkornih bolnikov, ker je bolezen dedna.
Diabetes ima velik socialno-medicinski pomen, saj gre za obolenje, ki je kronično, vse prehitro pa se tudi pojavijo komplikacije in invalidnost. Če takega bolnika pravilno zdravimo, je seveda za delo normalno zmožen in doseže primerno starost.
Osnovni znak sladkorne bolezni je previsok krvni sladkor zaradi absolutnega ali relativnega pomanjkanja insulina. Ledvice začno izločati sladkor, ker pa je ta sladkor v topnem stanju, izloča telo tudi veliko vode. Velika izguba vode povzroča močno žejo. Telo ne izkorišča užitega sladkorja, bolnik začne hujšati. Tako dobimo značilno sliko znakov sladkorne bolezni; žeja, veliko izločanje vode in hi^šanje. Včasih poteka bolezen tudi brez opisanih značilnosti, bolniki pa pridejo k zdravniku z drugimi bolezenskimi i^naki, na primer s srbenjem (zlasti spolovila), zaradi tvorb na koži, zavoljo bolečin v nogah, utiu-jenosti ali slabega vida. To so že komplikacije sladkorne bolezn-i, ker je osnovno obolenje potekalo prikrito. Nezdravljena sladkorna bolezen, kjer telo krvnega sladkorja ne izkorišča, povečuje tudi presnovo maščob in počasi nastopi zastrupitev s piesnovki pri razgradnji ma- < ščob (ali kot pravimo: s ketonskimi kislinami). V seču in v izdihanem zraku se izloča aceton. Tak bolnik ima značilen vonj po sadju. Bolnika vedno bolj žeja, koža je suha, rdeča, vroča, bolnik prične bruhati, postaja zaspan in zapade v komo - v nezavest. Ce ni takojšnje pomoči, lahko umre, kar sc je tudi dogajalo, dokler niso odkrili insulina. V takem primeru reši bolnika Ic sodobno zdravljenje z insulinom.
POMOČ
SLADKORNI-MU BOLNIKU
Sladkorni bolniki morajo biti skrajno disciplinirani, dosledno morajo upoštevali zdravnikova navodila in redno hoditi na ambulantne preglede. Marsičemu se rtiorajo odpovedati, če hočejo ostati polnovredni člani delovne organizacije.
Predvsem je tu stroga dieta: to je pet obrokov, ki sa^nakomerno razporejeni čez dan. Takemu bolniku
'9
w
NOVOTEKS je nanje lahko ponosen!
moramo zagotoviti redne obroke, zlasti .še, čc dobiva insulin ali če jemlje antidiabetične tableto. Sladkorni bolnik mora imeti zagotovljeno redno dietno prehrano! Tak bolnik ne sme izostati od doma ves dan ali delati ponoči. Ce bolnik in vsi njegovi sodelavci v delovni organizaciji sodelujejo pri takem zdravljenju, sta bolnikovo počutje in delovna sposobnost enaka zdravemu človeku.
O svoji bolezni se diabetik lahko pouči v antidiabctični ambulanti ali v bolnišnici. V novomeški bolnišnici je antidiabetična ambulanta, ki dela dvakrat na teden. Do 31. decembra 1970 je bilo registriranih pri njej 642 sladkornih bolnikov, izmed katerih se je redno javljalo zadnje tri mesece 520 diabetikov. Med registriranimi je več žensk, 394, mošluh pa 248. Po starosti jih je največ med petim in sedmim desetletjem. Pregled pove, da smo imeli zabeleženih: do 10 let - 2 do 20 let - 11 do 30 let - 31 do 40 let - 73 do 50 let - 114 do 60 let - 200 do 70 let - 190 in do 80 let - 21 diabetikov.
Med diabetiki je največ upokojencev.
Prirastek novo odkritih sladkornih bolnikov je vedno večji. Primer: v letu 1964 je bilo pri nas registriranih 171 diabetikov, nato pa 1965 -207, 1966 - 218, 1967 - 254, 1968 - 328, 1969 - 422 in konec lanskega leta že 642. Samo dieto ima zdaj predpisano 168 sladkornih bolnikov, ob dieti in insulinu je 77 bolnikov, ob dieti in antidiabetič-nih tabletah pa je 397 bolnikov.
KAJ MORAMO VSI VEDETI O SLADKORNI BOLEZNI
Na podlagi opazovanj smo prišli do naslednjih ugotovitev:
1. Sladkorna bolezen stalno narašča. Eden izmed glavnih pogojev za to je način življenja: na eni strani imamo stalne psihične napetosti, na drugi strani pa zmanjšano fizično dejavnost.
2. Ker je življenjska doba daljša, je vse več diabetikov, starih nad 60 let.
3. Skoraj pri večini primerov je v sorodstvu diabetik, takp da štejemo obolenje za dedno.
4. Zaradi preobilne in nepravilne prehrane ter premajhne potrošnje enei;gye imamo vedno več debelih ljudi. Debelost pa je na svetu že so-cialno-medicinski problem.
5. Diabetes pospešuje degenerativna obolenja in komplikacije; zato moramo slednje preprečevati, predvsem z zgodnjim odkrivanjem diabetesa in z rednimi kontrolami.
6. Da bi diabetes uspešnejSe zdravili in odkrivali, je komunalni zavod za socialno zavarovanje odstopil od bolnikove udeležbe za zdravljenje, odkrivanje in od stro.škov za zdravila za diabetike (po zakonu o obveznih oblikah zdravstvenega varstva prebivalstva).
7. Nujno potrebna bi bila v Novem mestu diabetična menza in patronažna služba, ker je veliko diabetikov odvisnih samo od tuje pomoči (sami se ne morejo gibati ali hoditi).
Naj ob letošnjem svetovnem dnevu zdravja še poudarim, da moramo tudi sladkorno bolnemu človeku posvetiti vso pozornost in skrb, saj le tako ne bo občutil, daje bolnik.
DR. ERNA PRIMOŽIČ
ZADNJEGA MARCA SREDI MOKRONOGA:
Shiran umrl v sžmoti
Pomoč je Stanetu Pungerčarju prlila prepozno
Zgodilo se je v Mokronogu minuli teden: od lakote in splošne oslabelosti je umrl 45-letni Stane Pungerčar ravno tisti dan, ko bi morda zanj pomenil prelomnico v življenju, saj so ga prav tisto dopoldne nameravali odpeljati v oskrbniško družino.
Ko seje pred štirimi leti ločil od žene in dveh otrok, je pustil zaposlitev v Litostroju, kjer je bil včasih dober varilec. Trdil je, da je zaposlitev opustil, da mu ne bi bilo treba plačevati vzdrževalnine za .otroka in ženo. Preživljal se je s priložnostnim delom, popival ter se vse bolj oddaljeval od ljudi, tako da na koncu ni bilo nikogar, ki bi se družil z njim in poznal njegovo osebno stisko. Veljal je za zapitega človeka, ki so sc ga ogibali.
Socialna služba je postala nanj pozorna, ko so na pobudo krajevne skupnosti Mokronog poklicali zdravnika, ki je ugotovil, da je povsem shird in da potrebuje hrano in oskrbnika. Ker je bil sorazmerno mlad in bi si lahko še sam služil vsakdanji kruh, je socialna služba odklonila zavodsko oskrbo in mu preskrbela oskrbniško družino. Pomoč pa je očitno prišla prepozno; Stane je umrrl od shiranosti tako rekoč vsem pred očmi. Ko so preiskovalci prišli v njegovo sobo, v kateri je živel sredi Mokronoga, so odkrili nepopisno bedo.
Tako je bilo. Ostane pa vprašanje, če je bilo za pokojnega Staneta narejeno vse takrat, ko je bil še čas. Nikogar ne želimo obtoževati, žalosten primer je pravzaprav velik opomin vsem.
(Nadaljevanje s 1. str.)
apretura je v preteklem mesecu oplemenitila 300.000 tekočih metrov blaga.
Z drugimi besedami povedano: ta oddelek v tovarni je dodelal 450.000 kvad. m blaga. Se bolj domačo in otipljivo predstavo o izrednem uspehu v tovarni za marcc pa dobimo, če bi dejali: delavke in delavci v apreturi so pripomogli, da si bo 150.000 moških lahko kupilo v trgovinah širom po državi kvalitetno Novoteksovo blago za 150.000 novih oblek!
S stopnjevano in povečano proizvodnjo uresničuje kolektiv novomeških tkalcev ob Krki naloge, ki jih prinaša gospodarska reforma. Na zvečano storilnost tkalnice je odgovoril kolektiv apreture tako, da so v marcu delali mnogokrat tudi po 12
Prireditve za tridesetletnico
V brežiški občini se bo čez leto zvrstil niz prireditev v po-časitev 30. obletnice vstaje jugoslovanskih narodov. Za dan Osvobodilne fronte slovenskega naroda in praznik dela pripravljajo proslavo gimnazijci. V maju bo mladina organizirala pohod h Kunejevemu hramu. Borci se bodo v velikem številu udeležili proslave izgnancev v Brestanici 4. julija in proslave v Jurkloštru, ki bo prav tako za dan borca. V Brežicah bo največja prireditev za 30-letnico ustanovitve brežiške čete, ko bodo odkrili spomenik padlim borcem, aktivistom in izseljencem.
ur skupaj, samo da ni bilo na strojih zastojev. S tem so predvsem v aprc-turi omogočili, da je tovarna v marcu prodala kar 310.000 tekočih metrov blaga in da sploh nima omembe vrednih zalog. 1- inančni plan za prve letošnje 3 mesece so v Novoteksu presegli za 13 odst. Tekoča in sprotna prodaja blaga spet pomeni, da gre dober glas o Novoteksovi kvaliteti in solidnih odnosih s poslovnimi part-
nerji še hitreje naokrog.
Delavkam in delavcem apreture se je zahvalil za izredno požrtvovalnost še direktor tovarne inž. Avgust I''aj-far. Uspeh v apreturi je toliko večji, ker oddelek 80 odst. proizvodnje nima normirane, saj gre za izredno kočjive naloge, kot so kontrola blaga in pod. Osebna prizadevnost tu zaposlenih je zato eno prvih meril, ko ocenjujemo izreden uspeh od-
delka. Kratkega slavja v apreturi se je udeležil tudi inž. Franc Kovačič, vodja tehničnega sektorja tovarne, hkrati z oddelkovodji in vodilnimi tovariši Novoteksa.
Veselje v očeh delavk in delavcev v apreturi je bilo ob tovariških pohvalah za do.sežene uspehe odkrito in veliko. Človek je ponosen, da imamo tako zavedne delavce.
TONE GOSNIK
Novomeški „ponteroso"' pa je dobro založen in dobro obiskan, več kot deset stojnic prodaja pleteno konfekcijo, druge pa otroško obutev, ženske torbice in kramarski kič. Kjer nimajo posluha trgovci, hitro vskočijo kramaiji . . . (Foto: M. Moškon)
Ali je »Ponte Rosu« odzvonilo?
SREČANJE INTERNIRANCEV
10. in 11. aprila v Novi Gorici
Internirance iz vseh nemških taborišč vabimo na srečanje, ki ga organizira odbor grupe Buchen\vald - Dora
v Novi Gorici 10. in 11. aprila 1971
10. aprila bo otvoritev spominske razstave, ob 19. uri film „Goli med volkovi“, nato večeija in tovariško srečanje v hotelu „Park“.
11. aprila bo ob 8. uri delovno zborovanje članov grupe BuchenwaId-Dora. Ob 10. uri se-začne v kinodvorani .slavnostni del srečanja z govori, izročitvijo prapora jugoslovanskemu bataljonu, podelitvijo spominskih plaket ter priznanj in s kulturnim programom.	•
Po programu bo kosilo in nadaljevanje tovariškega srečanja v hotelu „Park“.
Tovariši interniranci, udeležite se tega pomembnega srečanja, ki ga organiziramo ob 30. obletnici vstaje slovenskega ljudstva!
Odbor grupe Buchenwald-Dora pri komisiji za bivše politične zapornike pri RO ZZB NOV Slovenije
Znani trža^i trg Ponte rosso, kjer se je v zadnjih letih ustavljajo veliko Jugoslovanov, je s svojo „robo“ dvomljive vrednosti dolga leta ožemal naše državljane. Res, da so mu Slovenci že prej obrnili hrbet, izkoriščal pa je ljudi iz drugih republik, ki so mislili, da so z nakupom zagrabili ,,boga za brado.“
sebno tehniko, s katero bodo še
Zadnje čase pa vse kaže, da Ponte rosso ostaja vse bolj osamljen. Razen zlata, ki ga gre še precej čez mejo, vse drugo kar nekako ne gre več. V zadnjem času so tržaške prodajalne slabo poslovale, tako da je trgovce že zajela panika. Šlo ni celo, čeprav so dinar v trgovinah obračunavali po starem kurzu, kot v zlatih časih prve reforme. Kljub vsemu ne gre! Naši ljudje niso več naivni, limanice, na katere so se lepili, so se posušile. Razumljivo, da bodo Tržačani pogruntali po-
VAŠA BANKA JE
DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO
S podružnico v KRŠKEM in ekspoziturami v METLIKI in TREBNJEM
Z A V AS
# nudimo naju^todnejSo obrestno mero na hranilne vloge in dievizne račune — od O do 7..5 odst.
0 dajemo kredite za .stanovanj.sko izgradnjo. po.spešt'vanje kmetijstva, obrti in turizma na podlagi namen.skega varčevanja
# vodimo žiro račune občanov
# vodimo devizne račune občanov
# opravljamo devizno-valutne posJe, odkup in prodajo valut
# odobravamo kratkoročne in dolgoročne kredite
# opravljamo tudi v.se druge bančne po.sk*
Zaup>ajte nam .svoje denarne posle! Opiuvimo jih hitro, natančno in zaupno fxjd najugodnejšimi pogoji.
Poslužite se hranilne »lužbe, ki Jo za vas opravljajo tudi vse pošie na območju baniie in kmetijske organizacije: kmetijslia zadruga Žužemberk, Novo mesto. Trebnje, Metlika in Agi^okombinat Krško.
skušali pritegniti kupce. V zadnjem času so se v trgovinah pojavili veliki mamljivi plakati z vsebino, ki govori, da blago celo „poklanjajo“.
Trgovska zbornica trdi, da je iskati posledice slabega prometa v dejstvu, ker prod^ajo slabo blago. Poleg tega se Jugoslovani lepše obnašajo do svojega denarja in ga ne mečejo kar tako stran. Kajti vedno več je ljudi, ki ga ne bodo dajali za ,^kart“ blago.
Tudi na carini trdijo, da gre vedno manj blaga v Jugoslavijo. Ko pa bo svoje storitve podražila še železnica, potem se tudi tistim iz oddaljenih krajev Jugoslavije ne bo splačalo romanje na Tržaško. Zdaj so tako blago za dobre denarje prodajali v Romuniji in Bolgariji.
Res je že skrajni čas, da je prišlo do tega. Saj se je zaradi hlapčevskega odnosa na Tržaškem precej omajal naš ugled. Saj smo imeli primere, da nekateri niso hoteli več govoriti slovensko, ker so jim kupci kar sami leteli v naročje. Zdaj, ko jim teče voda v grlo, bodo pač morali spremeniti odnos do obiskovalcev s te strani meje.
Slišali smo, da Jugoslovani zadnje čase raje zahajajo v sosednjo Avstrijo, kjer je blago sicer drai^e, vendar je kakovost boljša, poleg tega pa je odnos do kupca izredno korekten.
• V tem smislu se je razpisal tudi zagrebški ilustrirani tednik VUS.
NDVD MESTO
Ne gre brez spodrsljajev
Do ponedeljka, S. aprila, je bil v kočevski občini končan popis prebivalstva v o.smih izmed 213 popisnih okolišev. Popis poteka v glavnem zadovoljivo.
Vendar popolnoma brez spodrsljajev le ne gre. Najpopstciša napaka - zagrešila pa so jo nekatera podjetja in ne popisovalci je, da pomožne liste podjetja niso prav izpolnila. V rubriko „registrska številka delovne organizacije" so vpisovali ponekod številko s-voje panoge dejavnosti. Pravo številko mora /ato ugotoviti iK)pisovalec ali pa jo bo moral kasneje ugotoviti zavod za statistiko.
To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! —
Nove hlače
„v mesto morain,“ sem še v spanju slišal mamin glas. „Glqta, da bo doma vse v redu, da bosta z Bogdanom vse lepo pospravila in nakrmila kokoši!"
Mama je že prejšnji dan obljubila, da nama bo iz mesta pr4^esla nove hlače. Želel sem si take, kot jih ima moj bratranec, ki je prišel iz mesta. Ob stegnih so bile ozke, spodaj pa široke, in to se mije zdelo zelo imenitno. Dolgo sem ležal v postelji in si predstavljal, kakšen bom, ko bom imel nove, čisto modeme Mače.
Ko sem se zdramil iz sanjarjenja, je bilo sonce že visoko. Prebudil sem bratca, vendar njehiu to ni bilo všeč in dobil sem prvo klofuto. Vrnil sem mu jo in tako sva se začela pretepati in premetavati najprg po postelji, potem pa sva razmetala še vse drugo, kar nama je prišlo pod roko. Najina soba se je spremenila v pravi Teksas. Vse je bilo prevrnjeno in razmetano. V trenutku, ko sem hotel blazino zagnati v brata, sem z njo oplazil lestenec. Počilo je in steklo se je razletelo na vse strani. Na mah sva se streznila. Spomnil sem se maminih besed:
,JDa bosta pridna! Da bo vse v redu! Da bosta nakrmila kokoši!“
Saj res, poldne je že, kokoši pa so še zaprte! Skoraj sem se zaletel v mamo, ki se je že vrnila domov. V roki je držala velik zavitek.
„Sta bila pridna? Hlače sem vama prinesla.“
Nič nisem rekel, le pred očmi se mi je temnilo. Kaj bo zdaj? Soba je razmetana, lestenec razbit, kokoši pa lačne. Mama me je gledala:
„Ali nisi nič vesel novih hlač? Da nisi bolan? Bogdan bo gotovo bolj vesel. Kje pa je? Ga ni doma? “
Nobene besede nisem spravil iz sebe. Kako sem le mogel pozabiti na vse lepe nasvete in navodila, ki mi jih je daj^a mama, ko je zjutraj odhajala? Kako sem le mogel pričakovati, da mi bo izpolnila največjo željo, ko pa jaz nisem izpolnil niti ene njene majhne želje?
Mama je bila zelo žalostna, ko je videla razdejanje v hiši. Zbodlo me je v srcu. Nisem smel pogledati zavitka, ki je nedotaknjen ležal na mizi. Moral bi reči:
,,Oprosti, mamica, obljubljam, da bom odslej bolj ubog-ljiv!“ Toda beseda mi ni šla iz grla. Z bratcem sva tiho pospravljala sobo, mamica pa je pripravljala kosilo. Sobo sva le nekako uredila, le lestenec na stropu je ostal brez stekla.
Še sedaj ne vem, kam je izginil tisti zavitek s hlačami, ki sem si jih tako želel. Nikoli jih nisem videl in nikoU se nisem upal vprašati mamo po njih.
ZVONIMIR JERIČ Krmelj
Na plesu
Bilo je maja. Zbrali smo se na ozelenelem hribu za vago, kjer je bil postavljen mlaj. Okrasile smo ga dekleta iz Orehovca. V nedeljo so se zbrali vsi fan^e in dekleta. Takoj sem ga zagledala v modrem puliju in ijavih hlačah. Imel je srednje dolge kostanjeve lase. Nekaj časa je ralilo deževalo, potem pa se je vreme popravilo in na hrib smo prinesli mize in klopi. Prinesli smo tudi gramofon in plošče.
Obsedela sem sama na leseni klopi. Opazil me je fant v modrem puliju, prišel k meni in me prosil za ples. Ko sva plesala, se mi je predstavil.
„Jaz sem Jože.“
,Jaz pa Mira,“ sem odgovorila.
Kmalu se je vlažna trava, na kateri smo plesali, spremenila v blatno močvirje, Jože je čudovito plesal in vprašal me je, katero pesem imam najraje. Povedala sem mu.
Kmalu se je dan premaknil v noč in preselili smo se v staro kmečko hišo. Ker Jože ni bil všeč samo meni, ampak tudi drugim dekletom, so se začele med sabo spogledovati in se nasmihati. Jože je bil dosleden fant, toda včasih mi je rad nagajal. Spraševal me je, ali sme piti in kaditi. Bil je zelo drugačen od drugih, zato so ga deWeta tudi rada gledala, on pa je to vedel in se jim je smgal.
iCo sva nehala plesati, sem šla ven, da bi se malo ohladila. Jože je prišel za mano ter me počakal pod murvo. Ko sem ga zagledala, me je po vsem telesu spreletelo, toda naredila sem se, kot da ga ne vidim. Hotela sem iti mimo njega, toda prijel me je za roko in me zadržal. Bilo me je strah. Iz hiše se je slišala glasba. Hotela sem se rešiti njegovega prijema, toda bil je močnejši. Začutila sem njegove poljube.
,4<aj imaš od tega? “ sem ga zbodla.
Rekel je, da želi biti samo moj. Vprašal meje, ali hočem postati njegovo dekle. Odgovorila sem mu, da ne vem, on pa je hotel slišati jasen odgovor. Slednjič sem privolila. Bil je vesel in tesno meje stisnil k sebi.
Iz daljave so prihajali k nam zvoki glasbe in mladih ljudi iz hiše. Jožeta in mene je zakrivala murva. Oblaki visoko nad nama so zadrževali dež.
MIRA Černelič
Pišece
<			
			
				^
PISMO ENEGA IZMED PRIZADETIH V ZNANI ZADEVI
Civilna smrt tovariša Seničarja
ali tendenciozno obveščanje javnosti ali kako obdolženec Dušan Zupanc gleda na zadevo
r'
(To je v bistvu razprava oziroma zagovor, ki sem ga govoril obdolženec Dušan Zupanc na skupni seji IV. senata častnega razsodišča ZKS in komiteja občinske konference ZKS Novo mesto v dneh 24. in 25. marca 1971. Na željo uredništva Dolenjskega lista sem jo skrči! in izpustil nekatere nebistvene odstavke in poglavja. Če mi bo Dolenjski list omogočil še vnaprej objavljati prispevke, sem pripravljen objaviti vsa pisma iz mojega zasebnega arhiva, vse seveda le zaradi javripsti!).
Ne spuščam se v komentiranje dosedaj napisanih prispevkov v raznih časnikih. Pravico komentiranja si pridržujem za v bodoče.
Še vedno trmoglavo trdim, da sem opravljal samo normalna opravila tajnika občinske skupščine oziroma icot zame pravi Vlado Seničar: „Noro je prepričan, da je opravljal samo svojo dolžnost." Dalje pravi Seničar tudi:
„Kako je mogel tov. Zupanc Dušan sestaviti in podpisati nekaj takega, .obtožnico na civilno smrt‘ za svojega intimnega prijatelja in pobratima!? Zlorabil je osebno prijateljstvo in pljunil na svojo komunistično čast. Čudim se, da ga nisem fizično uničil! Saj drugega ni zaslužil, vendar ni vreden toliko, da bi si človek roke umazal z njim in postavil na kocko lastno čast, ponos in ugled. Ubral bom rajši pošteno pravno pot! Zupanc Dušan seje ponašal kot največji strokovnjak medicine in nevropsihiatrijski ekspert! Uboga reva! - je pa navaden pokvaijen neopolitik, frazer, kričač in hudobnež. Ne šalim se - imeli boste politični škandal in zapustili boste svoje lepe položaje."
Podpisal sem dopis Centru za socialno delo v Novem mestu, v katerem predlagamo, da na osnovi njegovih (Seničaijevih) lastnoročno napisanih in podpisanih številrtih vlog, ki jih bodo predhodno preučili, sestavijo predlog za odvzem opraVilne sposobnosti. Dopis je bil rezultat dogovora na strokovnem nivoju. Številka tega dopisa je pov. 17/68 z dne 4, XII, 1968. Opremljen jez žigom občinske skupščine Novo mesto. Je akt občinske skupščine. To je občinska skupščina na seji 20. XII. 1968 tudi potrdila in izglasovala svoj sklep o mirovanju Seničar-jevih odborniških pravic. Vsi odborniki, ki so razpravljali, so ^dprli predlog. Zakaj danes tega nočemo slišati?
Seveda sem svoje mnenje kasneje spremenil. Moje mnenje o smotrnosti tega postopka se je 'začelo spreminjati spomladi 1969, To je znano moji širši okolici, čeprav ta danes molči. Prizadeval sem si, na tak ali drugačen način, da bi sc zadeve končdc. Uspeha še do danes ni! Zadnji poskus v tej smeri sem naredil na sestanku na Občinskem komiteju ZKS Novo mesto, ob navzočnosti Vladislava Seničaija, se-
nim delom ter nehumanimi in nepoštenimi postopki tov. Dušana Zupanca, tajnika občinske skupščine Novo mesto“, ki sem ga odstopil komisiji za volitve: in imenovanja (ta je pristojna za zadeve vodilnih funkcionarjev). Komisija je na svoji seji 28. septembra 1970, po obravnavi Seničarjevega pisma in še drugih pisem ugotovila, da „tajnik občinske skupščine Dušan Zupanc ne nosi nobene krivde v zvezi s postopki v zadevah Seničar. Kar je kot tajnik v zvezi s tem ukrepal, je storil po sklepih in smernicah občinske skupščine. Komisija je tudi ugotovila, da v zvezi s tem pismom ni potrebno skupščini ničesar poročati.. ,“
Oproščeni obdolženec naj si torej sodi sam?
Toda miru še vedno ni in ga še ne bo.
Pisal sem občinskemu komiteju ZK Novo mesto 28. januarja 1971 in obsodil dejanja, ki so jih grešili nekateri vodilni komunisti proti Vladu Seničarju. Povedal sem, da sem tudi jaz med njimi. Zahteval sem od občinskega komiteja ZK Novo mesto, da laivce, med njimi tudi mene, pokliče na odgovornost.
9.	februarja 1971 je bila skupna seja občinskega komiteja in sekretarjev krajevnih organizacij ZK. Tudi jaz;, sem bil na tej seji, ker sem sekretar krajevne organizacije na III. terenu v Novem mestu. Izkoristil sera točko „razno“ in zahteval, da komite obravnava mojo odgovornost, Moram reči, da komite, ker je bila pozna ura, ni nič kaj rad poslušal mojo razpravo. Rezultat razprave po Dolenjskem listu (zapisnika seje komiteja nimam) je:
„Komite je ugotovil, da je bil v danem tienutku 1968. leta postopek takratnega političnega vodstva v občini zoper člana ZK Vladislava Seničarja pravilen in da Dušan Zupanc, član ZK, ki je kot tajnik ObS po službeni dolžnosti in po sklepu
kolektivnega organa podpisal dopis, s katerim je bil začet postopek zoper Vladislava Seničarja, kot član ZK ni kriv,“
Za stališča komiteja nisem odgovoren in za pisanje Dolenjskega lista nič kriv. Napačno sem smatral, da je zadeva rešena ugodno za mene. Zakaj je komite spremenil stališče, ne vem!
Vtis imam, da je zadeva Seničar prišla nekomu izredno prav. Kot je meni znano, se je Seničar s svojimi vlogami od leta 1967 dalje obračal tudi na republiške in zvezne organe. Kaj so oni ukrenili, ne vem.
Trma in zavlačevanje s strani Vladislava Seničaija je sprožila postopek. Zavlačevanje pristojnih organov za postopek za odvzem opravilne sposobnosti je postopku dalo družbeno težo (vprašujem se, ali ni' bilo mogoče postopka končati na primer v treh mesecih, ne pa v 22 mesecih). Zavlačevanje s strani organov ZK .in časnikarsko napihovanje dajeta zadevi še politično sol in poper.
To je samo del resnice oziroma resnica, kot jo vidi eden izmed obdolžencev: Dušan Zupanc. Častno razsodišče pozivam, naj izpolni določbe 5. točke 1. poglavja Poslovnika častnega razsodišča, ki pravi; „Častno razsodišče mora vestno in ^bno ter javno in demokratično raziskati vsako dejanje in ravnanje posameznih članov, organizacij in organov ZK ... Tega v sedanjem postopku ni izpolnilo!
DUŠAN ZUPANC, Novo mesto
NI NUJNO
da se uredništvo Dolenjskega lista strinja z vsemi sestavki, ki so objavljeni na tej strani. - K prispevkom, ki jih pošiljate za objavo v našem tedniku, pripišite svoj celi naslov, sicer ne pridejo v poštev za tisk. Na posebne željo pisca lahko ostane njegovo pravo ime za javnost tajno (podpisali ga bomo s kraticami ali kako drugače), vsekakor pa je pred sodiščem za resničnost napisanega odgovoren predvsem sam.
UREDNIŠTVO DL
Jim manjka inkasantov ali denarja?
Prebivalci z območja Ribnice se sprašujejo, zakaj plačujemo za televizijo in radio za več mesecev vnaprej. Tako smo morali že v začetku marca plačati naročnino do konca meseca junija.
Razumljivo bi bilo, če bi plačevali naročnino za nazaj. Nikakor pa ne morem razumeti vzroka, da moramo plačevati za naprej in tako naročniki kreditiramo podjetje RTV Ljubljana. Še posebno se ne strinjamo s tem sistemom plačevanja naročnine v družinah, kjer so dohodki nizki, kjer morajo še bolj natančno računati, da se prebijejo do prvega in kjer seveda tudi ne dobe plače za tri mesece naprej. Razumljivo je, da se ta svojevrstni sistem pobiranja RTV naročnine v bodoče ne bo obnesel.
P. LAKIC, RIBNICA
Moj zaklad
Stare pravljice pripovedujejo o revežih, ki so našli zaklade in na ta način obogateli. Tudi jaz sem bogata. Toda zaklada nisem izkopala, imam ga od prvih dni življenja. V njegovih očeh sije ljubezen in veselje, njegovo srce je nežno. Je lepši kot roža, le na čelu ima že mnoge gube. Le katero sem naredila jaz? C e ga ujezim je žalosten. Potosto je tudi utrujen.
Verjetno ste že uganili: ta zaklad je moja mati
ERIKA GUBENŠEK dopisni krožek osnovna šola „Savo Kladnik'', Sevnica
Smučarska vlečnica v N, mestu?
K pisanju me je spodbudil članek „Zakaj ne v Novem mestu? ki ga je napisala tovarišica Nunčičeva.
Tudi sam se zavzemam za postavitev manjše prenosne vlečnice v
Kosovo dolino na Marofu. Vsaka večja investicija pa bi bila v Novem mestu zgrešena, kar potrjuje tudi letošnja zima, ki je bila podobna kot prejšnja leta. Večja vlaganja odsvetuje tudi pomanjkanje primernih te-
kretaria medobčinskega sveta ZKS	luui	puiu^iji^diijc	^uuciiuii	ic-
i .iHviL r.ninha	renov,	S3J	Sta	Marof	ali	Turkov	hnb
Ludvika Goloba, sekretarja občinskega komiteja ZK Borisa Gjfbriča in predsednika komisije za or^nizi-ranost in razvoj ZK Francija Šalija. Rezultat štiriurnega razgovora je bil enak ničli. Pa ne zaradi mene!
Neiskrenost pred partijo Dušana Zupanca je naslednja:
če se prav spominjam, sem ob nastopu novega sekretarja ObK ZK predlagal, naj posreduje v zadevi. Nič. Predlagal sem, da Seničarja sprejmemo v službo na občini. Ne. Predlagal sem na sestanku, da komite pokliče sodečega sodnika kot komunista, Seničaija in še nekatere druge ter zadevo reši. Nič. Vsi ti dogodki so se dogajali v letih 1969 in 1970. Ne obtožujem nikogar, da se razumemo!
Pravkar omenjeni dopis občinske skupščine sem pokazal Seničarju sam 23. julija 1970. Imel sem slab dan in sem mu dopis res pokazal, da ne bo taval v temi in krivo obtoževal vse vprek, ne pa na zahtevo mnogoštevilne Seničaijeve družine. Reagiral je tako, da je napisal „Opozorilo v zvezi z nezakonitim in protiustav-
Zbirka za Jelko
v zadnjem tednu smo dobili za Jelko Lavrič še tri prispevke:
Marija Potočnik iz Kloštra pri Gradcu je poslala z denarno nakaznico 20 din, pri blagajni našega lista pa je Anton Žibert iz Stuttgarta podaril 25 nemških mark, za katere smo v banki dobili 101,40 din. Na žiro račun Dolenjskega lista je poslala Marija Savnik iz Sel pri Dobovi 200 dinarjev; zbrala jih je med vaščani Sel,
Do ponedeljka, 5. aprila 1971 opoldne, je bilo zbrano in oddano na Jelkino hranilno knjižico že 72.416,53 din. - Vsem darovalcem: prisrčna hvala!
DOLENJSKI LIST
v Kandiji neprimerna ^a smučke. Prvi je za začetnike, drugi pa ima južno lego, pa še nove gradnje silijo vanj. Kosovo dolino na Marofu bi kazalo urediti za popoldansko rekreacijo, vendar bi bilo treba očistiti grmovje in zravnati mejo v širini vsaj 70 metrov, Ker bi vlečnica bila namenjena rekreaciji, bi jo morala postaviti kaka delovna organizacija, sindikalni svet ali pa šola (šolsko športno društvo Žalec ima kar dve taki vlečnici). Tega pa ne bi mogli pričakovati od SD Rog, ki se bavi s tekmovalnim smučanjem. Ce bi vadili le na Marofu, bi za vedno ostali na repu slovenskega smučanja. Tekmovalcem lahko na Dolenjskem organiziramo trening le v Crmošnjicali (Trebnje je na istem kot Novo mesto), kajti le tam je edina prava strmina za vadbo slaloma in veleslaloma. Ce tam ni snega, je društvo našlo rezervne proge na Ribniku, kjer so bile tudi medobčinske sindikalne tekme v veleslalomu in na katerih je sodeloval tudi inž. Lapajne. 14. marca smo imeli odlične
KAKO POTEKA NABIRALNA AKCIJA ZA MLADEIGA INVALIDA
Pomoč za Rudija prihaja
Za mladega invalida Rudija Žlajpaha je bil tudi pretekli teden zelo ugoden. Spomnili so se ga številni naši bralci iz raznih krajev:
pri blagajni DL so za Rudija prispevali: Mila Cihha iz Žužemberka 50 din, neimenovana iz Mačkovca 20 din, Marija Potočnik iz Kloštra pri Gradcu 20 din, Majda Teply iz Ljubljane 100 din, Miuija Gramc iz Šutnc pri Podbočju 20 din, 1’ani Agnič iz Črnomlja 40 din, Janez Kožar iz Reštanja na Senovem 50. din, dveletni fantek iz Koprivnico pri Brestanici 20 din, Marija Končar i/ Ljubljane 50 din, l-ranc Bebar iz Dragovanje vasi pri Črnomlju 50 din, Milivoj Kvas iz Črnomlja 30 din, gasilsko tlruštvo i/. Žužemberka 30 din, Danica Rifelj, Jožica Krajšek in Mira KraSovac iz Novega mesta
100 din, neimenovana iz Šmihela 50 din in Kristusova binkoštna cerkev iz Novega mesta 400 din.
Na žiro račun Dolenjskega lista so za Rudija poslali: krajevni odbor RK iz Žužemberka 50 din, Janja Samida in V. Rifelj iz Šmiliela pri Novem mestu 60 din; delavci iz predilnice „Novoteks“ v Metliki 600 din, Ana Sašek, upokojenka iz Metlike, 100 din, Ana Šimec iz Ljubljane 100 din in podmladkaiji Rdečega križa iz osnovne šole v Žužemberku 150 din.
Skupaj s prejšnjimi prenosi ima Rudi Žlajpaj na hranilni knjižici pri DBH zdaj 6.111 dinaijev. Vsem darovalcem se v njegovem imelu lepo zahvaljujemo za dosedanjo pomoč!
DOLENJSKI LIST
snežne razmere, dobro pripravljeno progo, vlečnico in parkirni prostor je bil od proge oddajen le 100 metrov. To rezervno progo bo treba samo še malo razširiti in podaljšati do vrha hriba.
Gorjanska smučišča so sicer lepa, vendar premalo strma. Tudi niso dostopna, ker cesta ni plužena, o čemer smo se prepričali člani SD Rog, ko smo hoteli na Gorjancih postaviti prenosno vlečnico, ki jo je društvo kupilo za svoje treninge.
Trditev, da je cesta v Crmošnjice slaba, ne drži. Vsaj za letos ne, medtem ko je na Ribniku odlična, tako da ni ovira za prave smučarje, kar potijuje tudi velika udeležba na tečaju (več kot 80 tečajnikov), ki ga je priredilo SD Rog v januarju. Naj povem, da so številni tečaji v Sloveniji odpadli zaradi odjuge.
Mislim, da pri nas kaže več vlagati le v Crmošnjicah. Seveda pa bi morali dobiti investitorja, ker tako velikih in dragih objektov ni mogoče postavljati in vzdrževati na amaterski osnovi. Potrebovali bi tudi manjši teptalni stroj.
Letos imamo v Novem mestu izredno dobro vrsto mladih smučarjev, od katerih so trije v samem vrhu slovenskega mladinskega smučarja, Aleš Wachter pa je celo povabljen v alpsko šolo smučanja, ki dela v Tržiču. Vsi naši tekmovalci, ki so se udeležili tekem na republiški ravni, so kategorizirani in ti vlečejo za seboj velUco število mlajših, kar se je lepo videlo na tečaju v Crmošnjicah. Morda ti tekmovalci čez nekaj let v Sloveniji ne bodo nič pomenili, toda znajo smučati in od njih se bodo učili mlajši. Morda kot trener tekmovalcev preveč govorim o tekmovalnem smučanju, vendar je znano, da kvaliteta vleče za seboj množičnost in obratno.
Zato mislim, da so za množično smučanje na Dolenjskem primerne le Crmošnjice, ki pa morajo imeti pripravljena vsa smučišča. Gorjanci so za zdaj primerni le za turno smučanje, ki pa tudi pri nas dobiva vse več prijateljev.
Prepričan sem, da ima v No^., vem mestu smučanje lepe možnosti, čeprav v mestu ni vlečnice. Tudi Ljubljana je nima, čeprav ima več denarja in tudi tereni na Golovcu, Gradu in Rožniku so boljši kot naš Marof. Pogrebno pa bo seveda še naprej veliko volje, strokovnega dela z mladino in seveda denarja.
SLAVKO MEDLE učitelj smučanja Kristanova 26 Novo mesto
kultura
in
izobra-
ževanje
Metlika: predlogi za skupščino
Iniciativni odbor za ustanovitev metliške kulturne skupnosti je poslal delovnim in drugim organizacijam pismo s prošnjo, naj predlagajo člane za ustanovno skupščino. Skupščina bo štela 23 članov. V njej bodo predstavniki Belokranjskega muzeja. Zavoda za spomeniško varstvo SRS, knjižnice, uprave kina, ZKPO, Glasbene miline. Turističnega društva, DPM, izobraževalne skupnosti, ZMS, SZDL, ZK, občinskega sindikalnega sveta, ObS, Beti, Kometa in Novoteksa. Na prvi seji, ki bo sredi aprila, bodo izvolili izvršni odbor, ki bo štel sedem članov, sprejeli začasni statut in izvolili vodstvo.
Do prvega maja je čas
Do 1. m^a je čas, da se mladi literati, recitatorji, igralci in likovniki prijavijo za 2. srečanje mladih ustvarjalcev Dolenjske in Bele krajine, ki bo 22. in 23. mqa v Metliki. Razpis za srečanje so v začetku marca prejele vse šole isa mladinska vodstva na Dolenjskem in v Beli krajini. Posamične ali skupinske prijave naj mladi pošljejo na občinsko konferenco ZMS v Metliki. Udeležbo so že obljubili nekateri znani slovenski umetniki.
Portret meniha
Ob 90-letnici življenja dr. Josipa Edgapa Leopolda-Lavova, biv^ga priorja kartuzije v Pleterjah, je Viba posnela kratkometražni film ,4*or-tret meniha**. Fibn so 28. marca po--oldne zavrteli tudi v šentjemejski ino dvorani. To je bila domača slavnostna premiera filma, ki je bil nagrajen v Beo^adu in lepo sprejet po vsej Jugoslaviji. Na premieri je bil tudi režiser filma Milan Ljubič.
k:
SREBRNI OBLETNICI
Dve nevsakdanji knjigi sta pred kratkim prišli na svetlo; založilo ju je ZGP „Mladinska knjiga** v Ljubljani, namenjeni pa sta 25-letncmu jubileju izhajanja CICIBANA ir. PIONIRJA. Bibliografsko kazalo za 25 letnikov CICIBANA kot za revijo „Slovenski pionir** (1943-1945) oz. PIONIR (1945/46 in 1969/1970) govori o dol^i vrsti sodelavcev, pisateljev, slikarjev, ilustratorjev, umetnikov, vzgojiteljev in mnogih drugih, ki so ustvarjali plemenito notranjo in zunanjo podobo slovenske mladinske književnosti.
Cicibanov in Pionirjev jubilej je hkrati tudi praznik ljubezni do naše besede in knjige, njun delež pri vzgoji mladega rodu pa je in bo ostal neprcccnijiv.
BILTEN PETNAJSTE
Petnajsta slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada, ki ima domicil v metliški občini, ima tudi stalen odbor, ki skrbi za negovanje tradicij iz NOB, za kulturna in športna srečanja, sodelovanje z drugimi odbori in socialno problematiko borcev brigade. Odbor izdaja občasno tudi svoj Bilten, kjer je delo podrobneje opisano. Doslej so izšle 4 številke Biltena. Zadnjo, v kateri sta podrobno finančno poročilo in okvirni načrt za bodočdalniM sta uredila Tine Molek in	trie.
ŠE ENA PRIREDITEV TABORA LIKOVNIH SAMORASTNIKOV
Enkratna zbranost in uglašeROSt
z umetniškega večera ob otvoritvi razstave Jožeta in Konrada Peternelja — Nastop Tria Lorenz in Mile Kačičeve — Med gosti sta bila tudi predsednik IS SRS Stane Kavčič in podpredsednik dr. Hočevar
Tabor likovnih samorastnikov je začel ieto^jo sezono z razstavo dveh slikaijev, ki ju štejejo v vrh samorastni^ega, neakademskega likovnega izražanja; Konrada in Jožeta Peternelja, nosilca „žirovske šole“. Uvodno besedo je imel prof. Mirko Juteršek, razstavo pa je odpri predstavnik tovarne ALPINA iz Žirov. Razstavo je s s svojo prisotnostjo počastil tudi Stane Kavčič, predsednik republi^ega izvršnega sveta.
JOŽE PETERNEU
Tiha maša alpske pobožnosti, tako imenuje zagrebški likovni kritik prof. Vladimir Maleković pokrajine s kočami, kritimi s
Četrta kulturna skupnost
V torek so jo ustanovili v Novem mestu — Amaterizem v skupščini zastopa 12 ljudi — Organizacija, ki bo skrbela za razvoj vseh dejavnosti
6. aprila so ustanovili kulturno skupnost v Novem mestu. Na našem območju je to že četrta kulturna skupnost. Za Črnomljem so jo ustanovili v Sevnici in nato še v Krškem.
slamo, stisnjenimi med griče, z zemljo zraslimi ljudmi prevelikih, od dela zdelanih rok, na-jnenona ponavljajočih se Hkov-nih izrazov, s katerimi želita izvirna samorastnika Jože in Konrad Peternelj prikazati svojevrst-nost vaškega življenja in njegovo neločljivo povezanost z naravo.
Od sobote visijo njuna dela (37 primerov) v avli osnovne šole do 13. aprila imajo obiskovalci možnost, da se spoznajo s podobami, ki so obema Žirov-cema odprla vrata v domače in
tuje likovne hrame. Po svoje sta ta dva krajinaija nadaljevalca tradicije starih slikaijev, v sebi nosita del ljudskega izročila, ki ga izpovesta na način, ki nam je blizu. Vsi poznamo usodnost kmetovega dela na polju, njegova opravila, ki so kot obredi, lahko se vživimo v ta svet, pravzaprav smo še vedno del njega. Najbrž je prav v tem mik Peternelje vih podob.
Sobotni večer v Trebnjem je minil v znamenju enkratne zbranosti, podobne razpolo-žerijUj kakršnega izražajo Peter-neljevi pejsaži. Toliko bolj izrazito so zato prikipeli do nas ubrani akordi Tria Lorenz, toliko globlje je segla osebna izpoved gledališke igralke Mile Kačičeve, Kar ustrašila se je tišine (kot je kasneje dejala), ki je še
KONRAD PETERNEU
povečala odmevnost v ljudeh, ko je brala svoje verze. BU je to večer umetnosti, bolje rečeno: prekratka ura umetnosti, skorajda neponovljivo doživetje, ki budi k razmišljanju o svetu, o sebi, o umetnosti; da ponovimo; prava tiha maša pobožnosti in čaščenje tistega, česar v vsakdanjem življenju običajno nimamo.
Iniciativni odbor za ustanovitev novomeške kulturne skup-
Bitka za dinar, eksistenco, nenehna ihta za izpolnitev norme za strojem, iskanje samega sebe v vrtincih, ki so jih vzbudili reforma, devalvacija in drugi družbeni ukrepi za izboljšanje splošne družbene blaginje so daU delavcu malo možnosti, da se je ukvarjal še s čim drugim, in je tako odrival od sebe tudi kulturno življenje, če je le mogel to napraviti.
Tako so sklepi, priporočila, resolucije, soglasno sprejeti na najrazličnejših ravneh — od sindikalnih sestankov do kongresov
-	ostaH neuresničeni, papirji so porumeneli, pisava obledela. Govoriti bi mogli le o rrjkih izjemah, da so kje, v k?\šni delovni organizaciji „dobi*" * čas še npr. za kulturno dek , bodisi da so sami povzdigni’, kakšno igralsko skupino, pev' a zbor ali kaj drugega, bodi.«' ja so se odzivali kulturnemu življenju, ki je vabilo od zuna).
Vrsto let so bili razdelki za
kulturno življenje v podjetjih prazni. Nedavno pa - kot bi se zgodilo nekaj čudežnega: iz več
občin prihajajo sporočila, kako so kar v delovnih organizacijah ustanovili zdaj to zdaj ono, kako podjetja nič več ne zapirajo vrat pred kulturnimi akcijami, kako z denarjem pomagajo pri razstavah, obletnicah kulturnih ustanov, skratka, kako postajajo meceni.
Ali so naposled spregledali, da je kultura del družbene ustvarjalnosti, da plemeniti delavca in mu pomaga do novih spoznanj in novih odnosov? Gotovo je tako.
V	zadnjih dneh je spodbuden primer v novomeški tovarni zdravil „Krki**. Sklenili so, da bodo znova oživili dejavnost, osnovali igralsko družino, pevski zbor in številne krožke. ,J(rka*‘ jc take skupine včasih že imela in se u^ešno vgrajevala v mozaik pisanega kulturnega živ-yenja v dolenjski metropoli.
I.Z
DVE RAZSTAVI V KRANJU -
V	Kranju so zadnjega marca odprli dve novi razstavi: v galergi v mestni hiši razstavljata svoja dela Maksim Sedej mlajši, v galeriji v Prešernovi hiši pa dva kranjska slikarja: Saša Kump in Stefan Simonič. Razstavi bosta na ogled do 15. aprila.
KOZINO IZVAJALI V KRANJU
- Na vokalno-instrumentalnem koncertu v veliki renesančni dvorani mestne hiše v Kranju so 31. marca ljubljanski umetniki izvajali med drugim tudi „Suito** Marjana Kozine.
GOSTOVANJA V APRILU -Amatersko gledališče iz Nov^a mesta se do^ov^a z odri v Črnomlju, Brežicah in Mokronogu o gostovanju. V aprilu naj bi občiiv stvo v teh krajih videlo ali „Krčmarico Mirandolino** ali „Krog s kredo**, igri, ki sta bili v tej sezoni tudi v Novem mestu lepo sprejeti.
APLAVZ ZA „MIRANDOLINO**
— Novomeški gledališčniki so minuli petek in soboto gostovali v Ljubljani m Radovljici z Goldonijevo veseloigro „Krčmarica Mirandolina**. Najprej so dvakrat nastopili v Šentjakobskem gledališču, kjer so bili -
kot poročajo - zelo lepo sprejeti, nato pa še v Radovliici. Povabilo na ie bilo za amatersko
gledališče spodbudno priznanje.
DOBOVA PLESE IN POJE - Ob 25-letnici DPD Stane Vogrinc v Dobovi bo 11. aprila folklorna prireditev „Dobova ploše in poje**.
JAKI V TRSTU - V tržaški hiši La Lanterna so odprli pred kratkim razstavo del zanimivega slovenskega likovnika Jože Horvata-Jakga. Občinstvo je ta likovni dogodek sprejelo z velikim zanimanjem.
NAGRADA NASEMU DRAMATIKU - Slovenski dramatik Andreh Hieng je dobil prvo Gavellovo nagrado za svoje delo „Osvajalec**. Gavellovo nagrado je osnoval zagrebški VUS, podeljavali pa jo bodo vsako leto najuspešnejšim jugoslovanskim dramatikom.
„KOROŠKI PLEBISar* - Slovenska matica je pred kratkim poslala na knjižni trg zbornik „Koroški plebiscit**. To zanimivo edicgo so uredili Janko Pleterski, Lojze Ude in Tone Zorn, Zbornik je nastal na pobudo Instituta za narodnostna vprašanja v Ljubljanu
nosti je predložil torkovi ustanovni skupščini v sprejem poslovnik in statut nove kulturne skupnosti. Skupščina ima 45 članov, izvoljenih v poklicnUi kulturnih ustanovah, kulturno-prosvetnih organizacijah, gospodarskih organizacijah, krajevnih skupnostih, občinski skupščini ter družbeno-političnih organizacijah in društvih. Tako imenovani kulturni amaterizem bo v skupščini zastopalo 12 ljudi. Izvršni odbor bo imel 9 članov.
V	prvem členu statuta je poudarjeno, da je kulturna skupnost organizacija, ki skrbi za uspešen nadaljnji razvoj kulture kot sestavine človekove osebnosti, družbenega življenja in napredka. Njena naloga je nadalje usklajevati kulturo z druž-beno-ekonomskimi gibanji in utrjevati ravnovesje in samoupravna razmerja na kulturnem področju.
Statui*^razglaša, da se za kulturno dejavnost, ki jo bo kulturna skupnost usmerjala in podpirala, štejejo vse oblike ustvarjanja, posredovanja in varstva kulturnih vrednot. Take dejavnosti pa so zlasti; književnost, glasbena, likovna, gledališka in filmska umetnost, knjižničarstvo, muzealstvo, varstvo arhivskega gradiva in kulturnih spomenikov, založništvo, kinematografija in druge, ki jih poklicno ali ljubiteljsko gojijo posamezni ustvarjalci, delovne ali druge organizacije, društva ali skupine.
Magyar kot jetnik življenja
Viktor Magyar, slikar s Čateža pri Veliki Loki, bo v krški galeriji razstavljal do 16. aprila — Zaokrožen cikel 27 olj na lesu
Novo likovno sezono so v Kr^em odprli prejšnji teden (v petek zvečer) z razstavo slikarskih del Viktorja Magyara, upravitelja podružnične šole na Čatežu pri Veliki Loki. O slikarju in njegovem delu je spregovoril novinar Dela Peter Breščak, razstavo pa je v imenu prirediteljev in galerije odprla Marjanca Uršičeva. Po otvoritvi so Magyaru čestitali za 37. rojstni dan, ki gaje praznoval 1. aprila.
Slikar, ki ima za seboj že šest samostojnih in petindvajset skupinskih razstav v domačih in tujih galerijah, je za malo krško hišo umetnosti pripravil izbor sedeimndvajsetih olj na lesu, nastalih v obdobju 1968-1971. Tokrat se je predstavil javnosti z motivno dokaj zaokroženim ciklom.
Osnovni motiv Magyarove slike je zemlja,* je krajina in okvir, znotraj katerega je „na-tkan“ ustvarjalčev odnos do časa in prostora, v katerem žiyi in dela, likrati pa mu je slika prostor za posredovanje videnja sveta,
Magyar je lirik zemlje, njegova govorica je čista, razumljiva, neutrudljiva. Slikar se torej izpoveduje, pri tem pa ne varčuje s čustvi. Navezanost na zemljo, na življenje m zemlji, na vse drobne stvari na njej je za^ ustvarjalca usodna. Spoznal je, da je vse, kar ga obdaja, brezizhoden zelen blodnjak, v katerem gospodujejo:	oči
zemlje, zeleni veter, sanje v zelenem, mesečevi konji in mesečevi potniki, maske, strah in smrt.
Magyar je tudi s to razstavo potrdil, da je v vrsti samoukih slikarjev samostojna in samosvoja osebnost. Z vrstniki na umetniški poti ga vežeta le želja in zagnanost v ustvarjanju, nenehnem izpovedovanju. Na tq poti nima vzornikov, vzornik si je sam.
Njegova krška razstava bo odprta do 16. aprila.
L Z.
Primanjkljaj matematikov
Po informaciji, ki sta jo pripravila novomeška gimnazijska profesorja inž. Janez Ferbar in Dušan Modic za nedavni občni zbor matematikov, fizikov in astronomov v Šmarjeških Toplicah, primanjkuje v štirih dolenjskih občinah (novomeški, metliški, črnomaljski in trebanjski) 34 predmetnih učiteljev za matematiko in fiziko.
Na 27 popolnih osnovnih šolah in njihovih 45 podružnicah na tem območju poučuje matematiko 59 ljudi, vendar od tega samo 19 kvalificiranih. Dobri dve tretjini teh ljudi poučujeta matematiko torej po sili razmer, ker učiteljev z ustrezno izobrazbo za ta predmet manjka. Ob tem je tudi grenko spoznanje, da zanimanje za študij tega predmeta kot tudi fizike pri študentili še ni takšno, da bi lahko že kaj kmalu pokrili primanjkljaj.
Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije je na občnem zboru v Šmarjeških Toplicah izglasovalo vserepubliško akcijo, v
kateri naj bi znova moralno in gmotno ovrednotili poklice matematikov, fizikov in astronomov v šolali. Kot so poudarili, bi morali zlasti izboljšati delovne pogoje'učiteljev v šolah in jim hkrati omogočiti ne le boljše gmotne razmere, ampak tudi možnosti za napredovanje na strokovnem in drugih področjih. Ne nazadnje nameravajo v tej akciji s propagandnimi sredstvi pedagoški poklic matematika ali fizika tako prikazati, da se bodo študentje še raje šolali na matematičnih fakultetah. Slej ko prej poklic matematika v šoli ni noben bavbav, zlasti pa ne takšen, kot ga nekateri še vedno radi prikazujejo ...
Nedvomno bo ta akcija pomagala zapolniti vrzel, ki zeva že več let v pedagoškem poklicu tudi na Dolenjskem. Akcija sama po sebi pa ni novotarija, pač pa le nadaljevanje sanacije šolstva, kije prav zdaj dobila že precejšen razmah.
I.Z.
Lepe navade v Krškem tudi na otvoritvi M^yarove razstave niso opustili: Učenci osnovne šole so slikarju podaji šopek in mu s tem čestitali za razstavo ter 37. rojstni dan (Foto: Ivan Zoran)
Kulturni vodnik
O sodelovanju poslej nič več samo načelno
Tradicionalno srečanje kulturnih delavcev iz obkolpskih (slovenskih in hrvaških) občin bo 17. aprila, tokrat v Novem mestu. Kot smo zvedeli, nameravajo na to srečanje povabiti tudi predstavnike kultuniih skupin Slovencev, ki živijo v Karlovcu in Zagrebu.
Na novomeškem srečanju nameravajo obdelati predvsem dve pomembni vprašanji:	izdajo
kulturnega vodnika za vse slovenske občine, ki sodelujejo na srečanjih, in sodelovanje pri skupnih in za vse občine pomembnih kulturnih akcijah.
2elja, da bi izdali kulturni vodnik, je stara vsaj toliko kot ta srečanja, medtem ko se je sam predlog rodil na seji medobčinskega sveta Zveze kultur-no-prosvetnih organizacij za Dolenjsko. Tedaj so poudarili, da bi moral kulturni vodnik zaobseči stalne in občasne kulturne manifestacije na območju vseh sodelujočih občin.
Kulturni vodnik bi bil bržkone tudi dobra preglednica kulturnega bogastva in kulturne dejavnosti v slovenskih obkolp-
skih občinah. Izdali bi ga v slovenskem in hrvaškem jeziku, kajti to naj bi bil vodnik za slovensko in hrvaško kulturno javnost. Menijo pa, da za zdaj vodnik ne bi prikazoval tudi kulturnega življenja v hrvaških občinah, ki sodelujejo v obkolpskih srečanjih.
Na novomeškem srečanju naj bi sc pogovarjali o medsebojnem sodelovanju že konkretno. Tako naj bi predvsem proučili možnosti za izmenjavo kulturnih skupin v letu 1971 ali : • sodelovanje na nekaterih pv membnejših kulturnih prireditvah, ki so letos predvidene. Po vsem tem kaže, da to sodelovanje poslej ne namerava ostati samo na papirju zapisana potrebi, ampak stvar, presajena v življenje.	i.Z.
France" Demšar - Jože Valentinčič
SKRIVN05T, m m SKRIVNOST
NA FRATI START TV DOLENJSKE
■
i
i
Čeprav sta si bila podobna kot din^ dinarju, ju je njuna mama vendarle ločila. Ločila ju je po očeh. V Božovih je bUo več samozavesti, Braco pa Jo je pogledal nekoliko mileje. Toda iz oči jima je znala brati le mama in samo mame nista mogla ogoljufati.
Zgodbica je zanimiva, zapletena, vesela in razburljiva, skoraj kriminalka, v vsakem poglavju se zgodi kaj posebnega.
Toda zgodbice o dvojčkih se ne dogajajo samo v knjigah. Sam sem imel v gimnaziji dve učenki
- dvojčici - ki ju zares nisem ločit Prav dobro vem, da sta podobnost dobro izkoriščalL Nikoli nisem bil gotov, ali je k tabli prišla zares tista, ki sem jo poklical. Ker pa se je to dogajalo tudi drugim profesoijem, se nismo preveč razburjali, da bi pa obe hkrati klicali k tabli in ju na ta način prisilili k „poštenju**, pa tudi ne bi bilo prav.
Zgodbic o dvojčkih je nič koliko, smešnih in žalostnih, nas pa tokrat zanima le vprašanje, zakaj in kako dvojčki!
Zakaj, ne vemg, vemo pa, kako.
Predvsem; poznamo dve vrsti dvojčkov, enojajčne in dvojajčne!
Z dvojajčnimi dvojčki je zadeva preprosta. Zgodi se, da v jajčniku ne dozori samo eno jajčece, kot je to običajno, ampak dozorita hkrati dve jajčeci. Lahko se zgodi, da obe dozorita v istem jajčniku, lahko pa, da dozori eno jajčece v levem in eno v desnem jajčniku. Zakaj in kdaj se to zgodi, ne vemo, v to skrivnost medicinska znanost še ni posvetila.
Ce se torej v jajcevodu pojavita dve zreli jajčeci, je kaj lahko mogoče, da bosta obe tudi oplojeni. Le spomni se, da sto in sto milijonov semenčic potuje proti jajčecu, pa je povsem razumljivo, da se bosta obe jajčeci znašli med njimi in bosta obe oplojeni. Dvoje oplojenih jajčec pa seveda pomeni dvoje otrok, in tako imamo dvojčka, ne da bi vedeli kdaj, in še manj, da bi ju tudi hoteli.
Dvojajčna dvojčka sta lahko istega ali pa različnega spola, odvisno pač, kakšna hromosoma sta imeli semenčici, ki sta oplodili jajčeci. Dvojajčnih dvojčkov ne moremo zamenjati, podobna sta si kot sicer bratje in sestre, le da sta enako stara. Nastala sta iz različnih jajčec in različnih semenčic, zato se ločita po postavi, velikosti, raščenosti,' barvi oči in las ii^evcda tudi po temperamentu.
Drugače pa je z enojajčnimi dvojčki, kakor sta Božo in Braco v „Dvojnih počitnicah**. Enojajčni dvojčki nastanejo iz enega jajčeca in ene semenčice.
Praviloma ostaneta po prvi delitvi oplojenega jajčeca obe celi-ci-hčerki med seboj združeni. Pri enojajčnih dvojčkih pa se zgodi
- spet ne vemo, zakaj - da se jajčece razdeli v dva povsem ločena dela, od katerih se potem vsak del samostojno razvije v otroka. Taka dvojčka sta si popolnoma podobna, podobna po duši in po telesu. Vselej sta istega spola, iste lastnosti imata in sploh sta, kot biju narisali skozi kopirni papir.
Trojčki, četverčki, peterčki in še drugi „erčki“ nastajajo na isti način. Pet jajčcc je hkrati dozorelo in vseh pet je bilo tudi oplojenih, pa so peterčki tu. Taki primeri so seveda bolj redki. Dvojčki se rodijo poprečno na vsakih 88 porodov, trojčki na vsakih 88 x 88 porodov, četverčki na vsakih 88 x 88 x 88 porodov itd. V zgodovini medicine poznamo mnogo zanimivih primerov, prave razlage, zakaj se nekaterim ženskam zgodi, da rodijo dvojčke ali več otrok naenkrat, pa znanost še ni odkrila.
KAJ JE POSTELJICA?
Res, o posteljici nisem pisal, zdi se mi, da za razumevanje nosečnosti in poroda posteljica ni najbolj pomembna stvar, če pa že vprašuješ, takole je s to stvarjo:
Posteljica je poseben organ, ki ga ima samo žena, in še ta samo med nosečnostjo!
Ko se oplojeno jajčece vgnez-di v maternici, se sprva hrani s
13 i
hrano, ki je nakopičena v maternični nabrekli sluznici. Ker pa že po kratkem času te hrane zmanjka, se del mrene, ki ovija rastoči plod, oblikuje v poseben organ, posteljico ali placento, ki vzpostavi zvezo med materjo in otrokom in tako omogoča redno prehrano.
Posteljica je pravzaprav pregrada, ki v obliki dvojne stene ločuje mater in otroka. Znotraj notranje stene je otrokov prostor, zunaj stene pa materin prostor. Mati dovaja hrano v zunanjo steno, odkoder jo otrokov organizem posrka, otrok pa dovaja svoje odvisne in neuporabne snovi v notranjo steno, odkoder jih posrka materin organizem. Zveza med plodom in posteljico je popkovnica, dvojna cevka, ki jo babica po porodu prereže in tako loči otroka od matere.
V posteljici se izvrši izmenjava snovi med otrokom in materjo, v njej se pretaka materina in otrokova kri druga ob drugi, ne da bi se pri tem mešali. Posteljica pa je hkrati tudi najflnejše cedilo ali filter, v katerem ostanejo snovi, ki bi otroku škodovale, če bi vdrle v zametek,
Žal pa na filtru ne ostanejo vse škodljive snovi. Skozenj gredo povzročitelji sifilisa, hude spolne bolezni, zato sifilitična mati vselej rodi sifilističnega otroka. Do ploda najdejo pot tudi povzročitelji ošpic, škrla-tinke, koz in še nekaterih bolezni. Ce nosečnica zboh za katero teh bolezni, se zelo lahko zgodi, da se otrok rodi bolan. Tudi alkohol in nikotin škodujeta otroku v maternici!
Ko je posteljica povsem razvita, je velika za moško dlan, tehta pa nekaj več kot pol kilograma. Kmalu po porodu ploda iztisne maternica iz sebe tudi posteljico, s čimer je porod končan.
KAJ JE CESARSKI (CARSKI) REZ?
Čeprav je porod praviloma normalna stvar in ne zahteva zdravnikove pomoči, pa včasih vendarle ne gre brez zdravnika. Morda leži otrok v maternici tako nerodno, da se nikakor ne more izmotati iz nje, lahko pa je tudi, da so medenične kosti slabo oblikovane in je odprtina, skozi katero naj bi prišel na svet, premajhna. Zdravniki porodničarji poznajo tudi še druge razloge, za nas naj bo dovolj, da včasih porod skozi rodni kanal ni možen.
V takih primerih se zdravnik zateče k operaciji. Nosečnici prereže trebuh in maternico, da skozi zarezo lahko dobi otroka iz maternice. Ta operacija je danes povsem nenevarna in jo zdravniki pogosto uporabljajo, da z njo rešujejo življenje obeh, matere in otroka. Brez te operacije bi eden od njiju moral umreti! Carski rez je rešil življenje že tisočem mater in otrok.
In odkod to ime za operacijo?
Nekateri pravijo, da je bil na ta način izrezan iz materinega telesa rimski cesar Julij Cezar, pa odtod to ime.
Drugi pa pravijo drugače.
Res je n;unreč, da je ta operacija ie zelo stara. Delali so jo pa vedno le na ženi, ki je med porodom umrla, da bi re?ili vsaj otroka. Tudi v starem Rimu so imeli zakon, ki je določal, da je treba z operacijo vzeti otroka iz maternice vsaki nosečnici, ki umre zadnje tedne nosečnosti. Ker so ta zakon pripisovali Juliju Cezarju, so po njem operacijo pač imenovali „cesarski rez“.
KAJ JE RK FAKTOR?
Da nimamo vsi ljudje enake krvi, gotovo veš, in prav gotovo veš tudi za krvne skupine A, B, AB in 0. Ob transfuziji krvi mora človek vselej dobiti kri svoje skupine. Bolnik s krvjo skupine „A“ sme dobiti samo kri skupine „A“, bolnik s krvjo skupine „B“ samo kri skupine „B“ itd. Ce tega ne bi upoštevali in bi s transfuzijo dajali kri ne glede na krvno skupino, bi vsi bolniki in ponesrečenci umrli ali Vsaj hudo zboleli.
I
»Kurirčkova pošta« je krenila
V ponedeljek, 5. aprila, j*e krenila na pot letošnj'a kurirčkova pošta — Na Frati je bila večja slovesnost mladih in borcev
v ponedeljek, 6. aprila, je iz petih izhodiščnih točk Slovenije, Mari- ‘ bora, Dražgoš, Frate, Cerknega in Šoštanja, krenila skoraj na 2.000 km dolgo pot po naši deželi letošnja kurirčkova pošta, ki obuja spomine na pravo kurirčkovo pošto, katero so nosili mali kurirčki med vojno skozi sovražnikove zasede, po gozdovih, po skrivnih poteh in drugod. S to pošto bodo pioniiji počastili devetinsedemdeseti rojstni dan maršala Tita in mu zaželeli še dolga in zdra-
va leta.
Ob tej priložnosti bodo skoraj ob vseh slovenskih šolali pripravih kulturne programe, kjer bodo obujali spomine na najslavnejše dni naše revolucije. Teh slovesnosti se bodo udeležili tudi borci in s pripovedovanjem skušali oživiti resnične dogodke iz revolucije.
Pioniiji, ki bodo prenašali pošto, pa sc bodo gibali po ozemljih, ki jih nadzira „sovražnik**. Razumljivo, da bodo osvobojena ozemlja ob šolah
in spomenikih narodnoosvobodilne vojne, kjer se bo tudi odvijal program. Čeprav se bo na poteh partizanskih kurirčkov pojavilo toliko nepredvidenih ovir, bo pošta gotovo prišla na določeno mesto.
Na Dolenjskem sc bo kurirčkova pošta zadrževala skoraj ves mesec april. V tem času bo veliko prireditev in svečanosti, na katerih bodo mladi manifestirali svojo veliko ljubezen do dragega maršala.
S. D.
»ZLATI ČEVELJČEK« GRE KMALU NA POT
100 km ob »mejnikih revolucije«
Letos bodo »zlati čeveljček« podelili na zaključni prireditvi 23. maja na Bučki — Organizatorji vabijo mladino, tabornike, planince...
Lansko akcijo pohod za „zlati čeveljček**, ki jo je uspešno pripeljalo do konca občinska konferenca ZMS Novo mesto v sodelovanju z novomeškim Partizanom, je, kot kaže, prerasla dosedanje okvire. Res, da bodo udeleženci aprila in maja spet šli na štiri pohode, dolge 100 km, vendar se mladinsko občinsko vodstvo letos namerava vključiti v republiško akcijo pod imenom „Ob mejnikih revolucije**.
Te dni se je sestal tudi pripravljalni odbor in je poudaril, da letošnji pohod sodi v praznovanje 30. obletnice vstaje jugoslovanskih narodov. Zato bo toliko večji poudarek na obisku pomembnih krajev iz revolucije. K sodelovanju so povabili vso mladino, pripadnike JLA, tabornike, planince in sploh vse, ki želijo opraviti to koristno pot.
Novost, ki so jo sprejeli, je, da bo zaključek pohoda na Bučki 23. maja in da bodo takoj po končanem pohodu vsem, ki so prehodili v štirih etapah 100 km, izročili simbol „zlati čeveljček**.
Ob zaključku pohoda bo na Bučki še večja slovesnost, kamor bodo povabili tudi borce. Sploh pa so udeleženci NOB zelo zaželeni, saj si drugače ne morejo predstavljati obiskov pomembnih krajev in obeležij, ne bi ob njih nekdanji borci govorili o svojih spominih.
Udeleženci bodo šli na naslednje pohode: 1. Novo mesto - Šentjošt (17. aprila), 2. Novo mesto - Cerovec pod Gorjanci (24. aprila), 3. Novo mesto — Frata (16. maja) in 4. Novo mesto - Bučka (23. maja).
D. K.
SKUPINA TEKMOVALCEV 6. razredov osnovne šole KaQ‘a Ru-pena iz Novega mesta, ki so se pomerili na drugi stopnji „Vesele šole“ za naslove šolskega prvaka. (Foto krožek osnovne šole Ka^a Rupena)
Slaki — Visoko nad oblaki
Ta teden je zmagala Slakova »Visoko nad oblaki«, na drugem mestu je Boba Stefanovič z »Obriši suze, draga«, na tretjem mestu pa je »Više nečeš biti moja«
Tudi ta teden se je največ naših mladih bralcev in ljubiteljev glasbe odločilo za ploščo Slakovega an-
JJf
m
Dekle s tremi pogledi
Karlina Tratar, mlada delavka iz novomeške Krke, je postala tudi gasilski podčastnik — Dekle se udejstvuje na treh delovnih področjih
Karlina Tratar, 22-letna delavka iz novomeške tovarne zdravil Krka, sodi med tista dekleta, ki ves svoj prosti čas posvetijo družbenemu udejstvovanju. Karlina je dolenjska prvakinja v kegljanju, igra na deskah
novomeškega amaterskega gledališča „Oder mladih**, v zadnjem času pa se je začela aktivno udejstvovati tudi v vrstah gasilcev. Bila je udeleženka pod* častniškega gasilskega tečaja, ki so ga pred dnevi v Novem mestu tako uspešno zaključili. Tam smo tudi našli Karlino.
Kako se lahko poleg dela v
tovarni udejstvujete še na treh družbenih področjih?
„Mlad človek, ki ima voljo, najde poleg dela še vedno nekaj časa, da se lahko vključi v precej razgibano družbeno življenje.“
- Verjetno se vsi mladi ne bodo strinjali z vami, da je v Novem mestu zabave dovolj . ..
„Raznovrstne zabave ni, če pa sc hoče že kdo udejstvovati, ima za te možnosti. Saj spet ni vše tako na psu, kot nekateri trdijo. “
- Kako to, da ste se vključili tudi v gasilske vrste?
„V Krki imamo zelo razgibano društveno dejavnost, vendar gasilci nismo bili med najbolj delavnimi. Zato so se v podjetju dogovorili, da vnesejo več življenja tudi med gasilce. Osnovni pogoj za poživitev pa so vsekakor šolani mladi kadri.**
- Kakšne vtise ste dobili o gasilski organizaciji?
,J*repričala som se, da je to izredno dobra in urejena družbena organizacija, ki dobiva vedno več privržencev. S šolanjem mladih kadrov bo dobila organizacija še večji mladostni zagon, brez katerega pri gasilcih ne gre.*'
- Ste že razmišljali, da bi se kakšnemu vašemu ,,delovnemu področju** odpovedali?
„Zaenkrat me čas še ne lovi, zato bom zdržala na vseh treh frontah.'*
SLAVKO DOKL
0
4 \
5
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
\
4
4
4
4
4
5
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
^4
sanibla „Visoko nad oblaki**. Na drugem mestu je Boba Stefanovič s skladbo „Obriši suze, draga**, vendar je precej zaostala za priljubljenimi Slaki. Zanimivo je, da so druge plošče:	„Kad	naš	brod plovi**,
„Dodji“, „Više nećeš biti moje'* in druge dobile precej manj glasov.
Tudi tokrat so nam naši poslušalci poslali precej pisem. Jože Resnik je zapisal, da si želi Slake vedno na prvem mestu. Zapisal nam je, katero ploščo naj mu pošljemo, če bo žo-izžreban. Dragi Jože, če bi tudi bil med srečneži, ti plošče ne bi mogli poslati, ker nisi napisal naslova; ne vem, zakaj se bojiš. Morda pa si ga tudi pozabil? Saj nisi napisal nič takega, da se ne bi smel podpisati. Vsi. ki nam pišete, če že hočete sodelovati pri žrebanju, pa vsaj v pismili navedite svoj naslov.
Podobno nam piše tudi Franc Podlogar iz Šentjanža. Tudi njemu je najbolj všeč Slak; veseli nas, da tudi „Dolenjca*.* rad prebira. Saj pravi, da komaj čaka na četrtek.
Ta teden smo izžrebali naslednje bralce: Marijo Starc, Gor. Lazi 3, Ribnica; Anica Cizel, Pirenberg 12, Globoko, in Martin Ivnik, Cesta na grad, Sevnica.
Plošče so darilo Mladinske knjige iz Novega mesta.
Iz vseh strani
SMARJETA - Te dni je izšla že druga številka šolskega glasila „KAMENCKI", ki opisuje živahno dejavnost mladih na šoh. Čeprav je vsebina pestra in bogata, uredniŠci odbor še vedno ni zadovoljen, zato poziva mlade bralce, da bi bolj pridno sodelovali s prispevki.
NOVO MESTO - Oder mladih se vedno bolj uveljavljaa, v letošnjem letu namerava naštudirati Antigono.
KRSKO — Krško mladinsko vodstvo bo v kratkem sprejelo program praznovanja letošnjega dneva mladosti in 30-letnice vstaje. Obljubili so, da bo program pester in bo prinesel precej razgibanosti v mladinske vrste. ^
RIBNICA — Pionirski odred Antona Majnika na osnovni šoli v Ribnici je izdajal šol^o glasilo „Krošnja**. V letošnjem letu niso izdali še nobene številke, vendar pričakujejo, da bodo do konca šolskega leta pripravili vsaj eno.
TREBNJE — V sredo, 14. aprila, bo v trebanjsko občino prispela letošnja zvezna štafeta. Trebanjski mladinci bodo štafetno palico prevzeli od Grosupeljčanov in jo predali mladincem iz Litije. Ob tej priložnosti bo v Trebnjem krajša prireditev s kulturnim programom.
LJUBLJANA — Društvo za tuje jezike in knjižeevnosti SRS je v nedeljo priredilo repubUSko tekmovanje v znanju tujih jezikov za srednješolce. Na II. gimnaziji v Šubičevi ulici je tekmovalo kar 244 dijakov iz vse Slovenije. Med njimi so bili tudi dolenjski dijaki, vendar za njihov uspeh še ne vemo.
BRCKO — Ob 25-letnici mladinske proge Brčko-Banoviči, k> so jo zgradili 1946. let^ je,bila v tem kraju v nedeljo večja proslava, na kateri je govoril predsednik republiške konference Zveze mladine BiH Branko Ekert. Ob tej priložnosti so predstavniki jugoslovanskih železnic izročili Janezu Kocjančiču listino kot priznanje jugoslovanski mladini za sodelovanje pri graditvi mladinske proge Brčko-Banoviči.
urednikov
kotiček
Dragi mladi bralci!
Dosedanja urednica mladinske strani „Ogledalo mladih"' Ana Vitkovič je zaradi preselitve zapustila naše uredništvo, zato je redakcija določila novega urednika. Prevzel sem urejanje te strani, zato vas vabim k sodelovanju, da bi ta stran bila dejansko odsev življenja, ki ga živite mladi.
Pišite mi o svojem delu, težavah, o vsem, kar se dogaja okrog vas!
Lep pozdrav!
SLA VKO DOKL
NAJ
LOT
Ta teden sem najraje poslušal(a) melodijo:
priimek
april 71
Kupon št.
št. 14 (1097) — 8. aprila 1971
Stran uredil: SLAVKO DOKL
DOLENJSKI LIST
9
POTA li\ STiif
NEMIREN DUH JE MORAL SPAT - Prvega aprila jc v „Gadovi pcči“ v Bršiinu razgrajal in razbijal steklenino Mustafa Velagić, dclavec SGP Pionir. Poklicali so miličnike, da so ga spravili iz gostišča in napotili spat v samski dom. Velagić sc ni mogel sprijazniti s tem, da je že zdavnaj napočila ura za spanje, inje v samskem domu z razgrajanjem nadaljeval. Spet so potrebovali pomoč miličnikov, ki so nemirnega Vela-gića naposled le spravili v posteljo. S tem pa zadeve še ni konec, ker bo moral Velagić zaradi obeh prekrškov pred sodnika za prekrške.
VLOMILCI NA VAGONU Z AVTOMOBILI - Za več kot 3000 din škode so naredili vlomilci na avtomobilih, ki so 31. marca čakali na vagonih na bršlinski železniški postaji, da jih bodo prišli iskat od „No-votehne". Ugotovili so, da so tatovi petim novim vozilom ukradli razdelilne kape in potrgali kable.
SEJMIŠČE JE VZDRŽALO -Neznani vlomilec si je prejšnji teden očitno več ur prizadevaj vdreti v poslopje na novem sejmišču na Ci-kavi, vendar sc mu to ni posrečilo. Naredil pa je precej škode: poškodoval je ključavnico na vratih, razbil šipe na enem oknu in na drugem oknu odlomil letvo. Kaj je iskal, ni znano.
NASLI SO JO PRI OZLJU - 22. marca je odšla od doma z Vrhovcev pri Adlešičih neznano kam 53-letna .Angela Grabrijan. Domaje zapustila otroke in poslovilno pismo. 30. marca jc prišlo iz Ozlja na Hrvaškem sporočilo, da so iz Kolpe potegnili žensko truplo. Sc isti dan so ugotovili, da gre za Angelo Grabrijan. Utonila je v Kolpi, voda pa jo je po nekaj dneh naplavila pri Ozlju.
IZ ZAPORA NA VLOM - Vlasti-mir Horvat je prišel 11. oktobra lani iz zapora in takoj prvo noč vlomil v kolodvorsko restavracijo v Brežicah. Ukradel je za 370 din hrane. 1. aprila so mu za to dejanje sodili na novomeškem okrožnem sodišču. Skesano je priznal, da je res vlomil, ker pa jc bU za podobna dejanja že kaznovan, so mu sodniki za brežiški vlom prisodili devet mesecev zapora.
PISMONOŠA TRKAL ZAMAN -3. aprila je pismonoša zaman trkal na vrata 75-letne Marije Kapič v Veliki Bučni vasi št. 8. Ko le ni bilo nikogar iz hiše, je vstopil in v stanovanju našel Kapičevo mrtvo. Zenska je že več let x>lehala na srcu, 2. aprila pa je bila še na pregledu v Ljubljani. Domnevajo, da jo je zadela srčna kap.
KRAJA V SAMSKEM DOMU -
V	samskem domu SGP Pionir v Bršlinu so spet odkriH krajo. 3. aprila je neznani storilec odnesel delavcu Ivanu Verbiču bundo in pulover ter ga tako oškodoval za 300 din.	‘
OGENJ V VELIKI VASI - 27. marca popoldne je ogenj uničil Karolini Stanič v Veliki vasi ostrešje 14 metrov dolgega gos(>odarskcga poslopja in 7 metrov dolgega hleva, dve toni slame in pol tone sena. Škode je za 8000 din. Ugotovili so, da seje požar razširil iz dimnika.
LAŽNI TRGOVEC IN GOLJUF OBSOJEN V NOVEM MESTU
Vsi po vrsti so mu nasedali
Bojanu Drofeniku, absolventu prava iz Ljubljane, priysklepanju kupčij ni nihče gledal pod prste; če bi, bi videli, da si na kupčijskih listih izmišlja najrazličnejša imena — Šest mesecev je bil spreten »zastopnik« tržaške firme »Nova« in si nepošteno koval dobiček
Zgodilo se je že pred tremi leti in pol, toda 36-letni Ljubljančan Bojan Drofenik je šele prejšnji teden odgovarjal za kazniva dejanja: nedovoljeno trgovino in goljufije. Novomeško okrožno sodišče je moralo zasedati kar dva dni, da je določilo pravo „težo"' dejanj, ki jih je zagrešil ta absolvent pravne fakultete in znanec zatožne klopi iz leta 1966 zaradi podobnih grehov.
ISKAN „STROKOVNJAK^
Razprava zoper Bojana Drofenika se je začela 31. marca ob osmih zjutraj, trajala tisti dan do osme ure zvečer, nato pa še dopoldne naslednji dan, torej 1. aprila ko so obtoženemu napo-slc'. izrekli sodbo: tri leta strogega zapora in preiskovalni zapor do pravnomočnosti sodbe.
Drofenik je kazniva dejanja začel komaj nekaj mesecev po tem, ko mu je v začetku septembra 1966 potekla petmesečna prostostna kazen, na katero je bil obsojen zaradi nedovoljene trgovine: posredoval je prodajo pralnih strojev, hladilnikov in peči na olje od nekega inozemskega trgovca. Na stari poti se je spet znašel januarja 1967.
„ZASTOPNIK” ZA UVOZ
Obtožnica je Bojanu Drofeniku očitala, da se je od januarja do konca julija 1967 „ukvarjal s trgovino in trgovskim posredovanjem, čeprav za taJco dejavnost ni imel niti dovoljenja niti pravice". Spisek strank", s katerimi je imel opraviti, je precej dolg, predmet njegovega „poslovanja" pa z eno besedo povedano isti: Drofenik se je ljudem predstavljal, da jim lahko uvozi najrazličnejše fK)ljedclske stroje. Od kupcev jc sprejemal denar in poskrbel, da so stroje tudi dobili.
Takole so tekle kupčije: Janezu Luštku in Ani Kukman iz Dolnjega Kamenja je uvozil motorni kosilnici „Alpina" in za to storitev od vsakega dobil 4.200 din; Ivanu I-'er-kolju iz Zloganja je nabavil kosilnico BCS, vendar mu jc moral kupec plačati 1.147 dolaijev. Jožetu Mikcu z Rateža jc priskrbel kosilnico „Alpina" „samo" za 3,750 din. Drago Kramarič iz Dragomlje vasi pa je za kosilnico „Bertolini" odštel Drofeniku 7.910 din.
Motorne kosilnice „Alpina" so v kupčiji z Drofenikom dobili in morali zanjo odšteti zahtevane vsote še: Jože Bašelj iz (iornjega Kamenja -3.950 din, Alojz Korbar iz Male Bučne vasi - 4.000 din, Alojz Luštek iz Ždinje vasi - 4.500 din, Alojz Hrovat iz Birčne vasi - 4.000 din, Karel Andrušič iz Gornjega Kamenja - 4.000 din, Alojz Žagar iz Karteljevega - za kosilnico in grablje 6.900 din, Alojz Mahnič iz Kar-teljevega - za kosilnico in grablje 6.900 din, Alojz Mahnič iz Sel pri Zagorici - 4.000 din, Jože Peteric s Cikave - 4.000 din. Ivan Dragan i/. Bognečc vasi - 3,950 din in I ranc Žgajnar z Drečjega vrha - 3.950 din.
,,Strokovnjak" za uvoz se je „izkazal" tudi pri I rancu Ovnu iz Ljubljane, kateremu je za 25.000 din pripeljal iz tujine traktor „Pas-qualli".
HUMORESKA
4
0 4 \
4 0 4
NEDOLŽEN
Bobenčkov Blažek je stal pred sodniki in srce je imel nekje v hlačah. Čudno. V gostilni je bil namreč vedno glasen in junačil sc jc, da mu nihče ne more do živega« Ko bi ga videli, kako se je ustil in šopiril, ko ga je imel dodobra pod kapo. Vse je bilo njegovo in gorje tistemu, ki sc mu je postavil po robu. Onega dne pa je bilo drugače. Stiskalo gaje v grlu in noge so sejnu tresle kot mlado ščene v mrazu.
„Blažek, Blažek, že spet ste tu ..."
„Nič nisem kriv, prav zares čisto nič. Po nedolžnem me dolže. Verjemite mi..
„Mar niste ozmerjali natakarico in jo oklofutali?
„Kje pa! Veste, tak je moj način govorjenja. Ze petdeset let tako govorim. Res sem rekel svinja, toda to še ni nič nespodobnega. Zakaj sem tako rekel?
I no, rekel sem. Kar tako. Saj svinja je vendar koristna žival...
„Pa klofuta? "
„Ni omembe vredno. To sploh ni bila klofuta. Veste, tisto natakarico nekam rad vidim -ježcšna, samo da tega moja žena ne sliši! - pa sem jo malo pobožal. Pocukati sem jo hotel, takole v fantovski prešernosti..."
„Kaj pa kozarci, ki ste jih razbili? "
„Po nesreči, povsem po ne-.srcči. Obrnil sem sp, šek - pa so šli pK) tleh ..
„Pa stol, ki ste ga vrgli v steno? “
,„Nič hudega. Saj sem ga že plačal."
„Priznate svojo krivdo? "
„Nikakor ne. Saj nisem ničesar storil, ničesar takega, kar bi bilo moč kaznovati. Veste, vsi tam v gostilni imajo piko name in vselej, kadar kdo kaj razbije, zvale name. To ni pošteno in zahtevam, da bo temu enkrat konec ..
Tako je govoril in odleglo mu je, ko je končal. Pritisk v grlu je popustil in noge so se umirile. Povedal je, kar je želel. Odločili so sc, da bodo poklicali priče. ..
Takoj zatem ga je zaneslo v gostilno. Razkoračil sc jc že med vrati, glasno zaklel in zakričal:
„Preklete prašiče .,. Svinje nemarne! Zaradi vas sem moral danes prcd sodnike. Vam že pokažem, mrhe hudičeve! Gobec mu stavšam, kdor bo kaj zinil proti meni..."
Kmalu zatem je bilo „Pri Matevžu" precej razbitega. Menda še danes ne vedo. kdo je to storil, ker je bil Blažek spet - nedolžen.
JAKA PRAVIČNIK
0
#
4
4
5
4
0
0
$
$
0
0
5 S
5 0 0 0 0 0 \ 0 0 0 L ^
Drofenik je med dolenjskimi kmetovalci kmalu tako zaslovel, da so ga tisti, ki so sc zanimali za uvožene poljedelske stroje, malone kar sami iskali. Kogar ni bilo k njemu, ga je obiskal Drofenik. Gospodu, ki je tako prepričljivo govoril, niso hoteli gledati pod prste, kaj je napisal na „dobavnice" in kako se podpisuje. Ce pustimo ob strani dejstvo, da Drofenik ni bil zastopnik „Nove" (zato se tudi ni mogel izkazovati z njenimi papirji), so kupci kar vsi po vrsti prezirali, da je na „kupčijskcm listu" podpisan drug, ne pa tisti, ki sc jim je prcd.stavljal. Le nekaj takih „pogodb' je Drofenik podpisal s pravim imenom.
Drofenik pa ni bil le spreten „trgovcc", ampak tudi goljuf. Kar tri težke grehe mu jc obtožba obesila na vrat.
TRIJE NA „LEDU"
Prvega je zagrešil februarja 1967.
V	Trstu je kupil zase pralni stroj. Vračala sta se skupaj z Olgo Klančar. Pred državno mejo je Drofenik prosil Klančaijevo, naj bi vzela na carini skrb za njegov pralni stroj nase, češ da irtia sam že prepoln potni list, ker je hkrati s pralnim strojem kupil še nekaj drugega,Cariniki so Klančaijevi res zaračunali ^arino za Drofenikov pralni stroj, ko pa bi ji moral lastnik tega stroja povrniti stroške, je izginil - seveda nc brez stroja. Tako jc morala Klančarjeva za tuj uvoz plačati 1.300 din carine.
3. marca se je Drofenik znašel v Libnem, ker je zvedel, da je Danijel Planinc iz tega kraja pisal v Trst firmi „Nova", ali bi lahko dobil traktor „Pastjualli" za dinarje. Drofenik sc je Planincu predstavil za zastopnika te tržaške firme in se mu takoj ponudil, da bo stvar uredil. Na račun je dobil 13.000 din, ka.sneje pa
-	češ da je traktor dražji, kot je sprva povedal - še 3.000 din. Dnevi so tekli, roki za dobavo minili, traktorja pa ni bilo od nikoder. Kajpak Drofenik ni vrnil denarja.
Julija je Drofenik prišel na Dolenjsko in sklenil kupčijo v okolici Novega mesta. Anici Žagar iz Kar-tcljevega, ki sc je zanimala za uvoz osebnega avtomobila, je ta „strokovnjak" in „pooblaščeni partner tržaške firme" takoj ponudil svoje posredovanje. Dejal je, da mu je mož naročil, naj izroči 980 mark kot akontacijo, drugo pa bo prišel iskat kasneje. Marke mu je Žagarjeva izročila, vendar se je potem morala obrisati pod nosom; bilo ni niti avtomobila niti denarja.
Drofenik je izjave spreminjal že v preiskavi, na glavni obravnavi pa jc priznal le nekaj potov glede nedo-
voljene trgovine. O večjem številu trgovskih posredništev in zlasti o goljufijah ni hotel slišati, češ da so izmišljotine. Svojim kupcem, ki jih je sodišče zaslišalo kot priče, je zabrusil, da lažejo, če so potrdili, da so res .sklepali kupčije z njim. Vsega je bilo za.slišanih sedemnajst prič; vsi prizadeti in psihiater. Psihiater je ugotovil, da pri Drofeniku ni zaznati znakov duševnih motenj, zavoljo katerih se ne bi mogel zavedati svojih dejanj.
Bojanu Drofeniku so sodili po obtožbi.
TUdi na cesti smo ljudje...
„Zadnji marčevski teden bom pomnil, dokler me bodo po svetu nosila kolesa," mi je pravil Novomeščan S. Z. in trepljal svojega svetlo sivega fička na parkirišču pred Mladinsko knjigo v Novem niestu.
„Glejte, odpeljem se zadnjič izpred banke, kar me na ovinku pri indrustriji obutve zanese na levo, da je bilo veselje. Ustavim in pogledam, pa kaj vidim: fičko je pokleknil z žebljem v sprednjem levem kolesu. Kje sem ga pobral, ne vem."
Prižgal si je cigareto in nadaljeval:
„Naslednjega dne sem se službeno namenil proti Otočcu. Pri gimanziji pa: sssssk! in sprednje desno kolo je bilo prazno. Vulkanizer je izpulil dolg rjav in malce ukrivljen žebelj, zakrpal zračnico in mi zaželel srečno pot."
Cigareta mu jc dogorela, ko je zamahnil z roko, češ to ni še nič, zdajle bo glavno! In je razlagal;
„Dva dni je bilo dobro. Pripravi se, gremo k tvoji mami! sem rekel ženi. Lepo je šlo do vrtnarije ob Cesti herojev. Zapeljal sem na luknjo, fičko je poskočil, spredaj pa - kolesar. Pazi! je kriknila žena, ko je fička zaneslo na levo, v trenutku, ko je nasproti - zaradi lukenj na desni strani - vozil po sredini ceste tovornjak s prikolico. Bo karambol! Zavil sem krmilo na desno, kolikor se je dalo, skočil čez nekaj lukenj in hop! na desko z velikim svetlim žebljem navzgor. Ni bilo pomoči, samo tenko je zapiskalo in fičko sc je nagnil na desno stran. ,Spet!‘ jc siknila žena. ,Kaj sc more, v tretje gre rado,‘ sem pokorno odvrnil. .Zgodi sc, kakopak!* se je zasmejal vulkanizer, ko sem mu v tretje plačal starega ju rja."
Mož je imel srečo, da ni žebljev pobral kje na avtomobilski cesti. Kdo ve, kaj bi bilo!
N. N.
Sodražica: past za šoferje
Prometnih znakov ni, zemljevid pa laže
Na križišču pri „Kaprolu" v Sodražici ni nobene table, kam pelje ta ali ona cesta. Domačinom tabla res ni potrebna, je pa zato tujcem, še posebno, če se peljejo ponoči, ko na cesti ni ljudi, da bi jih vprašali za pot.
Mnogi tujci so pot že zgrešili in se namesto proti Postojni odpeljali na Slemena. Posebno ga polomijo tisti, ki imajo s seboj zemljevid za avtomobiliste. Ti zemljevidi namreč lažejo (rui primer karta AMZJ): avtomobilistu kažejo, da gre glavna cesta Ribnica-Sodražica-Nova vas in naprej proti Postojni neprestano po
levem bregu reke (gledano v smeri njenega toka). V resnici pa moraš, če hočeš v Postojno, prav pri ,,Kaprolu" v Sodražici zaviti preko mostu na desni breg reke in se peljati nato po njenem desnem bregu.
Upajmo, da se bodo pristojni cestni možje le potrudili in namestili table, ki bodo kazale smeri. Cc tega nc bo storil noben drug, pa naj sc potrudi domače turistično društvo ali krajevna skupnost. S tem bi namreč prihranila avtomobilistom marsikatero napačno pot in seveda tudi veliko jeze.
P-c
Zažgal in sam pogasil
Anton Škufca iz Petan je bil za poskus požiga pred okrožnim sodiščem obsojen na pogojno kazen
Anton Škufca, 29, je lani 3. decembra kot že nekajkrat predtem doma v vasi Petane pri Novem mestu razgrajal, zato so sc žena, otroci in tašča zatekli k sosedovim. Družino je pozival, naj gre domov, ker
[)a žena ni hotela slišati o tem, je lotel zažgati taščino kaščo. Ko so ga opozorili, naj vendar ne počenja neumnosti, je nekomu zagrozil z nožem. Ogenj jc že ogrozil pa*mo-ženje, vredno več kot 20.0()0 din, vendar ga je pogasil sam Škufca, šc preden seje razplamtel.
Zaradi tega dejanja sc je moral Škufca v marcu zagovarjati pred novomeškim okrožnim sodiščem. Ob-
sojen je bil na^8 inescccv zapora in plačilo .500 dih denarne kazni, vendar so mu kazen pogojno odložili za tri leta. Pri odmeri kazni je sodišče upoštevalo nekatera pomembna dejstva; tako je Škufca sam pogasil ogenj in preprečil morebitne hude posledice; nadalje je ogenj podtaknil očitno pod vplivom vinji'nosti, kar so nui tudi Steli v olajševalno okolnost. Sodišče sc je prepričalo, da so obtoženca k takemu dejanju spoti-budili že dalj časa skaljeni družinski odnosi. Nc nazadnje je sodi.šče tako r;izv)dbo izreklo tudi zavoljo tega, ker je Škufca oče dveh mladoletnih otrok.
VELIKA VAS: MERCEDES POŠKODOVAN, VOZNIKU NIC - 4. aprila dopoldne je z avtomobilske ceste pri Veliki vasi iz nepojasnjenega vzroka zapeljal Kosta Milora-dovič iz Slovenske Bistrice z mercedesom. Zadel je smernik in se zabil v nasip. Škodo so ocenili na 2000 din, vendar vozniku ni bilo nič.
MEDVEDJEK: TOVORNJAK SE JE PREVRNIL - Stanko Skotljanec iz Brega pri Krškem jc vozil 3. aprila tovornjak po avtomobilski cesti proti Zagrebu. Ko jc pri Medvedjeku vozil po klancu navzdol, jc zapeljal na bankino in se prevrnil. Tovor se je raztresel. Škodo so ocenili na
15.000 din. Sopotnik Miha Skotljanec je bil ranjen.
NOVO MESTO; NA PLOCNIKU POVOZIL PESCA - Katarina Sla-novič iz Zaloga je 2. aprila ponoči pešačila po pločniku ob Cesti komandanta Staneta proti Glavnemu tigu v Novem mestu. Tedaj je po cvsti prdrvel z austinom 1300 ljubljanske registracije Danijel Badovinac. Pri Goleževi hiši ga je zaneslo, zapeljal je na pločnik in povozil Sla-novičevo. Očividci so ranjenko odpeljali v bolnišnico, voznik austina pa jo je odkuril in so ga šele kasneje našli ter prepoznali.
GRM; GUMI POCiLI, VOZILO
V	JAREK - 2. aprila sta tovornjaku, s katerim je Stjepan Jakolić iz Zapre.šiča peljal hlode od Črnomlja proti Metliki, pri Grmu počili zračnici na zadnjih kolesih. Tovornjak je zaneslo v jarek, kjer seje prevrnil in drsel šc nekaj mcuov. Voznik je bil laže ranjen, škodo pa so ocenih na
10.000 din.
ŽUŽEMBERK:	TOVORNJAK
TRESCiL V HISO - 2. aprUa zjutraj sta se v Žužemberku srečala avtobus SAP, ki gaje vozil Jože Zajc iz Gorenje vasi pri Ivančni gorici, in tovornjak podjetja (iotjanci z voznikom Ivanom Rolihom iz Gornjega Suhadola. Voznika sta na mokri cesti zavirala, avtobus pa se je tudi ustavil. Rolih je zapeljal na desno stran ceste, pri tem pa jc tovornjak zaneslo proti hiši. Zadel jc stopnice, poškodoval fasado in okna, potem pa treščil še v avtobus. Na srečo škoda ni velika, pa tudi od potnikov ni bil nihče ranjen.
BIC: MCKU se je ODPRL POKROV - Med vožnjo proti Ljubljani 2. aprila .se je fičku, ki ga je vozil Franc l.avriha iz Cviblja pri Trebnjem, odprl pokrov in vozniku zaprl pogled. Vozilo je zaneslo na levo in jc oplazilo osebni avtomobil, ki ga je nasproti vozil Polde Verbič iz Naklega. Od zadaj pa jc fička zadel tovornjak, ki ga je vozil Milorad Gligorijevič iz Martanoša. Gmotno škodo so ocenili na 9000 din.
BELA CERKEV: PREK ZlVE MEJE - Faik Hadžiabič iz Olova jc
I.	aprila zvečer pri Beli cerkvi zapeljal osebni avtomobil s prikolico z avtomobilske t-cste na bankino, nakar ga jc vrglo prek žive meje na cesto tretjega reda. Nasproti seje ob tej cesti pripeljal s fičkom Anton Bučar iz Dolenjskih Toplic, tako da sta se s Hadžiabićem zaletela. Škodo so ocenili na 4500 din.
STRAŽA: ZBIL PESCA S Ka LESOM - 30. marca zvečer je Jože Henigman iz Jurke vasi pri Straži s fičkom zbil Antona Gričarja iz Loške vasi, ki je ob sebi peljal kolo. Hudo ranjenega Gričarja so odpeljali v novomeško bolnišnico. Pred srečanje naj bi bil Gričar zavil na levo pred fička.
RAli:Z; MOPEDIST V PESC'A
Vinko Bajc iz Smolcnje vasi je 30. marca z mopedom, ko seje peljal od Rateža proti Novemu mestu, zbil
67-letno Marijo Pavlin z Rateža. Hudo poškodovano žensko so odpeljali v novomeško bolnišnico.
NOVO MESTO; PRI TRCENJU TRIJE RANJENI - 30. marca je na Smihelski cesti v Novem mestu zaneslo fička, ki ga je vozil Viktor Miklič iz Mačkovca. Zadel je fiat 124, ki ga je naproti vozil Viktor Kotnik. Miklič, sopotnica Vanja Berkopec in Kotnik so bili ranjeni. Škodo so ocenili na 16.000 din.
KRŠKA VAS; PRI BUDiCU TRESCiL v zid - Janez Vester iz Podhuma je 28. marca na križišču pri Budičevi gostilni v Krški vasi z osebnim avtomobilom zadel podporni zid ob Savi. Škode je bilo za 4000 din.
BRESTANICA; NEIZKUŠENA MOPEDISTA PADLA - 27. marca zvečer sta se v Brestanici zaletela z mopedi Zvonko Debelak z Malega Kamna in Albin Sirotka z Brezovske gore. Sirotka je pred srečanjem vozil po levi strani. Debelak je bil huje, Sirotka pa laže ranjen. Mopede sta vozila, čeprav nimata vozniških dovoljenj.
SEVNICA: AVTO ODBIL LEŽEČEGA - 27. marca zjutraj je Edi Motnikar iz Loke, ko se je vračal domov, obležal na Ulici heroja Maroka v Sevnici. Pavel Radej, ki se je v isti smeri peljal z osebnim avtomobilom, ga je opazil na 20 metrov. Kljub zaviranju je avtomobilist pešca zadel in ga odbil 4 metre naprej. Motnikaija so odpeljali v celjsko bolnišnico.
Vlomili v banko
Nič ukradenega
V	noči od 2. na 3. april je bilo vlomljeno v kočevsko podružnico Ljubljanske banke. Po dosedanjih ugotovitvah vlomilci niso ukradli ničesar niti niso skušali vlomiti v blagajno ali pisalne mize. Odnesli niso niti nobenega izmed pisalnih ali računalnih strojev, ki so bili na mizah.
Vlomilec ali vlomilci -'ne vedo še, koliko jih je bilo — so prišli v banko po žlebu iz nadstreška nad stopniščem, od koder so splezali skozi straniščno okno. Pri tem so žleb poškodovali. V notranjih prostorih banke so si svetili tudi z vžigalicami, saj so preiskovalci našli na tleh več ostankov vžigalic.
Za storilcem ali storilci še poizvedujejo.
J. P.
\.AB00
'Cf T\^
Ali ni to že več kot izziv?
Na Dolenjskem pokličejo na zatožno klop poprečno po sto odraslih Ciganov na leto. Vsako leto je obsojen vsak sedmi kazensko odgovorni pripadnik te naše etnične skupnosti.
Po podatkih UJV je udeleženost Ciganov v splošni kriminaliteti kar osemnajst-krat večja kot pri drugih občanih. Med tistimi Cigani, ki padejo oblastem v roke, je okoli 70 odstotkov povratnikov. Res prava izjema so tisti, ki so bili samo enkrat na sodišču. Mnogi so sedli pred s(xlnike že po pet. deset. celo po petnajstkrat, liibko, ki smo o njem nedavno pisali na tej strani, s trinajstimi kaznimi ni rekorder.
/alostno, a resnično je, da se trenutno s Cigani ukvarjajo le še organi pregona in sodišča. Organi pregona celo znatno bolj, saj so jim dala že samo letošnja streljanja v» ciganskih taboriščih (Kanižarica, Žabjek) dela rrc' kot za {xdne roke.
Cigani pa, čeprav so stalno na poti do zatožne klopi, ne odnehajo. Zdi se, da z vsakim novim kaznivim dejanjem, ki pa se zgodi malone vsak dan kakšno, opozarjajo, kako so bili vsi dosedanji ukrepi proti njim kaplja v morje. Ali morda ni to že nekaj več kot izziv družbi, da samo z organi pregona in sodišči ne bo rešila ciganskega vprašanja?
Cigani pa. kot da so začutili, da družba na to, kar naj bi ji bilo več kot izziv, ne bo reagirala, in so se v zadnjem času celo začeli izmikati sodišču. Več kazenskih obravnav se je posrečilo šele po drugem, tretjem ali celo četrtem sklicu; zdaj ni prišel obtoženec, zdaj so izostale priče (Cigani). Sodnikom je vse to začelo žc presedati.
lio družba r odgovor na takšno vedenje Ciganov spet sklicala kakšen simfx>zij ali pa se Ih) naposled po tolikšnem številu sej, referatov in zapisnikov odločila za ukrepe ?
J. Z.
ZDRU2ENO PODJETJE
»TRANSTURIST« Škofja Loka
sprejme
v redno delovno razmerje za nedoločen čas
več avtobusnih šoferjev
za delavske proge;
— ŠENTGOTARD—TROJANE—LJUBLJANA
— AMBRUS—LJUBLJANA
— MOKRONOG—I.JUBLJANA
— TREBNJE—LJUBLJANA
Nastop dela takoj. Poskusna doba 2 meseca. Kandidati naj se po možnosti osebno./glasijo v kadrovskem oddelku podjetja, Škofja Loka, Titov ti{j; 11.
»DANA«, tovarna rastlinskih specialitet in destilacrja, Mirna
objavlja
naslednja prosta delovna in učna mesta:
1. KV kuhar, kuharica v restavraciji
2. KV natakar, natakarica v restavraciji
3. vajenec, vajenka v kuhinji, vajenec, vajenka v točilnici
Pogoji; pod 1. in 2. poklicna šola gostinske stroke, praksa zaželena.
Osebni dohodek po dogovoru. Samsko stanovanje zagotovljeno;
p>od 3. dokončana osnovna šola.
Prijave pošljite na naslov podjetja do 30. aprila 1971
Veletrgavina »MERCATOR«, Ljubljana, poslovna enota »STANDARD«, Novo mesto
razglaša prosto delovno mesto
prodajalke živilske stroke
za prodajalno >*-Pri vodnjaku-« v Novem mestu.
Pogoj za sprejem: kvalificirana trgovska delavka. Nastop dela takoj ali po dogovoru.
Pismene ponudbe pošljite do vključno 15. aprila 1971 splošni službi PE »»STANDARD«, Novo mesto. Glavni trg št. 3.
Di Podjetje
DOM IN VEST, Novo mesto
takoj sprej me
v redno delovno razmerje
Čistilko
za poslovne prostore. Pisn^ne vloge sprejemamo do 13. aprila 1971.
Gostinsko podjetje »ZELENICA«, Tržič
sprejme
— več natakarjev, natakaric
(kvalificiranih ali priučenih)
Nastop možen takoj. Zglasite se na Trgu svobode 23 v Tržiču.
®	'BREŽICE	^
I CVETLIČARNA® i	TREBNJE!
&
&
&
&
&
Ig
(g
Odprta Je v prejinji prodajalni kruha v Trebnjem it. 7 b — Dri žel. postaji.
Nudimo vam;
— rezano cvetje in lončnice
— cvetlična semena in gomoye	^
— vsa potrebna sredstva in dodatke za vzgojo in nego cvetja	^
— pripadajoči pribor in pripomočke	^
Sprejemamo naročila:	^
— za izdelavo vencev in šopkov
— za aranžerske usluge z dekoracijo	in oskrbo	poslovnih ^
prostorov ter zasebnih stanovanj (poroke in drugo)	^
Za obisk, naročila in nakup se priporoča kolektiv Cvetli- ^ čarne!
Urešen nastop mlade telovadke v Novem mestu. Zgoraj zmagovalci na medobčinskem pionirskem prvenstvu (od leve proti desni): Ban, Geijevič, Kranjc, Hočevaijeva, Doklova in Zupančičeva.
Mladi po stopinjah Mira Cerarja
Vrsta šolskih tekmovanj v gimnastiki, nastopi v Novem mestu in Brežicah — Mladi telovadci so pokazali lep napredek
Sredi prejšnjega tedna je bilo v Novem mestu področno prvenstvo učencev osnovnih šol v gimanstiki. Udeležba je bila dobra, čeprav so organizatorji pogrešali ekipe iz Bele krajine. Tekmovalci so se dobro pripravili, zato smo bili z njUiovim izvajanjem zelo zadovoljni. Žal je tekmovanje nekoliko motilo nerazpolo-ženje pri nekaterih vodjih ekip, ker niso vedeli, da morajo na tekmovanju nastopiti na štirih orodjih. Prav bi bilo, da bi organizatorji na začetku šolskega leta izdali'tekmovalna pravila, ki se med letom ne bi več menjala. Ne vemo, kdo ima namen povzročati vročo kri.
pionirji so bili daleč najboljši pionirji iz Brežic, ki so telovadili lahkotno in zanesljivo. Prvo mesto je več kot zasluženo. Pri dekletih so učenke iz Novega mesta, ki veči-
Prepričljiva zmaga Brežičanov
3.	aprila je bilo v Brežicah področno prvenstvo v gimnastiki za srednješolce. Na tekmovanju je nastopilo 34 tekmovalcev. Med posamezniki in ekipami so prvo mesto osvojili Brežičani.
Posamezniki: 1. Geijevič, (Br.)
48,05,	2. Zore (Br.) 47,80, 3. Klo-kočar (Br.) 46,70, 4. Damjanovič (TSS N. m.) 46,40, 5. Ivančič (Br.)
46.30. Izven konkurence je Milan Mrak iz Novega mesta delil tretje mesto.
Ekipno:	1.	gimnazija	(Br.) I
234,00,	2.	gimnazija (Br.) III
221.30,	3.	gimnazija (N. m.)
219,40, 4. gimnazija (Br.) II 217,50.
J. S.
noma telovadijo še pri Partizanu, prepričljivo zmagale. Nekatere posameznice so navdušile in bodo na republiškem šolskem prvenstvu z zanesljivimi nastopi tudi uspele.
Četrto mesto ZA koCevje
v nedeljo je bilo v Zagorju 17. hitropotezno prvenstvo slovenskih mest v šahu. Med 36 ekipami so igrale tudi ekipe z £>olenjskega. V predtekmovanju so se najbolje uvrstile ekipe Novega mesta, Kočevja in Brežic.
Zmagovalec letošnjega prvenstva je Maribor, ki je zbral 53,5 točk. Uspeh iz lanskega leta so spet ponovili prodorni Kočevarji, ki so zasedli četrto mesto. Slabše so se odrezali Novomeščani, ki so bili osmi
Končni vrstni red: 1. Maribor,
53,5,	4. Kočevje I (Osterman, Cimer, Praznik, Gomik, Ivič, Podko-ritnUc) 43, 8. Novo mesto (Škerlj, Penko, Šporar, Sitar, Milič,. N. Picek, Sčap) 27 točk, 10. Brežice (Levičar, Ilinčič, Rupar, Micič, Va-lenčak, Emil, Potežlca) 11,5; 22. Kočevje II, 29. Mokronog itd.
J. UDIR
Rezultati ^ učenci: 1. Geijevič (Br.) 36,90, 2. do 3. Ban (Br.) in Kranjc (Nm.) 36,30, 4. Mtaver, (Br.) 36,20, 5. Kerin (Senovo) 35,50, 6. do 8. Vučanjk in Poček (Br.) ter Porenta (Nm.) 35,40, 9. Kreačič (Br.) 35,10, 10. Peruci (Sen.) 34,80 itd.
Ekipno: 1. Brežice 180,90, 2. Novo mesto 170,10, 3. Senovo
162,00,	4. Sevnica 127,50 (brez enega orodja).
Učenke: 1. M. Dokl 38,90, 2. J. Zupančič 37,35, 3. Hočevjur 36,40,
4.	Petrov 36,05, 5v Cemič (vse Nm.)
35,95,	6. Obrč (Br.) 35,25, 7. Slap-šak 34,20, 8. Rebernik 34,15 (obe Sevnica), 9. Kos (Br.) 33,75, 10. N. Zupančič (Nm.) 33,25 itd.
Ekipno: 1. Novo mesto 183,65,
2.	Brežice 171,45,	3.	Sevnica
164,05,	4. Trebnje 120,40, 5. Brestanica 119,15 (zadnji dve ekipi sta telovadili samo na dveh orodjih).
A. G.
»Dolenjski list« v vsako družino
Rostanova ponovno zmagala
Sonja Rostanov£^ dijakinja STŠ, se ni dala presenetiti. Na prvenstvu srednješolcev v Novem mestu ji Je uspelo obraniti prvo mesto, ki ga je dosegla lani, medtem ko so v ekipni konkurenci dijakinje šole za zdravstvene delavce morale prvo mesto tokrat prepustiti novomeškim gimnazijkam. Tudi srednješolke so v primerjavi z lanskimi nastopi precej napredovale, upamo, da se bodo zato bolje odrezale nji republiškem srednješolcem prvenstvu.
Posamernice - 1. Rostan (STS Nm.) 37,35, 2. Kosec 36,95, 3. Modic 36,60 (obe gimn. Nm.), 4. Lup-šina 36,60, 5. Požek (obe SZD Nm.), 6. Saje 35,80, 7. Rajer 35,75 (obe gimn. Nm.), 8. Poček (gimn. Br.) 35,65, 9. Petrov (SZD) 35,15,
10.	Horvatič (gimn. Br.) 34,55 itd.
Ekipno: 1. gimnazija Novo mesto
177,95,	2. šola za zdravstvene delavce Novo mesto 173,15, 3. gimnazija Brežice 143,65, 4. ekonomska srednja šola Novo mesto 171,95.
Ribničani nasolili Piran
To nedeljo sta se obe dolenjski rokometni ekipi proslavili. N^'-večji podvig so napravili Ribničani, ki so sredi Pirana gladko porazili lanskega republiškega prvaka. Brežičani niso imeli preveč težkega dela s Šoštanjem. Neprijetno presenečenje pa so nam pripravili Sevničani, ki so doma zapravili dve dragoceni točki v srečanju z Dupljami.
Zlati točki za Belo krajino
v tem kolu je prijetno presenetila Bela krajina, ki je doma tesno, vendar zasluženo prem^ala dobro enajsterico Nove Gorice. Belokranjci so dobili krila in kaže, da bo zdaj šlo bolje. Ostale štiri ekipe pa so dosegle vse tri možne izide.
BELA KRAJINA:
NOVA GORICA 3:2
Belokranjci so v prvem polčasu vodili že s 3:0. Proti Iconcu srečanja
čini dosegli dva gola in pokopali'Vse upe Krčanov. Strelec za goste je bil Dobnik.
L. HARTMAN
inia
pa so se morali krepko potruditi, da so obdržali težko priborjeno prednost. Strelca zadetkov sta bila Karin (2) in T. Weiss. Najboljša moža na igrišču sta bila vratar Kobe in Karin.
T. MTERNER
VELENJE : BREŽICE 0:3 b. b.
Brežičani so v Celju zaman čakali Velenjčane. Ker jih ni bilo, so srečanje odločili v svojo korist s 3:0.
V. PODGORŠEK
Šoštanj:
CELULOZAR 2:1
Precejšen del tekme so vodili Krčani z 1:0. Ob koncu so doma-
MIRNA :
INDUPLATI (JARŠE) 1:1
Na težkem terenu, neprimernem za igro, so Mirenčani v odsotnosti dveh k^novanih igralcev igrali neodločeno z Induplati. Strelec zadetka je bil Škufca.
A. TRATAR
ODRED (PONOVA VAS): ELAN 1:1
Kot ponavadi sta sc spet ti dve dolenjski enajsterici razšli z neodločenim rezultatom 1:1. Po prikazanj igri bi lahko zmagali domačini, ravno tako pa tudi gostje.
PIRAN : RIBNICA 14:21
V	deževnem vremenu so se bolje znašli gostje iz Ribnice, ki so po zaslugi razpoloženega Kersniča zasluženo odnesli z vročega terena dve dragoceni točki.
Ribnica: Lovšin, Tanko, Tomšič, Nosan, Kersnič, Matelič, Mikulin, Andoljšek in Ponikvar.
BREŽICE : ŠOŠTANJ 19:11
Okrog 150 gledalcev je v soboto zvečer sprem^alo. precej raztrgano igro, ki pa se je končala s prepričljivo zmago Brežičanov. Najboljši so bili vratar Mars, Zore in Šetinc.
Brežice: Mars, Berglez, Rovan 3, Antolovič 3, Šetinc 2, Jurišič 1, Bo-sina 2, Iskra 4, Zore 3, Gorišek in Blatnik.
V. PODGORŠEK
SEVNICA : DUPLJE 18:19
Sevničani so v želji, da bi zmagali, nepričakovano izgubili srečanje z Dupljami na svojem terenu. Zdravih so vrsto priložnosti za prepričlji-V0yzmag0.
Sevnica: Možic, Sirk, Valant 5, Stojs, Filej, Perc, Lovrek, Svažič 4, Koprivnik 2, Simončič 1, Sile 4 in Trbovc 2.
J. BLAS KRMELJ : KRIŽE 19:14
I iJ i I i i i i
NOVO MESTO - V nadaljevanju dolenjske kegljaške lige so bili doseženi naslednji rezultati: Luknja : Trebnje 482:403, Brežice : Iskra 461:479, Sevnica : Pionir 483:522, Krško ; Rudar 489:451, Železničar : Celulozar 525;419, Žužemberk : Krka 408:473. Po drugem kolu vodita Krško in Železničar s 4 točkami. (J. M.)
SEMiC — Občinski sindikalni svet Črnomelj je letos razpisal VIII. delavske športne igre. Za tekmovanje se je prijavilo več kot sto ekip iz 16 delovnih oiganizacij. Največ športnikov je prijavila semiŠca ICra, Id bo verjetno spet osvojila pokal množičnosti. V vseh športnih panogah bo Semičane zastopalo kar 37 moških in ženskih ekip. (M. K.)
KRMELJ — V prvenstveni rokometni tekmi so Duplje doma premagale ekipo Krmelja s 24:17. Krmelj-čani so v glavnem nastopili z mladimi močmi, vendar so naredili kar dober vtis. KrroeU : Kralj, Prosenik
3,	Kralj II, Mirt, Hočevar, Papež 3, Zaman 5, Zorc 1, Salamon, F^lan 1 in Končina 4. (B. D.)
NOVO MESTO - Novomeški šahovski klub ^ organiziral turnir četrtokategornikov, na katerem jer igralo 18 š^istov. Kon5ni vrstni red je bU naslednji; 1. in 2. Anica Istenič in Tomo Žigante 15 točk, 3. Doručak, 4. Dragan, 5. Ilič, 6. in 7. Mežan in Maraš, 8. in 9. Udovič, Ban itd. (J. U.)
BREŽICE - V prvem kolu spomladanskega dela celjske podzvezne nogometne lige sta se sestali ekipi Celulozaija in Brežic. Srečanje se je končalo neodločeno 1:1, zadetka pa sta dosegla Kandič za Celulozaija in Lapuh II za Brežice. (L. H.)
PRAGA — Večkratni državni reprezentant in slovenski rekorder na dolgih progah Krčan Franc Čargo je v soboto in nedeljo nastopil na plavalnem mitingu v prestolnici Češkoslovaške. Vodja slovenske ekipe je bil trener Celulozaija prof. Niko Žibret. (L. H.)
ZAGREB — Na državnem zimskem plavalnem prvenstvu sta krSce-ga Celulozaija zastopala plavalca Franc Čargo in Nevenka Jenko le. V skupni uvrstitvi sta ta dva tekmovalca za ekipo zbrala 933 točk, tako da se je Celulozar uvrstil na 13. mesto med 19 ekipami
Rezultati krških plavalcev; Caigo 400 m kravl — 3. mesto 4:35,6 (nov članski rekord SRS), 200 m kravl -
8.	mesto 2:08,9, 100 m kravl - 10. mesto 58,4, 200 m mešano — 11. mesto 2:34,8; Nevenka Jenkole: 200 m delfin — '7. mesto 3:08,3, 100 m delfin - 8. mesto 1:18,7 (L. H.)
RAVNE — Na članskem posamičnem in moštvenem zimskem prvenstvu v plavanju so se plavdvi iz Krškega kar dobro uyrstiU. Zasedli so sedmo mesto, zbrali pa so 11.128 točk. Pomembno uvrstitev sta dosegla Franc Čargo in Nevenka Jenkole. Rezultati: moški — 100 m kravl; 3. Čargo 59,4, 13. Turk 1:04,7, 27. do 28. Barbič 1:08,6; 100 m hrbtno — 21. Grajžl 1:25,2,
22.	Barbič 1:27,2, 24. Škafar '1:30,6; 200 m mešano - 5. Caigo 2:33,4, 14. Turk 2:46,4, 31. Škafar 3:08,4, 400 m kravl - 1. Čargo 4:38,6, 23. Grajžl 5:55,6, 100 m delfin — 9. Caigo 1:11,8, 12. Turk 1:13,9, 100 m prsno - 20. Barbič 1:38,1, 21. Škafar 1:41,0; ženske -400 m kravl — 12. M. Novak 6:53,1, 100 m delfin - 2. Jenkole 1:20,3,
14. Preskar 1:49, 100 m prsno -
15. Preskar 1:38,5, 16. Babič 1:40,03, 17. Pogačar 1:41,5, 100 m kravl - 27. Pogačar 1:32,4, 100 m hrbtno - 14. M. Novak 1:30,6, 18. Jenkole 1:37,9, 200 m mešano — 15. M. Novak 3:14,8, 17. Jenkole 3:18,2. (L. H.)
ŽEBlČEK
Na razvoj šaha na Dolenjskem je v zadnjih letih precej vplival kvalitetni šahovski turnir za Obranovičev memorial Odigrali so že dva turnirja. Prvi je bil v Novem mestu, drugi pa v Kočevju. Nastopili so nekateri najboljši slovenski šahisti in tako pomagali, da je zanimanje za šah precej poraslo. Letos bi morali biti na vrsti spet Novomeščani. Zanima nas, kako je z organizacijo tega turnirja. Kot smo seznanjeni, se v tej smeri zaenkrat nič ne dela. Škoda bi bilo, da bi ta lepa šahovska manifestacija na Dolenjskem za-y^rla._______________________
••••••••••••••••••••
e
m
d
imiajMi
„Veš, Sulejka, tale njegov strah pred tujimi moškimi mi gre počasi že na živce . .
„Dragi mož, tu res ne morete vstopiti, verjemite mi, tole prav gotovo ni avtobus za Gornje Kamence!“
%
#
. . in žal vam moram sporočiti, spoštovana tovarna, da je bilo na vašem 600-metrskem vretencu samo 599,42 metrov sukanca!“
•••••••••••••••••••••••
Kaj so prad 80 1*11 pinl«
Dolenjske
General je umrl
v Sofiji na Bolgarskem je umrl vojni minister general Mutkurov. Bil je to izvrsten general; zato so pa tudi Bolgari pokazali pri pogrebu, kako visoko so ga cenili.
(Rusija) pošilja še vedno vojake na avstrijsko mejo; tako je prišla iz Novgoroda zadnje dni 22. divizija pešcev na našo mejo. Je-li to res znamenje, da bode mir?
(Stari B i s m a r c k) se bode dal voliti v državni zbor. Ni pa še gotovo bode-li zmagal ali ne. Pod Bismarckom so naredili Nemci postavo, po kateri so skušali svoje Poljake ponem-čevati, posebno s tem, da so nakupovali poljska posestva ter dajali Nemcem (kakor pri nas Suedmark) ali sedaj so baje v tej reči jeli nekoliko mileje delati.
(Procesije) vstajenja so se letos vršile med udeležbo mnogobrojne množice pobožnega ljudstva, v lepem redu. Vstajenje pri oo. frančiškanih vršilo se je Še o lepem vremenu, kapiteljsko pa je dež in sneg zabranll, da bi se vršilo navadno, veličastno. V bližnji Šmlhelski fari vršilo se je vstajenje v nedeljo zjutraj, kakor v.sako leto in slabo vreme je vendar dopuščalo, da seje vršilo na prostem.
(I /. Idrije) Kakor v drugih mestih tako je bil tudi od davnih časov v Idriji živežni sejm veliki teden. Pred leti vršil se je ta sejem na veliki četrtek; po nasvetu vrlega trgovca in mestnega odbornika g. Val. Trevna prestavil sc je pa na veliko sredo (letos torek). Dobro jo je
Presneta avtoriteta
Tajnik turističnega društva v Kočevju Karel Rigler, sicer upokojenec, je tarnal, kako bo društvo izvedlo obširen program ob 500-letnici mesta Kočevje, ko pa nima denarja.
Predsednik društva Tone Kovačič ga je potolažil: „Potrkaj na vrata vseh kočevskih podjetij in fehtaj!*‘
Tajnik pa mu je ves potrt odgovoril: „Pojdi raje ti, bo uspeh večji Imaš avtoriteto. Jaz nimam avta, poslednja teta mi je že zdavnaj umrla ostala mi je le rit, pa še ta je pri mis upokojencih zelo revna!“
OKRO(}LE;.d
PABTIZAHIH
NACIJA
Med NOB so mnogi govorili o Mogoricanih, da so nekakšna „posebna nacija“. Vrstni red je bil navadno tak: Srbi, Hrvati in Mogorićani.
V bataljonu ,JPekiša Vuksan'‘ je bil tudi borec Maljković, dober mitraljezec, doma iz Mogo-riča. V četi je bilo še veliko njegovih domačinov in vsi so bili hrabri in odločni borci.
Med borbami za Travnik je borce ovirala gosta megla. Bataljona „Pekiša Vuksan” in ,Marko Orešković“sta bila nekaj časa povsem ločena. Sovražnik je izkoristil meglo in se čez hrib Vilenico pritihotapil za hrbet borcem batalona ,J*ekiša Vuksana“. Začelo je neusmiljeno pokati. Meriti ni bilo mogoče, saj je človek videl komaj najbližjega borca. Maljković, ki je s svojim mitraljezom zasedel neki grič, je divje sekal po ustaših in zraven kričal:
,,Kje ste, barabe? Todle ne boste prešli, kajti tukaj je - nacija! “	^
Neki golob v Sovjetski zvezi je prelete^ nič manj kot 7000 kilometrov! Učenec iz Vladivostoka, ki je bil na počitnicah na drugem koncu SZ, v Odesi, je namreč obročkal goloba, ki ga je ujel. Po dveh letih in pol -ko je že zdavnaj pozabil na goloba - ga je nekega dne zagledal na okenski polici svojega stanovanja. Ni znano, kako je mogel golob leteti tako daleč, kajti običajno poštni golobi zmagujejo le mnogo krajše razdalje.
••	•	•••	y-
"J *	i
Jože Rajer, ki je bil tudi brodnik na Krki. Na desni je še dobro vidna konzola za brod v ozadju pa novi most. (Foto: S. Dokl)
Brodnik, prepelji me v preteklost!
Ali je brod pri Volavčah bil »Zadnji Mohikanec« na Krki? — Kmet Jože^.
Rajer je živo pripovedoval o zgodovini njegovega broda
 :----------------------------------------------------------
Greta Garbo noče več
Trideset let je minilo, odkar je slavna igralka Greta Garbo (1905) zadnjikrat stala pred ka-rnerami v Holly\voodu: to je bi! njen tilin „Zenska z dvema obrazoma". Takrat je povedala: ,,Nikdar več ne bom nastopala v filmu!“ Stavek je obšel ves svet, veliko umetnico pa so srečavali desetletja pozneje samo še v temnih naočnikih in daleč proč do vseh družb, družbic in družabnosti.
V zadnjih dveh letili so se trikrat razširile govorice, da bo lepa Greta spet snem^a. Pred kratkim je prišla iz Rima vest, da jo jc režiser Luchino Visconti povabil k sodelovanju pri snemanju filma „Iskanje izgubljenega časa“. Pred dobrim tednom dni pa je umetnica dejala nekemu reporterju na Peti aveniji v Ne\v Yorku: „O ne, na to ni treba niti misliti!”
Hitro se je obrnila od vsiljivega in radovednega novinarja, saj časnikarjev nikoli ni marala. Zdaj nosi še večja sončna očala, namesto priljubljenega in običajnega klobuka pa ima moderno pleteno čepico.
Že 1961 je rekla Greta Garbo precej zagrenjeno: „Že celo večnost sem mrtva, nočem več ..Za njene oboževalce je to huda kazen.
Ce se peljete po zaviti asfaltni pesti po dolini Krke od Srebrnič proti Straži, boste pri vasi Loke opazili čez Krko lesen most, ki je neka posebnost na reki. Piloti ždijo nad vodo kot leseni jezdeci, ki hitijo, vendar nikamor ne pridejo. Ob mostu pa še danes štrlijo dve leseni konzoli, na katerih visi jeklena vrv, debela in zavita kot kača. Konzoli čepita na bregovih reke in spominjata na čase, ko jc na Krki še vozil leseni brod, ali kot mu pravijo domačini, pruke. Vozil je še po vojni, potem pa je umrl veijetno med zadnjimi na Krki.
Zgodovino broda nam je opisal kmet Jože Rajer iz Loke pri Volavčah, ki je bil tudi brodnik, prevažal je živino, opeko in ljudi. Povedal nam je tole:
„Brod jo dal zgraditi grof Thurn, ki je imel v lasti posestvo Breitenau (Zalog) in opekarno. Ker je imel tudi precej zemlje na desnem bregu Krke, je potreboval prevozno sredstvo, s katerim bi lahko imel povezavo z njivami in s cesto Novo mesto-Straža.
Njegov brodar, ki se ga ljudje še spominjajo, je bil stari 1'ranc Derganc, .saj sc pri tej hiši še danes pravi pri Brodarjevih. Vendar so gospodarske težave grofa okrog leta 1910 tako spestile, daje njegovo posestvo in vse ostalo začelo propadati. Posledice so se čutile tudi na brodu, ki ga niso več obnavljali, ljudje pa so ga s pridom uporabljali.
Nov brod smo zgradili leta 1938, naredil pa gaje neki Jerman z Broda pri Novem mestu. Brod je laliko uporabljal vsak, kdor je žanj kaj daroval. Žalostno usodo pa jc naše vozilo gloživelo v vojnem letu 1943, ko so ga Italijani razbili, ker so zvedeli, da ga uporabljamo za prevoz partizanov. Jekleno vrv so Italijani od-
peljali v Novo mesto, dajo prodajo. Vendar je samo slučaj botroval srečnemu povratku kebla iz Novega mesta.
Nekega jutra sem zelo zgodaj vstal. Komaj sem stopil v mraku čez prag, so name padli kot jastrebi z neba neznani vojaki. Bili so Italijani. Krepko so me prijeli in zahtevali odgovor, kam sem namenjen. Odgovoril sem, da bi rad šel v gozd. Verjeli so mi, ker je bil med njimi tudi neki vojak - primorski Slovenec. Z njim sva se čez čas še več pogovorila, in ker mi je povedal, da dela v pisarni italijanskega komandanta v Novem mestu, sc^ ga zaprosil, da me priporoči za obisk. Res sem kmalu dobil možnost in sem obiskal komandanta garnizije. Povedal sem mu, da sta kebel in brod last občine in da ju uporabljamo za povezavo s cesto. Zahteval je posebno potrdilo od župana. Tedanji župan Zagorc mi je šel na roke, dal mi je potrdilo in vrv smo dobili nazaj. Odpeljali smo jo v
Bršlin, jo skrili v slamo in tam je dočakala konec vojne. Seveda sem moral obljubiti komandantu, da jo bomo namestili takoj po zmagi-Obljubo smo izpolnili, vendar smo jo napeljali po naši zmagi!
Po osvoboditvi smo brod spet usposobili, vendar ga nismo redno vzdrževali, kot bi ga morali. Zob ča.#^ ga je močno načel, ni bil več varen prevoz ljudi niti živine. Stanje se jc slabšalo, tako da smo ga končno prenehali uporabljati; Iskali smo druge možnosti in jih tudi našli.“ \
Ker je bil Jože Rajer precej let tudi okrajni odbornik, se je z vso vnemo zavzemal za zgraditev mostu.
Z velikim trudom in napori je s pomočjo skupnosti in ljudi uspel, da so dobili nov most. Ljudje .so se ga razveselili, čeprav so nekatere ženske menile, da je zdaj zaradi avto-	■
mobilov skaljen njihov mir, pa tudi kakšna kokoš je plačala življenje -pod kolesi vozil.
SLAVKO DOKL '
Greta Gaibo' 1961: „^e celo večnost sem mrtva, nočem več ...“
Podražitev v korist občanov
Zdravnik, ki ljubi rože
Obisk pri dr. Hermanu Teppeyu v Brežicah
Ob prebiranju revije „Moj mali svet", ki jo izdaja CZP Kmečki glas, sem s pozornostjo prebral članek o dr. Hermanu Teppeyu kot gojitelju cvetja in zelenja. Članek jc napisal Anton Krušnik, spodbudil pa meje, da pišem tele vrstice za Dolenjski Ust.
Dr. Teppey je s cvetjem napolnil in okrasil najprej brežiško bolnišnico, ki je bila do njegovega prihoda čudno prazna. Prostori, polni rož in najrazličnejšega zelenja, so prijetno oživeli, priljubljenemu zdravniku pa
C;
, »■'»■rt-'j
ij
zadel ta gospod, pa saj se tudi res ne spodobi, da bi se tak dan kakoršen še veliki četrtek zunaj cerkve barantalo, prodajalo jn kupovalo, med tem ko se v cerkvi najsvetejša opravila gode.
(Konečnl podatki ljudskega štetja v Novem M e s t u) Dne 31. dec. 1890 je bilo navzočih 1968 prebivalcev in sicer 961 možkega In 1007 ženskega spola. Vero-izpovedanja so: 1956 rlmokatoličanov, 2 ne-zedinjena Grka, 1 luteran, 8 kalvinlstov in 1 jud, kateri je bll.ta dan kot tujec v mestu. Onio-ženih je: 266 možkih in 249 žensk; udovcev je 24, udov 106. Po izobrazbi so tako razdeljeni: čitati In pisati jih zna: 754 nio/Jcih in 619 žensk, samo čitati 14 možkih in 70 žensk, ne čitati ne pisati 198 možkih in 322 žensk. Za občevalni jezik jih je upisalo: 1815 slovenskega, 9 češkega, 1 poljskega, 118 nemškega in 25 ino-strancev je brez občevalnega jezika štetih. Domačih živali je: 70 konj, 74 govedi in 173 prašičev.
(Učiteljev) na Kranjskem bilo je preteklo leto 387, učitcljlc 126, učiteljev za vero-nauk pa 289. Ženska ročna dela podučevaloje 69 učiteljic, in na 274 šolah gojila se je telovadba.
(Vreme) imamo letos dokaj čudno; po dnevi imamo večinoma solnčne dneve, zjutraj pa nas iznenađuje sneg; 31. marca vjutro smo ga dobili v Novem mestu pedenj visocega. V istini huda trpka /ima tudi z repom zvija!
(Iz Dolenjskih Novic
Mesto, ki ga lahko vržejo na smetišče; iz umetnih vlaken zgrajene hiše lahko dosežejo višino 6 nadstropij.
Kako lahko „zavijemo“ južno sadje, aparate ali človeka?
Ne gre za šalo: če govorimo o „zavijanju in ix)šiljanju sadja“, lahko govorimo tudi o tem, da sc človek ,,zavlja“ v — stanovanje, s čimer se zaščiti pred zunanjimi vplivi, poškodbami, mrazom, mokroto itd. Zabojček od pomaranč po uporabi zavržemo ali pokurinu), papirnato vrečko od moke prav tako. Kaj pa hiša, ko se „obrabi“ ali ko nam morda ni več všeč? Ne, tu pa se naša razmišljanja ustavijo. Hiše gradimo ' pri nas za ,večno‘!
Drugače misli o tc*m ženevski arhitekt l>win Muehlostein: pred kratkim je poka/al strokovnjakom samonosilne „prostorske celice“ i/ plošč stisnjenih trdih umetnih vlaken. Trikotne /.imanje strani teh plošč omogočajo gradnjo hiš do višine šestih nailstropij. Tako sestavljene i)lošče meil seboj trdno povežejo. Ko so ..prostorske (.vlice“ /a prebivanje odslužile, jih lahko enostavno prižgemo in skurimo. Njihova^ doba jc preračunana na življenje ene geiioracije. I ako /.grajene hiše tudi nc bodo tiapoti, če boilo mostni arhitekti kasneje morda predvideli drugačen ra/voj te ali one stanovanjske soseske: hre/ velike škode take „hise“ odstranimo ali prestavimo kam drugam.
so pri gojenju radi pomagali tudi bolniki.
Dr. Teppey je imel do zdaj največ uspeha s palmami, ki so med sobnimi rastlinami še posebno zanimive. Filodendrone je sam razmnoževal. Povedal je, da bo v novem prizidku bolnišnice rastlinski svet še razšilil, saj se bodo potlej tudi bolniki bolje počutili.
Pri svoji hiši je dr. Teppey zasadil trto, ki se je razrasla v nekakšno živo mejo. Gozd in strmino pod hiš«^ namerava spremeniti v park. Tudi svoja otroka je že prčcej privadil na tako delo.
Dr. Teppey jc spodbudno spregovoril tudi o hortikulturnem društvu v Brežicah. Društvo dobiva čedalje več novih članov in si prizadeva, da bi Brežice postale mesto cvetja.
Želim mu, da bi imel še veliko posnemovalcev.
m
... Inž. Silvin Grein zida hišo v Mačkovcu: mimoidoči pravijo, da ji nikjer ni podobne. Ni res: graditelj tekmuje z zadružnimi hlevi za rejo bekonov!
Sekretar konference SZDL Novo mesto Franc Bar-tolj je za premiero filma Na klancu hotel dobiti nekaj daril: po telefonu je poklical Krko, kjer so mu ponudili le kure in jajca. Namesto tovarne zdravil je za vrtel zadrugo ...
... Predsednik iniciativnega odbora za ustanovitev kulturne skupnosti v Novem mestu Boris Savnik je moral prebrati že toliko različnih uvodnih referatov, da je že zato ustanovitev utemeljena!
... Do prvega aprila bi moral Dominvest narediti urbanistični program občine. In ga je naredil - ampak res samo za prvi april!
... Podpredsednik občinske skupščine Novo mesto Avgust Avbar je na zadnji seji prosil odbornike, naj bi ne imeli več tako dolgih sej. Cisto je pozabil, da je nekaj dodatnih točk sam predlagal...
... Franc Molan, prejšnji sevniški občinski predsednik, se mora tudi na novem delu v Beogradu ukvarjati z Dolenjci. Še sreča, da ni treba njemu raziskati, ali imamo genocid nad Cigani ali ne.. .
... Trebanjski odbojkarji v trening tekmah že spet premagujejo novomeške: to je najbolj očiten znak, da bodo v ligaških borbah nekajkrat premagani!
Krpanov kotiček
Stoj, popotni mož!
Noč me je zatekla pod Debelim hriix)m in kobilica je bila jako utrujena od dolge poti. Ona je počila v hlevu, ko je zobala oves, jaz pa sem prišel na mokro v krčmi „Pri teh vdovah'*. Akoravno je bila pozna ura, saj sva imela še debelo uro hoda do Mišjega dola sva se odpravila na pot. Tema je bila in megla se je spustila na zemljo. Že sva se bližala pokopališču, kar iz zvonika bije dvanajsto uro. Ravno sem porriislil na ranjke, ki so tu zapustili naš svet, in na uro strahov, kar zaslišim neznan glas, ki mi veli:
„Stoj, popotni mož!‘‘
„Kaj želiš!' ga vprašam; saj bal se ga nisem.
„Popisati te moram. Kdo si in od kod? “ vprašuje dalje.
„I, kaj me ne poznaš? Martin Krpan mi pravijo, doma sem pa od Vrha pri Sveti Trojici. Saj to vendar vedo vsi šolarji. “
„Kdaj si bil rojen in kje? “
„Kaj jaz vem! Mati mi je že davno umrla, jaz pa že toliko časa tlačim zemljo, da sem tudi to pozabil Pa še to je bilo, hvala bogu, doma. A ko bi bil porojen danes, bi mi rekli ,ljubljanska srajca', ko vse porodnice vozijo v Ljubljano. “
„Spol? “
„Moški Menda ni treba še tega pokazali, ka-li? “
„Sioženjen? “
„Bil sem, pa nisem več. Ovdovel sem; druge pa nisem več iskal. “
„Kaj si po rodu: Slovenec ali kaj drugega? “
„Nak-a! Vrhovščak sem, tega ne bom oporekal. “
„Si hodil v šolo? “
„To pa ne. Takrat še ni bilo šol tako kot dandanes. Še vsaka fara je ni imela, ko sem jaz gor rasel. “
„Potlej ne znaš brati in pisati? “
„Ne tvezi neumnosti! A ko ne veš, pa poglej v četrtek v Dolenjski list. Menda ne misliš, da se mi je na stara leta pamet skisala, ko je treba zasukati pero in jezik? “ „Poklic? “
„Nič ne kličem."
„Nisem rekel tega. Kakšno delo opravljaš? “
saj vendar vidiš Tovorim od jutra do večera in še dalj, ako je potreba. “
„Se sam preživljaš? “ „Kajpak! Meniš, da bi bil rad na grbi občinskim srenjam? Saj je še drugih preveč!''
■ „Na, Martin, tu imaš listek, da si bil popisan,“mi veli in moli pod nos košček papirja.
„Pa še kobilico zapiši, saj vidiš, da je to vse, kar imam na svetu!" mu velim in nato poženem proti	Mišjemu
dolu. No, tako, zdaj sva popisana za nadaljnjih deset let... MARTIN KRPAN
Udar 20. julija 1944
Za kratek čas in dobro voljo
VODORAVNO: l. čuVaj, 8. višina točke na zemeljski površini, 12. večje glasbeno delo, 13. državica na Arabskem polotoku, 14. libra, 15. ianež, 16. ime amer. humorističnega
Spodbudila bi nego zob
v začetku aprila je pričel veljati •la območju ljubljanske .skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev cenik za zobozdravstvene storitve.
Namesto dosedanjih 25 odstot-kolikor sojih plačevali uporabniki teh storitev, bodo odslej plače-''ali in prispevali zarije po 10, 20 ali 30 odstotkov.
Po novem ceniku bodo doplače-''ali po 10 odstotkov za splošne zobozdravstvene storitve, kot na pri-•^»-'r za plombiranje in za razne prto-^ontske pripomočke; po 20 odstotkov za snemnc protctične nado-•iiestke vseh vrst in po 30 odstotkov fiksne (pritrjene) protetične na-'^omestke vseh vrst, kot so: krone, ‘*'ostički in podobno.
Podražilo se je za občane seveda ^isto, kar je bolj drago. Zanimivo pri ''sem tem pa je, da novi cenik ute-■'icljujejo s tem, „da bodo spod-l^udili stalnejšo in rednejšo nego zob!“ Torej končno vendar ena podražitev, ki naj bi bila v korist občanov!
-š-
1	2	3	4	5	6	7	-	8	9	10	11
12								13			
14			15					16			
17		18		19			20				
21			22		23	24			■		
				27		28			29		
30	31				32		33				
34		■	35			36		37		38	39
40		41		■			43		44		
45					46			47		48	
49					50				51		
52					53						
na črtiem kontinentu
•pisatelja Twaina, 17. novomeško podjetje, 19. človekoljubna organizacija, 20. naša tovarna kozmetičnih proizvodov, 21. obsežen vrtni nasad, 23. pristanišče na jugu Arabskega polotoka, 25. površinska mera, 26. del Novega mesta (kmetijska ^la),
28. Marija, 30. vino iz posušenega grozdja, 33. geometrijski pojem, 34. kartaški izraz, 35. grški bog ljubezni, 37. pogosta prašičja hrana, 40. južna rastlina z mesnatimi listi, 42. Tuzla, 44. lovljenje, 45. eden od staršev, 46. riževo žganje, 48. Livno, 49. univerzitetno mesto blizu Londona, 50. slabša vozna pot, 52. ljubljanska veleblagovnica, 53. stanovanje z več sobami.
NAVPICNO: 1. odločitev, 2. šolski pripomoček, 3. simbol za radon, 4. oče, 5. način, vrsta, 6. grška dežela, 7. etiopski knez, 8. zapoved-nik, 9. ime filmskega igralca Sharifa (Dr Živago), 10. snov, s katero prekrivajo atletske steze, 11. turška prestolnica, 18. Delamarisove juhe, 20. amer. filmska igralka (Patricia; I. 1964 je dobila oskarja), 22. kamnita tla, 24. nemška marka, 27. enota,
29. čekan, 30. ozek šop, npr. las, koder, 31. veslaška tekma, 32. Kotor, 36. vrhnji del prostora, 38. bankrot, 39. naznanilo, sporočilo, 41. najmanjši delec snovi, 43. junakinja Skctovega romana (Miklova), 46. izraelsko pristanišče, 47. pro.stor v cerkvi, 51. Virovitica.
REŠITEV KRIŽANKE OD 1. APRILA
VODORAVNO: 1. spaka, 6. Ro-dopi, 8. kraval, 9. ati, 10. renij, 12. vereja, 13. Anica, 14. ten, 15. Egipt, ■ 18. lajavt, 20. talar, 21. ara, 22. natis, 24. Karina, 25. rtina, 26. IVlao, 27. aksiom, 31. katoda, 32. Roner.
23. In zdaj Paradižnikova
Malokdo bi verjel, da bi pravi lovec spati v najbogatejšem revirju sveta. SPpred mrakom, ko divjad prihaja iz svojih skrivali^^’ odhaja na vodi in ha lov . . .
Paradižnik je v svoji mreži le z enim očesom
in prav z nobenim ušesom.
Kako pametno! Ni minilo deset minut in na bližnji jasi je stal nihče drug kot njegovo veličanstvo kralj živali! Da, prav tisti, ki se je potegoval za mesto pred kavčem v daljni Košati lipi . . .
Paradižnik ni mogel verjeti svojim očem! Veličastni
lev s kraljevsko grivo g^ je mimo motril z jase in čakal, da ga junaški lovec zvrne v travo. Ne! je zaklical Paradižnik in povesil puško. To je edinstven prizor! Silna škoda bi bila, če tega ne bi posnel.. .
Paradižnik je odložil kmrabinko in izvlekel iz torbe svoj fotoaparat.
i
i
I
ž
i
0
P
0
\
/
0
0
\
0
0
0
0
0
0
S
0
$
5
0
0
0
i?
0
0
0
0
0
0
P
P
0
m
13
„To ni mogoče,“ je revsnil Fromm. „Keitel mi je zagotovil, da to ni res.“
„Keitel laže kot ponavadi,“ je posegel vmes Stauffenberg, „Sam sem videl, kako so odnašali Hitlerjevo truplo,"
Ta trditev načelnika štaba je Fromma omajala. Zamislil se je in nekaj časa molčal. Olbricht je skušal njegovo neodločnost izkoristiti in je rekel, da so, ne oziraje se na izid v Rastenburgu, že razposlali geslo za operacijo Valkire. Fromm se je obHeh besedah pognal na noge in zavpil: „To je odkrita kršitev načela o podrejenosti! Kdo je izdal povelje? “ Povedala sta mu, da je to storil polkovnik Mertz von Quirnheim. Poklical je tega častnika in mu povedal, daje aretiran.
Stauffenberg je še enkrat poskusil pridobiti svojega poveljnika za zaroto. „General," je rekel, ,Jaz sem sam podstavil peklenski stroj na fuehrerjevem posvetu. Eksplodiralo je tako, kot bi bila barako zadela petnajstcentimetrska granata. Ni mogoče, da bi bil kdo preživel.“
Toda Fromm je bil preveč pretkan, da bi ga bilo mogoče preslepiti. „Grof Stauffenberg," je odgovoril, „atentat se je ponesrečiL Zdaj se morate pri priči ustreliti." Stauffenberg je to hladno zavrnil. Hip nato je Fromm ves rdeč in zabuhel zarjovel, da so vsi trije obiskovalci, Stauffenberg, Olbricht in Mertz aretirani.
„Slepite se," je odgovoril Olbricht. „Mi smo tisti, ki bomo zdaj prijeli vas."
Med častniki se je razvnel nepravočasen prepir, med katerim je po neki inačici Fromm udaril enorokega Stauffenberga po obrazu. Generala so hitro premagali in ga zaprli v sobo njegovega pribočnika. Stražil naj bi ga major Ludwig von Leonrod. Uporniki so za vsak primer prerezali telefonske žice v sobi.
Stauffenberg se je vrnil v svojo pisarno in zvedel, daje bil medtem prišel ponj esesovski razbojnik PilTraeder in ga hotel zapreti. Esesovec se je bil malo prej odlikoval s tem, da je nadzoroval izkopavanje in uničevanje 221.000 židovskih trupel. Bile so to žrtve Einsatzgruppen v baltiških pokrajinah, nacisti pa so se hoteli pred prihodom Rusov znebiti sledov. Piffraederja in dva civihia detektiva iz SD so zaprli v sosedno pisarno, ki je bila prazna. Nato je prispel general von Kortz-fleisch, glavni poveljnik vseh čet v vojaškem okrožju Berlin-Branden-burg (Wehrkreis III) in spraševal, kaj se dogaja. Ta izrazito nacistični general je hotel govoriti s Frommom, peljali pa so ga k Olbrichtu, a z njim ni maral spregovoriti niti besede. Nato gaje sprejel Beck. Pokazalo se je, da se Kortzfleisch ne bo vdal, zato so zaprli tudi njega. Že po prejšnjem načrtu naj bi ga nadomestil general von Thuengen.
Piffraedeijev prihod je Stauffenberga opomnil, da so bili zarotniki pozabili razpostaviti okrog poslopja straže. Tako so k vhodu poslali oddelek iz gardnega bataljona Grossdeutschtend, ki bi že moral stražiti, pa ni. Malo po peti uri popoldne so torej uporniki ol>vladali vsaj poslopje, v katerem so bili, toda to je bila tudi edina točka v Berlinu, ki so jo nadzorovali. Kaj se je zgodilo s četami, ki bi bile morale zasesti glavno mesto in ga zavarovati za zarotnike?
Malo po četrti uri popoldne, ko so zarotniki po StauffenbergOTi vrnitvi končno oživeli, je general von Hase, vojaški poveljnik Berlina, telefoniral poveljniku elitnega gardnega bataljona Grossdeutschland v Doeberitz in mu velel, naj se z bataljonom pri priči zglasi na Kom-mandantur na ulici Unter deti Linden. Poveljnik bataljona je pred kratkim postal major Otto Remer, ki mu je bilo usojeno, da ta dan odigra eno glavnih vlog, vendar ne takšne, kakor so si jo predstavljali zarotniki. Ti so preiskali njegovo ozadje in se zadovoljili z ugotovitvijo, da častnik,nima izrazitih političnih nagnjenj in bo zato ubogal ukaze nadrejenih. O njegovem pogumu ni bilo mogoče dvomiti. Ranjen je bil osemkrat in ga je Hitler nedavno odlikoval z viteškim križcem s hrastovim listjem - redko priznanje.
Remer je svoj bataljon spravil na noge ter odhitel v mesto k Haseju po nadaljnje ukaze. General mu je povedal, da je Hitler mrtev in da skuša SS izpeljati državni udar, ter mu naročil, naj zastraži vsa ministrstva na Wilhelmstrasse ter glavni varnostni urad SS v bližnji Anhalt Station. Remer je vse to približno do pol šestih zvečer že opravil in se spet zglasil na Unter den Linden.
Tedaj je posegel v dramo stranski igralec, ki je Remeija pomagal spremeniti v uničevalca zarote. V Temerjevem gardnem bataljonu je kol častnik za nacionalno socialistično usmerjanje služil .poročnik dr. Hans Hagen, zelo razburljiv in samovšečen mladenič. Delal je tudi za dr. (joebbelsa in propagandno ministrstvo in je bil tedaj praviciK^^av na službenem mestu v Bayreuthu, kamor ga je bil minister poslal delat za knjigo „Zgodovina nacionalno socialistične kulture", ki jo je hotel izdati Hitlerjev tajnik Martin Bor man. V Berlinu sc je znašel povsem po naključju. Prišel je predavat v spomin nekega nepomembnega pisatelja, ki je bil padel na fronti, obisk pa je hotel izkoristiti tudi za to, da bi to popoldne predaval v svojem bataljonu o „vprašanjih v zvezi z nacionalno socialistično usmeritvijo". Strastno rad je namreč govoril v javnosti.
Med potjo v Doeberitz je razburljivi poročnik baje videl v vojaškem avtomobilu, ki se je peljal mimo, feldmaršala von Brau-chitscha, ki je imel na sebi uniformo. Takoj se mu je posvitalo, da so se stari generali lotili nečesa izdajalskega. Brauchitsch, ki ga je bil Hitler že dolgo tega. vrgel čez prag, tega dne sploh ni bil v Berhnu, v uniformi ali brez nje, toda Hagen je prisegel, da gaje videL O tem je pripovedoval Remerju prav v trenutku, ko je ta prejel ukaz, naj zasede Wilhelmstrasse. Ukaz je njegov sum še podžgal. Prosil je Re-merja, naj mu da motor s prikolico. Z njim je neutegoma zdrvel v propagandno ministrstvo, da bi spravil na noge Goebbelsa.
Minister je bil pravkar po telefonu govoril s Hitlerjem, ki mu je povedal, da je doživel atentat, ki pa se je izjalovil. Kaže, da sicer pozorni propagandni minister prej sploh ni vedel, kaj se je zgodilo v Rastenburgu. Hagen mu je prav kmalu pojasnil, kaj se bo vsak hip zgodilo v Berlinu. Goebbels je o vsej zadevi sprva dvomil — Hagen mu je bil nekam nadležen - in je po neki inačici ravno hotel pognati obiskovalca čez prag, tedaj pa mu je poročnik rekel, naj stopi do okna in se sam prepriča. Kar je videl, je bilo bolj prepričljivo kot histerične poročnikove besede. Okrog ministrstva se je razvrščala vojska. Goebbels, ki je bil sicer prismoda, ni pa bil počasne, jc rekel Hagnu, naj takoj pošlje Remerja k njemu. Hagen je to opravil, nato pa zatonil v mrak zgodovine.
Tako so se zarotniki z Bendlerstrasse povezovali z generali po vsej Evropi in se niso menili za nizkega častnika Remerja, četudi je bilo njegovo opravilo nadvse pomembno. Goebbels pa se jc isti trenutek povezoval s človekom, ki je nosil sicer nizek čin, bil pa je ta hip najpomembnejša osebnost vse drame.
Do stika med njima bi bilo prišlo tako ali tako, zakaj Remerju so bili medtem ukazali zapreti propagandnega ministra. Tako je major imel v rokah ukaz, naj Goebbelsa prime, hkrati pa njegovo vabilo, naj se pri njem zglasi. Remer je prišel v propagandno ministrstvo z dvajsetimi vojaki in podčastniki. Naročil jim je, naj ga pridejo rešit, če ga v nekaj minutah ne bo iz ministrovega kabineta. Nato sta s pribočnikom vzela v roke pištoli in stopila v kabinet, da bi prijela naj-pomembi\ejšega nacističnega funkcionarja v Berlinu.
Med darovi, ki so bili Josephu Goebbelsu omogočili povzpeti se v tretjem rajhu na odlični položaj, je bi}a tudi nadarjenost za lirno govorjenje v neprijetnih okoliščinah - to pa so bile v vsem njegovem viharnem življenju najbolj neprijetne okoliščine, kar jih je kdaj bilo. Mladega majorja je opomnil, da je bil prisegel zvestobo vrhovnemu poveljniku. Remer je na kratko odsekal, daje Hitler mrtev. Goebbels je dejal, da je fuelirer zelo živ - saj je z njim pravkar govoril po telefonu. To bo zdaj dokazal. Vzdignil je slušalko in nujno poklical vrhovnega poveljnika v Rastenburgu. Iz dejstva, da zarotniki niso zasedli berlinske telefonske centrale ali vsaj presekali njenih zvez, se je spol rodila katastrofa. Cez minuto ali dve sc je oglasil Hitler.
Perove mame ni več
Tiha in skromna, kot je bila vse življenje, je po krajši bolezni v 83. letu nenadoma odšla, Pe-rova mama je bila doma s Trojan, dolgoletno življenje v Novem mestu pa jo je uvrstilo med starejšo generacijo meščanov.
V	Novo mesto je prišla k ta 1914, ko je pustita shižbo poštne uradnice in se poročila s posestnikom Jakšetom. Po nekaj letih ji je mož umrl in s sinoma Mirkom in Francetom je ostala sama. Za drugega zakonskega tovariša si je izbrala znanega gostilničarja Franca Pera in mu dala tri otroke. Kot gospodinja v gostinski hiši ni poznala počitka, kljub napornemu delu pa je prav do poslednjih dni živo spremljala dogodke v mestu in v svetu. Veliko in rada je brala in veliko vedela.
Hudo jo je zadelo, ko sta dva fanta, Cveto in France, padla v partizanih. Edinole sin Mirko, zdaj veleposlanik SFRJ v Damasku (Sirija), se je kot partizan vrnil živ in zdrav.
Frančiška Per nikdar ni prebolela bolečine in hude izgube, ko je bila v pol leta ob dva sinova. Njena kuhinja je bila med vojno zbirališče aktivistov in španskih borcev, pa tudi siromašnih študentov, za katere je imela še posebno razumevanje in odprto toplo srce.
Perovo mamo so iskreno cenili mnogi, premnogi. Ljudje so spoštovali njeno bistrost, vedrino in neomajno poštenje. Poleg domačih in sorodnikov je dolga vrsta tistih, ki jo bodo močno pogrešali. Izpolnjena pa ji je bila želja: ugasnilo ji je življenje, ne da bi prej dolgo ostala priklenjena na posteljo. Spomin na zavedno slovensko ženo in ugledno partizansko mater bo ostal v naših srcih živ in svetal.
RIA BACFR
NIČ VEĆ ZAOSTAJANJA?
Kultura zajema z večjo žlico
Pomoč kulturne skupnosti bo dragocena — Sodelovanje s krajevnintii sku|>* nostmi naj bi kulturi pomagalo — Brez denarja ni uspehov
Zadnja gibanja ob ustanovitvi temeljne kulturne skupnosti v novomeški občini kažejo, da se bo tudi kulturno nebo razjasnilo. Vse doslej je bilo naitireč v navadi, da je razvoj kulture iz leta v leto zaostajal za gospodarskim razvojem občine. Še več: nekdaj živa kulturna središča v občini so ugašala ali celo ugasnila, kultura je, če povefho po pravici, pripadala le izbrancem.
Zdaj naj bi k hitrejšemu raz- Kulturne zavode, ki zajemajo
voju kulturne dejavnosti pomagale tudi kr^evne skupnosti v novomeški občini. Prvi korak je že narejen: za najbolj potrebna obnovitvena dela kulturnih dvoran je potrebno v dveh letih 385 tisoč dinarjev. Že letos bodo krajevne skupnosti v ta namen dobile 220 tisočakov.
Sklad za pospeševanje kulturne dejavnosti je za učinkovitejši razvoj predlagal, naj bodoča kulturna skupnost financira kulturno dejavnost zavodov in organizacij; treba pa bo pokazati (in veijetno tudi uresničiti) detovne programe! Izboljšati bo treba materialni položaj, zavodov in osebne dohx)dke delavcev, zaposlenih v kulturnih ustanovah. Amatersko dejavnost, ki vključuje širši krog občanov, je treba pospeševati.
SUHOKRAJIN-SKI DROBIŽ
v PETEK, 8. APRILA. BO SEJA SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI ŽUŽEMBERK. Na njej bodo obravnavali predloge občanov, podane na zadnjih zborih občanov in na sestankih krajevnih organizacij SZDL. Nekateri teh predlogov bodo uresničeni še letos, ker so zajeti v predlog delovnega programa krajevne skupnosti za letošnje leto, ki ga bodo dokončno sprejeli na petkovem zasedanju. Ostale predloge, kijih z letošnjim programom dela ne bodo mogli uresničiti, pa bodo vnesli v program prihodnje leto,
PIONIRSKI ODRED žužember-ške osnovne šole pripravlja proslavo, ki bo v okviru praznovanja 30-let-nice vstaje slovenskega naroda in 30-letnice ustanovitve OF. Proslava bo 25. aprila, na njej bodo pionirji razvili tudi svoj prapor.
HINJSKI GASILCI bodo letos razvili svoj društveni prapor. Zanj so v glavnem sami zbrali denar, nekaj prispevkov pa pričakujejo tudi od delovnih organizacij in od občinske gasilske zveze. Njihovo društvo je zelo delavno in kljub denarnim težavam dobro napreduje.
NA ZBORU OBCANOV V AJDOVCU so izvolili odbor, ki sc bo zavzel za preureditev električnega omrežja na tamkajšnjem območju. Odboru bo pomagala krajevna skupnost, ki je že stopila v stik s podjetjem Elektro Ljubljana-oko-lica, ki bo izvajalec del in soudeleženec z denarnimi sredstvi.
ŽUŽEMBERCANI bodo letos ob pomoči krajevne skupnosti uredili pokopališče, nabaviti pa nameravajo tudi mrliški voz, za katerega bodo začeli zbirati denar na območju žu-žcmbcriOie pokopališke uprave.
Hvala za vašo kri, ki rešuje življenja!
Pretekli teden so darovali kri na novomeški iraiislu/ijski postaji: Drago Brezovar in Janez Gornik, člana Krke. tovarne /dravil. Novo mesto; Viktor Avsce. Milena Sitar, Marija Željko, Jože Slak, Drago Kajtazovič, Milena Žic, Vera Jarc in I raiK lurk. člani Novoicksa. Novo mesto; Ivanka Krupič, članica Opremalesa, tloina vas; I ranc Pezdirc, Alojz Tekstor in Janez TumSek, člani Novolcvi. Straža; Jože Klobučar, član Elektrotehničnega podjetja, Novo mesto; Anion Rus. član Obrtnega gradbenega podjetja, fJovo mesto; Jože Puš. član OMP Inštiilateija, Novo mesto; Albina Beretič, gospodinja i/ Smarjete; Anton Kraševec, član Iskre Novo mesto; M;ujan Malešič, Janez Mavsar, Marjan Lipovec, Peter Vipavec, Dragomir l)r;igoš, ložela Zupančič, L''J/e Prijanovič, Anton llusič, Boris Križan. Stane Bahor, Rudolf Žunič, Kazimir Pezdirc, Jože (irahek, Jože Smiekai. Jožv Jakof-čič. Maijan Sever, Janez Trdič, Vojko Jakovec, Anton Kuzma. Vinko Rožič, Stane Volf, Safet Idrizovič, Vinko Segina, Jože Grabrijan in Milan Springer, člani Belta, Črnomelj, Jožefa Belko, Jože Rožman, Alojz Matkovič, Miha Basarac in Janez Jerman, člani IMV Črnomelj; Lojze Grahek in Štefka Ivančič, člana Belsada, Črnomelj; Stanko Puhek, Marija Novak, Milena Kralj, člani Begrada, Črnomelj; I ranc Vranešič, kmet iz Črnomlja; Tončka Planinc, članica Zore, Črnomelj; Štefka Špehar, gospodinja iz Črnomlja; Jože lludorovac, upo> kojenec iz Crmošnjic; Ljubica Vidic, gospodinja iz Crtnošnjie; Stipo
^ Lukič, Marija Hudorovac in Marija lludorovac, člani Gozdnega obra- ^ ^ ta Crmošnjice; Albin Sunk, član KZ Crmošnjice; Slavka Matkovič, J 0 Ljuba Turk, Marija Knez in Tončka Hrovat, gospodinje iz Crmošnjic; ^
^ 1'rančiška Ćerne, gospodinja iz Srednje vasi; 1'ranc Jenko, mizar iz ^ Crmošnjic, Tine Hudorovac, delavec iz Srednje vasi; Ivanka Pavček, ^ gospodinja iz Podgore.
območje širše Dolenjske (muzej, študijska knjižnica) bi morale finančno podpirati tudi druge občine. Krajevne skupnosti bi morale prevzeti ustanoviteljske pravice do ljudskih knjižnic in vključiti v svoje delovne programe tudi razvoj kulturne dejavnosti. Matični knjižnici v Novem mestu bi morali omogočiti dovolj denaija za razvoj ljudskih knjižnic, za nagrade knjižničarjem in za nakup knjig.
Nedvomno je to izredno zahteven,	Čeprav	sorazmerno
kratko in jedrnato napisan pro-
gram. Kot vedno, se izkazuje, da je denar vladar sveta: tudi v tem primeru, lahko zapišemo, se bo največkrat zatikalo pri denarju. Res pa je, da bodo uspehi ali neuspehi načrtov odvisnj tudi od ^udi, od njihove volje, vztrz^nosti in zagnanosti.
A bodimo optimisti: kultura naj bi končno le zajela z večjo žlico, naj bi začela dohajati razvoj na drugih področjih. Za to pa je bil res že skrajni čas.
CESTA z AJDOVCA NA BREZOVO REBER, ki še vedno nima svojega gospodarja, je pa zelo pomembna za tamkajšnje območje, je v zelo slabem stanju. Pred dvema letoma je bila popravljena ob sodelovanju komunalnega podjetja Novo mesto in krajevne skupnosti Žužemberk. Takrat so menili, da bo to cesto le nekdo prevzel, vendar rešitve še ni. Zato bo treba letos zagotoviti posebna sredstva za poprai^o ceste.
Ni bil prvi april
Vsi tisti, ki so prejšnji četrtek na novomeški bencinski črpalki kupovali gospodinjsko olje, so mislili, da gre za prvoaprilsko potegavščino, saj so morali za liter olja plačati 1 dinar ali 40 par več kot doslej. Žal so se naslednje dni lahko prepričali, da gre zares.
Na tem in še na drugih primerih pa smo se lahko prepričali, da so zamrznjene cene le pravljica za majhne otroke: statistični podatki nedvoumno dokazujejo, da so življenjski stroški iz meseca v mesec večji. Tudi zamrznjene cene se torej dvi- /
KROFI, KROFI... Sezona krofov gre h koncu. V slaščičarni Šolskega centra za gostinstvo v Novem mestu so jih letos naredili rekordno število. Na sliki: še malo sladkorja, da bodo bo^ sladki (Foto: S. Dokl)
IN VENDAR SE GIBLJE!	r	-	^	^
Do poletja konkretno o Ciganih
Na Otočcu niso dobili odgc ora — Tudi klub dolenjskih poslancev ukrepa — V novomeški občini: do poletnih počitnic pripraviti načrt
Odbornik Anton Vovko iz Mačkovca se je na predzadnji občinski seji zanimal, zakaj krajevna skupnost Otočec od občinskega komiteja ZKS in od slovenskega centralnega komiteja ni dobila odgovora na odprto pismo o ciganski problematiki.
Čeprav v novomeški občini odbornikom odgovarjajo pisme-
no — torej lahko tudi Anton Vovko pričakuje pismeni odgovor — pa je bržkone kot delni odgovor veljal sklep na zadnji občinski seji, da je potrebno v treh mesecih pripraviti akcijski program za reševanje ciganske problematike. Za uresničitev odgovarja uprava občinske skupščine, seveda pa je razumljivo, da bodo pri delu morali
'"i
Na občinskem prvenstvu pioniijev prometnikov je v soboto, 3. Aprila, nastopilo v Novem mestu 54 kolesarjev. V kategoriji nižjih razredov so zmagaJi Šen^emejčani, v višji pa Novomeščani. Najboljša posameznika sta bila Dušan Modic iz Novega mesta in Maijan Gorišek iz Šen^erneja. Na sliki: s tekmovanja v Novem mestu (Foto: S. Dokl)
pomagati strokovnjaki z različ- . nih delovnih področij.
Tak sklep je kajpak v skladu z mnenjem dolenjskega kluba poslancev, ki se zavzema za medobčinsko reševanje teh perečih problemov, zraven pa pričakuje tudi republiško pomoč.
Vendar akcije ni mogoče začeti dotlej, dokler posamezne dolenjske občine ne pripravijo svojih programov: šele potem bodo l^ko poiskali skupen načrt za enotno akcijo.
Kaj vse bo potrebno storiti, je znano. Predvsem bo potrebno Cigane stalno naseliti, jim omogočiti (in hkrati zahtevati od njih) šolanje, urediti zdrav- ’ stveno varstvo, jim poiskati zaposlitev in podobno. Ob tem pa je razumljivo, da uspehi ne bodo prišli čez noč, ampak da bo potrebno na obeh straneh veliko strpnosti in dobre volje. Nekateri Cigani pošteno priznajo, da so je sami pokazaU premalo, da pa je je bilo premalo tudi na drugi strani. Ostaja dejstvo, da problema, ki že več desetletij spremlja razvoj Dolenjske, rte bo mogoče rešiti čez noč. Prvi korak je morda i obvezno zdravstveno zavarovanje, ki so ga dolžne zagotoviti' občine za vse, ki imajo na njenem območju stalno prebivališče. V novomeški občini bo tako zavarovanih tudi več kot 400 Ciganov.
NA DELOiVNEM MESTU
z voljo skozi življenje
Telefonist Jože Zupanc: »Posebno skrb bomo letos posvetili socialni problematiki slepih: ot)daritvam, zdravljenju, skupnemu izletu.c
Jože Zupanc je telefonist na novomeški občinski skupščini; to je poklic, ki ga dejansko ni mogel posebej izbirati. Leta 1943 so se otroci igrali in starejši fantje Jožetu rekel: „Udari!“ Jože je udaril po bombi - in oslepel.
,,Skrb im za šest zunanjih in 69 notranjih telefonskih linij. Imamo star tip avtomatske centrale na čepe, tako da imam dvojno delo, ker moram tudi po končanem pogovoru izključiti, medtem ko današnje moderne centrale to narede avto-
matično. Delaje ogromno in niti na malico ne morem; prinesejo mi jo kar k aparatu. Ko začnem malicati, je juha topla, ko končam, je že trikrat mrzla ... Tak je pač poklic, privezan sem na te-lefon.“
-	15 let ste že telefonist, pravijo.
„Da, 15 let in ves ta Čas sem tukaj v službi. Najprej sem bil na okraju, potem na občini. Vse novomeške številke znam na pamet, to vsaj malo olajša delo. Po končani gimnaziji sem naredil izpit za kvalificiranega telefo-
nista. Veste, slepi nimamo velike izbire pri iskanju zaposlitve. Delo telefonista je nizko ovrednoteno - pri nas z 850 dinarji mesečnega dohodka - je pa živčno zelo naporno."
—	Vi ste predsednik novomeške Zveze slepih in član zveznega in republiškega odbora. Kaj imate letos v načrtu?
„Naše redno delo nam narekuje, da bi vključili čim več slepih v društvo. Ob letošnji 25-ietnici Zveze slepih pa bomo posvetili posebno
skrb socialni problematiki članov. Organizacija bo socialno ogrožene bolj obdarila, vse socialno ogrožene, ki so potrebni zdravljenja, bo poslala na klimatsko zdravljenje,	pripravili pa
bomo tudi večji skupinski izlet.
NOVOMEŠKA TRIBUNA
^RTKBV INTERVJU
Napredek telefonije
Direktor novomeškega PTT podjetja Jakob Berič: »Tudi naše podjetje je pripomoglo k hitrejšemu razvoju Dolenjske — Nov programa
Prejšnji četrtek je direktor Cestnega podjetja inž. Lado Kotnik vprašal, kako je z letošnjimi načrti v telefoniji in telegrafiji. Direktor novomeškega PTT podjetja Jakob Berič sodi:
„Lani smo sprejeli razvojni program do 1975. leta. V tem programu smo dali velik poudarek prav razvoju telefonije in telegrafije. Ze letos
računamo, da bomo dobili 50 odstotkov novih telefonskih priključkov, prihodnje leto pa še toliko, da jih bo v primerjavi z lanskim letom 80 odstotkov več. Telegrafske zmogljivosti smo že lani podvojili, v začetku 1973. leta pa jih bomo podvojiti še enkrat. Lani srrip za modernizacijo dali 3,36 mitijona dinarjev, letos bomo namenili 5,567.000 dinarjev. V tem razvojnem programu so zajete vse občine z območja našega podjetja. “
- Kako pa boste modernizirali PTT mrežo v Novem mestu?
,J^aš gospodarski plan pravi takole: razriti bomo glavno avtomatsko telefonsko centralo v Novem mestu
od 1.000 na 1.600 priključkov, povečali A TC Dolenjske Toplice od 20 na 60 priključkov, toliko priključkov bo imela tudi A TC Žužemberk. V dveh letih pričakujemo tudi montažo ATC na Otočcu in v Škocjanu, če bo pravočasno prišlo do ustreznih sporazumov. Telegrafsko centralo smo lani povečali za 20 številk, letos jo bomo še za 40. Hkrati bomo povečali telegrafsko in telefonsko mrežo v lokalnem merilu. Letos in prihodnje leto pa bomo povečali tudi medkrajevne zveze v smeri proti Ljubljani, Beli krajini in Brežicam, izboljšali zveze s Trebnjim, že letos pa smo jih izboljšali proti Straži, Dolenjskim Toplicam in Šentjerneju ter med Črnomljem in Semičem. Podobno bomo izboljšali telegrafsko mrežo."
- Zdaj je mogoče z Ljubljano 58 istočasnih telefonskih pogovorov, še pred kratkim jih je bilo komaj 28 in že letos jih nameravate povečati na več kot 80. Kaj pa v mestu?
„Pripravili smo obsežen program modernizacije krajevne kabelske mreže za vse občinske centre. V Novem mestu bomo položili zemeljski kabel v smereh proti Ločni, Grmu in bolnišnici ter tudi proti Bršlinu. Lani in letos smo sprejeli z delovnimi organizacijami več samoupravnih dogovorv, ki so jih podprle občine: tako bomo načrte izvedti hitreje in bolj kakovostno. Čeprav ne morem trditi, da smo naredili vse, pa lahko povem, da je tudi kolektiv PTT podjetja v 10-letni samostojnosti veliko pripomogel k hitrejšemu razvoju območja. “
- In vaše vprašanje?
„Zanima me, kako se bo
razvijal turizem v občini. O tem bi lahko marsikaj povedal Niko Paulič z Dolenjske turistične zveze. ‘ ‘	^
J. SPLICHAL
J
S
Ž
s
s
s
s
S
4
J
5
4
4 #
J
5
S
s
4
4
4
4
4
J
4
4
4
J
5
4
5
4
4
4
5 S
4
4
4
4
4
5
g
4
4
4
5
Ž
4 4 4 4 \ 4 . 4
MORDA DA, MORDA NE V TEM LETU
Kaj bo delala skupščina?
V tem letu izredno obsežne naloge: odborniki bodo imeli veliko dela — Sprejet je letošnji delovni program občinske skupščine
Na zadnji občinski seji so konec marca v Novem mestu odborniki sprejeli tudi izredno obsežen delovni program skupščine za letos. Tako naj bi letos spregovorili o gospodarskih gibanjih v občini in prilagajanju delovnih organizacij k splošnemu prizadevanju za stabilizacijo gospodarstva. Ocenili bodo tudi razvoj gospodarstva, zasnove bodočega razvoja občine, pregledali, kakšno je stanje v gozdarstvu — govorili bodo o upravljanju gozdov v zasebni lasti, razumljivo pa bodo pregledali tudi probleme kmetijstva in delo sklada za pospeševanje kmetijstva.
Tudi o družbenih dejavnostih bo veliko besed. Razpravljali bodo o kulturni dejavnosti v občini in o ustanovitvi temeljne kulturne skupnosti, o družbenem dogovoru o štipendiranju in kreditiranju študentov in učencev, o razvoju šolstva in dijaškem domu, o načrtih za razvoj zdravstvenega varstva, o akcijskem programu za pomoč in varstvo starih in onemoglih, o telesni vzgoji in njenem skladu ter o drugi etapi izgradnje in urejanja otroškega varstva.
S področja urbanizma, kor munalnega in stanovanjskega gospodarstva bodo na dnevnem redu:	urbanistični program
občine, zazidalni načrti, srednjeročni program razvoja geodetskih del, srednjeročni program stanovanjske gradnje, stanovanjska problematika borcev in upokojencev ter poročilo o prometni varnosti v občini.
O financah bodo govorili večkrat — o izvrševanju proračuna, še posebej pa bo zanimiva
Končno predsednica
Sekcija za družbeno aktivnost žensk pri občinski konferenci SZDL v Novem mestu je bila več mesecev brez predsednice, zato tudi njeno delo ni bilo kaj prida. Po odhodu prejšnje predsednice Francke v Ljubljano, je delo stalo. V sredo, 24. marca, je predsedstvo konference izvolilo za novo predsednico Marijo Suhy iz Novega mesta, obenem pa so sprejeli delovni načrt za bližnje obdobje. Na sklicu celotne konference, ki bo konec aprila, bodo obravnavali vlogo žena v organih delavskega in družbenega samoupravljanja ter problematiko otroškega varstva.
TEMA TEDNA • TEMA TEDNA • TEMA TEDNA • TEMA
Uspešno prebrođen proračun
Temeljna izobraževalna skupnost bo letos dobila v proračunu je ostalo 27,169.000 dinarjev:
19,5 milijona dinarjev, 12 odstotkov več
Izhodišča za sestavo letošnjega občinskega proračuna, ki so ga odborniki na zadnji seji sprejeli brez sprememb, so bila jasna; stopnje prispevkov, davkov in taks ostanejo nespremenjene, dohodki iz prispevkov od osebnega dohodka od delovnega raz-
IZNOVOMtŠKEa
porodnišnice^«
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Amalija Pečjak iz Zubine - Marijo, Ana Razumič iz Bubnjarskega broda - Gordano, Marija Kovačič iz Sela pri Otovcu — Andreja, Cvetka Sever iz Sela -Boštjana, Fanika Stricclj iz Stranske vasi Slavico, Majda Tomšič iz Ivanje vasi - Boštjana, Marjeta Koštal |z Trebnjega - Bojano, Ida Sršen iz Nove Gore - Karmen. Terezija Grm iz Dečje vasi - Ivana, Anica Sokolović iz Kostanjevice - dečka, Amalija Tomc iz Žužemberka • deklico. Jožefa Novak iz Sadinje Vasi dečka, Ljuba Kodrič iz Drno-vcga deklico, Martina Pust iz Irče ^si - deklico, Jožefa Lukšič iz ^ntjošta	deklico, Nada Zupanc
iz Dobravc	dečka in Ana Smrke iz
Velike Loke Miha. Čestitamo!
meija, davka od prometa blaga na drobno in sodnih taks se po zveznem zakonu izločajo v posebno rezervo, če presežejo lanske za več kot 10,8 odstotka, republika ne zagotavlja dopolnilnih sredstev temeljni izobraževalni skupnosti kot prejšnja leta, republika pa hkrati odstopa temeljnim kulturnim skupnostim republiški prispevek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic in del republiškega davka od prometa blaga na drobno.
Taka izhodišča zagotavljajo, da bo temeljna izobraževalna skupnost dobila 19,518.000 di-naijev, v proračunu pa ostane 27,169.000 dinarjev. Po izločitvi posebne rezerve in namenskega denaija republike za financiranje kulturnih dejavnosti ostane v proračunu za čiste proračunske	izdatke
»Dolenjski list« v vsako družino
tista točka, ko bodo govorili o delu davčnih organov in davčni inšpekciji.
Na letošnjih sejah bodo odborniki razpravljali tudi o zdravstvu, medobčinskem skla-
du za izgradnjo šol in o gasilcih. Poslušali bodo poročilo o delu sklada za financiranje teritorialne obrambe in civilne zaščite, kajpak pa bodo pretresali tudi delo državnih organov.
24,172.000 dinarjev, kar je za 12 odstotkov več kot lani.
V šestih različnih skladih bo na voljo skoraj dva milijona dinarjev, drug denar pa je — kot je običajno - namenjen za kultu rnoprosvetno dejavnost, socialno skrbstvo, zdravstveno varstvo, komunalno dejavnost, državne organe, krajevne skupnosti, družbeno-politične organizacije in društva, negospodarske in gospodarske investicije, gospodarske posege, proračunske obveznosti iz prejšnjih let, rezervni sklad, nerazporejene dohodke in posebno rezervo.
Krajevne skupnosti, za katere je znano, da dobljeni denar najbolj oplemenitijo, bodo dobile za slabo četrtino več denarja kot lani. Za redno dejavnost so jim namenili 200 tisočakov, za vzdrževanje cest 330 in za male asanacije 20 tisočakov. Mimo tega bodo za ureditev in obnovo kulturnih domov dobile letos še 220 tisočakov, vsaka dvorana v občini pa naj bi dobila za redno vzdrževanje še po 2 tisoč dinarjev.	J.	S.
V soboto, 3. aprila, sta po 50-Ietih skupnega življenja pred odbornikom novomeške občinske skupščine Rudijem Mrazom ponovno sklenila zakonsko zvezo zakonca Alojzija in Franc Šenica, doma iz Drganjih sel pri Straži. Šeničeva družina je živela v težkih pogojih, vendar sta zakonca svoje otroke vzgojila v naprednem duhu. Na sliki: zakonca podpisujeta poročne dokumente (Foto: S. (>okl)
Rezervisti za točke
Rezervni oficirji in podoficirji novomeške občine bodo tekmovali za občinsko in republiško priznanje — Tekmovanja v počastitev 30-letnice vstaje
Vseslovenskega tekmovanja, ki ga je v počastitev. 30-Ietnice vstaje ražpisal republiški odbor Zveze rezervnih vojaških starešin, se bo udeležila tudi novomeška občina. Tu pa od novega leta dalje že poteka občinsko tekmovanje, ki ga je razpisal občinski odbor ZRVS. /
Na seji občinskega odbora ZRVS 31. marca v Novem mestu so ugotovili, da se pogoji za republiško in občinsko tekino-vanje ujemajo; v teh dneh bodo združenja še podrobneje obvestili o republiškem tekmovanju.
Tekmovanje bo obsegalo sedem glavnih točk:
število včlanjenih rezervnih oficirjev in podoficirjev v organizacijo ZRVS, udeležbo na obveznih strokovnih predavanjih, dopolnilno izobraževanje po neobveznem načrtu (pohodi, seminarji itd.), udeležbo na izpitih, število naročnikov na strokovno revijo Naša obramba, list TV 15 in druge časopise, število aktivov ZRVS na šolah in udeležbo rezervistov, zlasti pa članov ZRVS na proslavah in prireditvah v počastitev 30-letnice vstaje.
Na tekmovanju bodo vsako od navedenih točk ovrednotili s točkami; včasih bodo točke dodajali, včasih odbijali. Na občinskem tekmovanju bodo dali najboljšim združenjem priznanja in nagrade.
MINI ANKETA:
Športna
kuhinja
Te dni stopajo na igrišča športniki; spomladanska tekmovanja se začenjajo v najrazličnejših ligah. Že po tradiciji gredo prvi v boj za prvenstvene točke nogometaši, sfcde pa jim drugi športniki. Novomeške ekipe so se čez zimo pripravljale v pretesnih telovadnicii. Kaj pričakujejo od pomladi?
Janko Goleš, odbojka: Menda še nikoli nismo toliko vadili kot prav to zimo. Naša forma je zdaj dobra in mislim, da ne bomo izpadli — utrdili se bomo sredi lestvice. To bi bilo za pomlajeno moštvo, v katerem igrajo vseskozi vsaj trije mladinci, lep u^ch in upanje za novomeSko odbojko tudi za naprej.
Samo Medic, tenis: Naša glavna skrb je posvečena igriščem in njihovemu urejanju. Tako vsako pomlad z zamudo prihajamo do vadbe. Tudi Iptos ne bo nič drugače, morda bo celo slabše. Vsekakor bo najpomembnejša naloga dobiti pokrovitelja, ki bo prevzel igrišča v oskrbo. Nekaj možnosti za tak korak je, čeprav ni še nič dokončno odločeno.
Roman Doljak, nogomet: Ne računamo na posebne uspehe, ker nimamo igralcev za prvo moštvo. Nekateri so odšli k vojakom, nekateri so nehali igrati. Borili sc bomo za zlato sredino. Zato pa imamo dvoje mladinskih moštev; prvo moštvo je celo na prvem mestu. Za bodočnost novomeškega nogometa se torej ni bati, zlasti ne, ker bomo verjetno sestavili še tretje mladinsko moštvo.
Andrej Petrič, košarka: Množičnost v košarki se nam zdig vsaj deloma že obrestuje. Člansko moštvo bo igralo v slovenski B ligi, mladinsko moštvo pa bo po dolgih letih prvič nastopalo v redni ligi, ki jo uvaja Košarkarska zveza. Na sporedu bo imelo težke tekme — tudi z Olimpijo, a v njih se bodo igralci kalili za ligaške tekme. Težave pa imamo z igriš^m; dober teden pred prvenstvofli namreč še ni nared.
Slavko Vidmar, rokomet: Od jeseni do zdaj smo vsekakor močno napredovali, predvsem v kondicijskem pogledu. Tudi disciplina je boljša, kot je bila prej, in zaradi resnih treningov smo sorazmerno dobro pripravljeni pred spomladansko sezono. Zal je naš zaostanek na lestvici verjetno prevelik, da bi se še lahko borili za prvo mesto.
Tako pravijo trenerji oziroma predstavniki posameznih klubov. Kaj so v klubskih kuhinjah skuhali za novo športno sezono, nam bodo povedali že prvi rezultati v.naslednjih dneh.
DRUŽBENI DOGOVORI V DRUŽBENIH DEJAVNOSTIH
Občinski sindikalni svet v Novem mestu je pripravil v Šmarjeških Toplicah od ponedeljka do srede tridnevni seminar za vodstva sindikalnih organizacij družbenih dejavnosti. Govorih s(f o samoupravnih sporazumih in družbenih oodgovo-rih v družbenih dejavnostili.
Novomešl^ kronika
VIŠJI DOHODKI NA DVORU
Odborniki občinske skupščine so na zadnji seji soglašali, da Splošno mizarstvo Dvor poveča svoje osebne dohodke, saj so 1969 zaostajali za poprečnim republiškim osebnim dohodkom za tretjino, lani pa so jih povečali za 4 odstotke in so znašali 997 dinarjev. Potem, ko so odborniki dali soglasje, bodo poprečne osebne dohodke povečiUi za 30 odstotkov - na 1.167 dinarjev.
POSLEJ BODO kmalu tudi v Novem mestu lahko pobirali denar za parkiranje avtomobilov. Na zadnji občinski seji so tiamreč sprejeli odlok o komunalnih taksah v občini, ki med drugim predvideva tudi plačilo za uporabo javnega prostora za parkiranje. Bržkone bo na Glavnem trgu manj avtomobilov, ko bodo načrte uresničili.
MESTU NI V PONOS, da stanovalci (in tudi mimokloči) z Brega mečejo najrazličnejše odpadke na sprehajališče ob Krki. Nasploh bi pričakovali, da bodo prijazno pot ob levem bregu Krke zdaj uredili, ko so že odpeljali vse ostanke posekanih topolov in za.sadili nova drevesca.
KOŠARKARSKO IGRISCE na Loki je, ker mesto nima otroških igrišč, priljubljeno shajališče tudi mlajših otrok. Zdaj so spet postavili koše, toplejše vreme pa je pripomoglo, da vse več otrok z žogo poskuša zadeti dobre tri metre visoka obroča na koših.
VESELO SO BILI PRESENEČENI vojaški obvezniki, novomeška mladina med 18. in 27. letom, ko so se v ponedeljek zbrali na fluorograf-ski pregled, pa so izvedeli, da sc je avtobus z aparaturo v Ljubljani pokvaril. Pa drugič.
NA NOVOMEŠKI TRŽNICI so v ponedeljek dopoldne vladale naslednje cvne; cvetača 4 - 6,5 din, čebula 2 — 2,50, česen 9 — 10, fižol 5 6, krompir 1,20 - 3, korenje 6,5 -9, motovilec 8-12, por 3-5, peteršilj 10 - 18, kisla repa 3, mehka solata 12, endivija 5-6, špinača
8, zelje 2,50 - 4, kislo zelje 2,80 -4, zelena 7 - 10, suhe fige 6 — 8, grozdje 8 - 9, hruške 5 - 8, jabolka
4.50 - 6, limone 5,50, orehi 3,50, orehi - jedrca 25, pomaranče 5 -
5.50 suhe slive 4,50 - 5, banane 6
- 6,50, jajca 0,65 - 0,80, smetana 16, sirček 0,50 din.
RODILE SO: Kristina Frantar z Mestnih njiv 8 - Boštjana, Cirila Ži-danek iz Kettejevega drevoreda 40
- Katjo, Amalija Rtba iz Ragovske 9 — dečka.
UMRLI SO: Frančiška Per, Cesta komandanta Staneta 20, 82 let, Jože .Ulčnik, Ragovo 7, 62 let, in Alenka Juretič, Zagrebška 4 a, 3 leta.
/
Ena gospa, >ki večkrat zaide na živilski tn>, je rekla, da kmalu ne bo več mogla od branjevk kupiti peter-šiljčka in jajčk, :unpak le še suho robo, k>nčarijo, pletenine in kičaste spominke ...
(
Brežiška kronika nesreč
Pretekli teden so so ponesrečili in i-icali pomoči v brežiški bolnišnici: Anton Devetak, klepar iz Malega Kamna, si jepri prometni nesreči poškodoval desno nogo; Ivan Lazanski, delavec iz Laz, sije pri prometni nesreči poškodoval levo nogo; 1'ranc Bokor, upokojenec iz Mihalovec, je padel v stanovanju in si poškodoval glavo. Franc Oštir, delavec iz Kraške vasi, si je pri delu poškodoval dpsno nogo; Ivana Javornik, upokojenca iz Podsrede, je nekdo napadel in mu poškodoval levo nogo; Rine Ma-siero, šofer iz Italije, se je pri čiščenju cisterne zastrupil s kurilnim oljem; Janez Račič iz Drnovega sije pri padcu poškoval prsni koš.
Z VELIKE DOLINE
Za praznik mladosti bodo poleg osnovne šole izročili namenu lepo urejen športni park. To pomlad bodo prekrili tudi oba atrija, da učencem v dežju ne bo treba čakati na začetek pouka na prostem. Večnamenski prostor uporabljajo sedaj za telovadnico in tako morajo otroci pozimi in poleti čakati zunaj. To velja predvsem za drugo izmeno. Ce bi jih spustili v stavbo, bi motili pouk.
RADIO
BREŽICE
Četrtek, i. aprila;
16.00-16.10 Napoved programa in poročila - 16.10-16.25 Naj pop lot - najraje posluašane melodije -16.25-16.35 Aktualnost tedna -16.35-16.45 Iz naše glasbene šole
- 16.45-17.00 Obvestila in reklame - 17.00-18.00 Glasbena oddaja; Izbrali ste sami.
SOBOTA, 10. APRILA:
16.00-16.30 Pol ure za pop glasbo
- 16.30-16.40 Zdravstveno predavanja: dr. Jože Bertole - Se o diabetesu - 16.40-17.00 Med zabavnimi zvoki nekaj reklam - 17.00-17.15 Predstavljamo vam moški pevski zbor DPD Svobode bratov Milavcev
- 17.15-17.30 Za naše najmlajše -
17.30-18.00 Narodno-zabavne na valu 192 m.
NEDELJA, II. APRILA; 10.30 Domače zanimivosti - Uvodnik -Za naše kmetovalce: Jože Vrstov-šek: Pogodbena proizvodnja in pogoji v tekočem letu - Srečanje z ansamblom Janeza Jeršinovca in Planšarji - Nedeljski razgovor o možnostih integracije med trgovskima podjetjema Krka in Ljudska-po-trošnja Brežice - Obvestila, reklame in spored kinematografov -—
12.30-15.00 Občani čestitajo in pozdravljajo.
TOREK. 13. APRILA:
16.00-16.15 Napoved programa in srečanje s Stanko Kovačič -16.15-17.25 Poročila - Jugoton vam predstavlja - Svetujemo vam -Kaj prinaša nova številka Dolenjskega lista - Tedenski športni komentar - Obvestila, reklame in pregled filmov - 17.25-18.00 Pojeta oktet „Gallus” in Koroški akademski oktet.
VSAK NAJ GOSPODARI S TISTIM. KAR JE DOBIL!
Povej mi, kje bi vzei, kam bi dei!
V skladu za kmetijstvo je 150 tisoč din, potreb pa še in še — Tudi krajevne skupnosti bi rade več — Za vc^ovode in ceste računajo še na dodatne vire — Največ viharja Je sprožil sklad za turizem
Stara pesem se ponavlja. Z deležem iz proračuna nikoli niso bili vsi zadovoljni in tudi letos je zmanjkalo denaija. Čeravno se bo dotok v proračunsko blagajno povečal za četrtino, prosilci niso dobili tolikšnega zvišanja. Skupščina ima preveč obveznosti, da bi l^ko ustregla postavljenim željam in zahtevam. Od dvanajstih milijonov mora takoj odšteti tri za razna odplačila, to pa se močno pozna
„Morali bomo izračunati, do katere meje smemo proračun sploh obremeniti, da potrošniki ne bodo preveč prikrajšanije na zadnji seji skupščine dejal Ivan Živič. Hkrati je omenil, da za programiranje razvoja ni re zervirana nobena vsota in da so še drugi izdatki, ki prav tako niso nikjer predvideni, a vsi vedo, da se jim ne bo mogoče izogniti.
Ko je tov. Kambič predlagal zmanjšanje proračunske rezerve v korist krajevnih skupnosti za 10 tisočakov, se s tem ni strinjal, češ, da jo bo že tako prehitro zmanjkalo. Tu so gasilci, srečanje dolenjskih izseljencev, prireditve za občinski praznik, sodelovanje z Veliko Piano, srečanje šol bratov Ribarjev idt., za kar samo 16 tisočakov ne bo zadostovalo. In tako je v rezervi ostala cela vsota.
Na predlog Milana Šepetavca so zmanjšali predlagano vsoto skladu za turizem. Predvideno je bilo povečanje za 100 odstotkov, vendar se večina odbornikov s tem predlogom ni strinjala. Podpredsednik Turistične zveze Ivan Živič je utemeljeval velike potrebe za te namene in naštel za 47 tisoč din dolgov za lansko leto, prav tako je utemeljeval nujnost večje vsote za turizem Ivo Osolnik. Milan Še-
S KURIRČKOVO PO^O
Cez hrib in dol
Začenja se pot Kurirčkove pošte. Brežiški pionirji jo bodo 14. aprila sprejeli od krških kurirjev na javki v Dolenji vasi. Torba bO obšla vse odrede in pionirji jo bodo na 18 javkah predajali drug drugemu. Zadnja postaja bo Vrhovska vas. Tam bodo počakali na pošto šolarji iz krške občine.
UMRLI SO
Pretekli teden so v brežiški bolnišnici umrli: Jože Urbančič, delavec iz Za.sapa, star 51 let, Jože Ajster, kmet iz Gornje Pirošice, star 37 let.
NOVO V BREŽICAH
DRAŽJE VSTOPNICE. Delovna skupnost Zavoda za kulturo je sprejela nov cenik vstopnic za obisk kino predstav v Dobovi in Brežicah. V Dobovi je vstopnina od 2. aprila dalje po dva in štiri dinarje na osebo, v Brežicah pa tri, štiri in pet dinarjfrv.
TRIJE PREDSTAVNIKI občine Velika Plana so si minuli teden ogledali novo osnovno šolo v Brežicah. Bili so v Zagrebu na seminarju in so stanovali v Cateških Toplicah. To bivanje v Sloveniji so izkoristili za srečanje s predstavniki pobratene brežiške občine.
APRILA PREMIERA. Skupina gimnazijcev, ki pod vodstvom prof. Marije Zorkove vadi Camolettijevo delo Boeing-Boeing, se bo predstavila občinstvu sredi aprila.
TEKMOVANJE SOLARJEV V PROMETU. V soboto je 12 skupin kolesaijev iz raznih šol tekmovalo v ocenjevalni in spretnosti vožnji, nakar so preskusili njihovo znanje o prometu še s testiranjem. Tekmovanje je bilo v Brežicah. Prvo mesto med starejšimi skupinami je dosegla šola Cerklje, med mlajšimi ekipami pa se je zvrstila na čelo ekipa brežiške osnovne šole. Vseh tekmovalcev so našteli 48. Zmagovalni ekipi sta prejeli pokala v trajno last, prvim trem posameznikom so poklonili medalje, drugim udeležencem pa pismena priznanja. Tekmovarije je organizirala komisija za vzgojo in varnost v prometu pri občinski skupščini skupaj s člani AMD in s sodelovanjem podmladka Rdečega
HORTIKULTURNO DRUSTVO je te dni izdalo pred mcsecem napovedani Bilten, ki bo izhajal štiriluat
na leto. Uvodno besedo sta napisala predsednik društva Aijton Krušnik in podpredsednik občinske skupščine Ivan Živič. Prva, številka prinaša še sestavek Hortikultura v turizmu, nato pa slede praktični napotki o zalivanju lončnic, gojenju kaktej, boleznih rastlin, pripravi tople grede itd. V glasilu ljubiteljev cvetja so tokrat našteti člani društva, ki jih je zdaj že 188. Z boljšo razporeditvijo gradiva in večjo skrbjo za jezik sc bo glasilo lahko hitro uveljavilo med članstvom. Prvo številko so razmnožili v 600 izvodih.
BREŽIŠKA MLADINA upa, da bo v kratkem dobila lastne prostore za razmah klubske in drugih dejavnosti. Nanje računa v izpraznjenem šolskem poslopju, seveda le začasno, vsaj tako dolgo, dokler občinska skupščina stavbe ne bo oddala ali jo začela preurejati za nove namene.
NA ZADNJI SEJI OBCINSKE SKUPŠČINE so izvolili v skupščino temeljne kulturne skupnosti tri delegate: prosvetno delavko Ivo Goren-čevo, prof. Marjana Gregoriča in Marjana Vizjaka, načelnika oddelka za gospodarstvo pri obč. skupščini Brežice.
POPIS PREBIVALSTVA poteka že od četrtka dalje brez motenj in popisovalci so zadovoljni z dobrim odzivom in obveščanjem občanov, ki jim olajšuje delo. Računajo, da je v brežiški občini okoli 7.100 gospodinjstev in nekaj nad 25.000 prebivalcev. Do ponedeljka smo zvedeli tudi za primer iz okoliša Velike Doline, kjer so popisovalca odpravili oziroma nagnali od hi.šc. V popisu so videli davčni bavbav, zato so odklonili vsako izjavo.
petavc je vztrajal, naj se poveča sklad le za 50 odst., 50 odst. pa nameni krajevnim skupnostim, kjer se denar nekajkrat oplemeniti. Pridružil se mu je tudi Mirko Kambič, nakar so odborniki izglasovali le 50-odstotno povečanje. Sklad bo torej razpolagal s 135.000 dinarji.
Sklad za kmetijstvo se povečuje za 49 odst. S tem odbornik Verstovšek ni bil zadovoljen, kajti 150 tisočakov res ne pomeni veliko. Toda ker ni bilo odgovora na to, komu vzeti, je ostalo pri prvotnem predlogu.
Krajevne skupnosti bodo vendarle deležne nekaj več, kot je bilo predlagano. Na predlog Mirka Kambiča so jim dodali še 25 tisoč din iz vsote za poslovanje občinske uprave in pa 45 tisoč din, za kar so zmanjšali sklad za turizem. Morda bo še od kod drugod kanil kak dinar. Denar bodo razdelili med tistih deset krajevnih skupnosti, ki bi
po novem ključu za delitev prejemale večje zneske od doscda-njili, preostalih osem pa bo dobilo enako vsoto kot lani. Po novih merilih naj bi bil delež krajevnih skupnosti odvise;i od števila prebivalstva, od površine in od dolžine cest na njihovem območju.
J.TEPPEV
IZBRE
Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Anica Kolman iz Hrastino -r Mirjano, Mirjana Kloko-čar iz Laduča - Duška, Anica Obrankovič iz Sv. Križa - dečka, Marija Mavsar iz Dečnih sel - deklico, Ana Zorko iz Sentlenarta -Olgo, Marija Roštoluir iz Bregov -dečka, Marija Močnik iz Ribnice -Renato. Nada Šetinc iz Sel — Darjo, Milena Todorovič 'iz Krškega - Zorana, Anica Drugovič iz Brežic -Metko, Cilka Kunšek iz Canj - Marjana. Pavla Skolljanec iz Koritnega
- Marjanco, .Marija Strbulc iz Sc! -Marijo, I rančiška Ga.šperin iz Župe-Icvoc - deklico, Zlata Jovič iz Brežic - Dobrico, Majda Zemljak iz Pišec - Igorja. Antonija Šumlaj in Velike Doline - Sandija. Milka Velj-novski iz Gor. Kraja - Valentina. Ana Klemenčič iz Raliitja - dečka.
- Čestitamo!
'' i
Pred dnevi je steklo delo v betonarni Gradisa ob Savi nasproti Hudiča. Vse betonske elemente za novi most bodo zbetonirali na gradbišču (Foto; J. Teppey)
Kako ozdraviti vinorodno Posavje?
Slovenija vino predlaga načrtno obnovo vinogradov, sodobno predelavo vina — V Brežicah namerava podjetje zgraditi klet z zmogljivostjo 700 vagonov — Ta bo odkupovala grozdje za prodajo iz vsega Posavja
Vinogradni^ce površine v Posavju obsegajo pet tisoč hektarov površin. Po podatkih, ki jih je zbralo podjetje Slovenija vino, pridelajo na tem območju okoli tisoč vagonov grozdja za prodajo.
Povprečna velikost vinograda posestvih je vedno manj ljudi,
sposobnih za delo.
Večji pridelek in boljši dohodek obeta vinogradnikom le sodobna vzgoja trte in sodobna obdelava vinogradov. V zadnjih letih se je obnova presenetljivo hitro razmahnila in dobiva vsako leto večji obseg. Ob večjih možnostih za posojila je pričakovati pri kmetih še večji odziv.
Obnove sta se pred leti lotila kmetijska zadruga Bizeljsko in Agrokombinat Krško, zdaj pa se jima je pridiužilo še trgovsko podjetje Slovenija vino z dosti obširnejšim programom. Obnovo želi Slovenija vino prepustiti kmetijskim organizacijam, ki to delo že opravljajo.
Za letos ima Slovenija vino sklenjenih pogodb za 50 hektarov. Od tega je 20 ha že zrigo-lanih, preostale površine pa bodo na vrsti v naslednjih mesecih. To imenujejo pri Slovenija vinu začetek sanacije vinorodnega območja od Virštanja in Bizeljskega do Krškega in Gorjancev ter novomeškega in mokronoškega predela.
Za odkup in predelavo tržnih presežkov namerava Slovenija
je 30 arov. Že številka sama pove, da so površine- razdrobljene, daje obdelava neracionalna, zatorej mnogo predraga in vezana skoraj izldjučn9 na delo človeških rok. Ker primanjkuje delovnih moči, so vinogradi obdelani le za silo, ponekod pa jih opuščajo. Mladina odhaja in na
Gostje iz zamejstva pridejo v Giotto
Dramska skupina kultumo-prosvetnega društva Prosek-Kontovel bo v soboto zvečer gostovala v Globokem. Uprizorila bo sodobno ameriško komedijo „Draga Ruth“. Slovenci s Tržaškega prihajajo na obisk v brežiško občino na povabilo DPD Svoboda bratov Milavcev. Na Brežice vežejo društvo večletne prijateljske vezi, ki jih bodo s tem srečanjem še utcidili. Za Globočane bo obisk prijetno doživetje in organizatorji srečanja vabijo na prireditev čim-več domačinov, da bodo spoznah prizadevnost zamejskih Slovencev za ohranitev slovenske besede.
vino postaviti v Brežicah sodobno predelovalno klet z zmogljivostjo 700 vagonov vina, kar ustreza prej omenjenim I.OOO vagonom grozdja. Sprva bo klet odkupila le polovico presežka, pozneje pa bo sprejela večje količine.
Gradnjo vinske predelovalne kleti utemeljuje podjetje s premajhnimi zmogljivostmi sedanjih kleti na tem območju in s postopno obnovo vinogradov, ki bo zahtevala večje predelovalne zmogljivosti. V Posavju lahko sprejmejo kleti za sedaj le 150 vagonov vina, največja med njimi pa 80 vagonov. Kleti so
'raztresene po vsem ‘območju. S sodobno predelavo vina bi vino iz teh krajev lahko šc bolj zaslovelo, kajti le redki vinogradniki imajo dovolj kletarskih izkušenj in pogojev za lastno predelavo. Kakovost vina je zatorej zelo razhčna in ljudje, ki imajo dobre nasade, vino težko prodajo zaradi raznih priokusov, ki nastanejo ob nepravilni negi po zastarelih načinih in zaradi slabih kletarskih pogojev.
Slovenija vino je računalo na republiška sredstva za kmetij-, stvo, vendar so bila v celoti razdeljena. Za pomoč pri izpeljavi omenjenih načrtov se je podjetje obrnilo na obč. skupščino v Brežicah, vendar je tudi njen rezervni sklad prfizen. Prošnjo je skupščina odstopila republi škemu rezervnemu skladu.
J.TEPPEV
IZHOD: NAČRTNEJŠE USMERJANJE V POKLICE
Z javno besedo na plan!
Na konferenci Zveze mladine v Brežicah so predlagali učinkovitejše ukrepe za zaščito vajencev — O kratenju pravic naj bi spregovoril tisk
Pritisk na učna mesta je v brežiški občini izredno velik, tolikšna ponudba pa že sama po sebi ustvarja ugodna tla za kratenje pravic mladini v uku. Starši poskusijo vse, samo da bi njihov otrok prišel do poklica. In tako se vajenci večkrat
‘ V--''
■'vN^ ________
Učenci dolinske osnovne šole so vložili veliko napora v urejanje igrišča ob .šoli. Za dan mladosti bodo slavili otvoritev šolskega športnega parka, do katerega so prišli tudi z razumevanjem delovnih oi^anizacij in skupščine. Na sliki: šolaiji med un> telesne vzgoje na prostem (Foto: J. Teppey)
že vnaprej odpovedo mesečni nagradi. dopustu in drugim pravicam, ki izvirajo iz vajenskega razmerja. V takih primerih ima tudi inšpekcija vezane roke, saj ji nihče ne pove res-' ničnih podatkov.
O položaju vajencev je v nedeljo , spregovorila konferenca Zveze mladine v brežiški občini. Gradivo je . zbrala iz odgovorov na anketo, ki so |jo napravili med vajcnci. Anketa je zajela dve tretjini vajencev, zato računajo, da je sorazmerno dobro .osvetlila razmere, v katerih živijo in delajo vajenci.
Odgovori so pokazali, da so vajen-• ci prikrajšani za dopust in nagrade predvsem v zasebnem sektorju, pa tudi v družbenem sektorju marsikje 'ne spoštujejo predpisov. Izplačujejo jim manjše mesečen nagrade od predpisanih in delovni čas traja ponekod več kot sedem oziroma osem iUr. V brežiški občini se usposablja ■ za poklic več vajenccv, kot jih potrebujejo. Nekatere delovne organizacije «o vpeljala namesto mesečnih nagrad štipendije (Ljudska potrošnja, Agraria), ki so manjše od nagrad. V teh primerih vajenci nisO' člani kolektiva in podjetje jim omo-Igoča le praktično usposabljanje na delovnem mestu. Takšnega razmerja pa zakon ne določa.
O teh stvareh bo vodstvo mladinske organizacije obvestilo občinsko skupščino, komite občinske konference ZK in občinski sindikalni svet. Od inšpekcijskih organov in političnih vodstev pričakuje pomoč in seveda ludi ukrepanje. „Pri reševanju teh vprašanj je nujno tudi sodelovanje vajencev, njihova povezanost z mladinsko organizacijo, spoznavanje pravic in dolžnosti ter naše samoupravne ureditve," so dejali na konferenci.
BRE2iSH VESn
sv	Cs%	^	^
»	,SN	^	^	^
S k
Sindikat v Celulozi podpira sodelovanje papirne industrije
„Čeprav je naloga sindikata predvsem zaščita delavca in njegovih pravic, ne more stati v opoziciji naproti organom upravljanja, strokovnim službam in vodstvu podjetja, marveč si prizadevati, da njihovo skupno delo rodi sadove, ki bodo v prid slehernemu članu kolektiva/*
naj bi pripomogli, da bodo imeli vsi zaposleni jutri boljši kos kruha, kot so ga imeli včeraj in ga imajo danes. V sedanjih težavnejših pogojih go-
V krSci občini bodo gasilei letos slavili stoletnico ustanovitve društva. V zimskih tečajih so u^osabljali podčastnike po vsej občini. Na sliki: gasilci preizkuš^o svoje sposobnosti v praksi.
PRED KONGRESOM SAMOUPRAVLJAVCEV
To je drobna misel iz poročila, s katerim je Anton Zalokar, predsednik sindikalne organizacije v največjem posavskem podjelu, tovarni celuloze in papirja „Djuro Salaj“, začel občni zbor. Sklepi, ki so jih sprejeli na koncu peturne razprave.
TUDI ODPADNI PAPIR JE DOBICEK
Za letos so v krški Celulozi predvideli uporabo 8 tisoč ton odpadnega papirja. To pomeni, da bi si prihranili 25 tisoč prm uvoženega lesa in ustvarili 4,200.000 din dobička. Vsakih tisoč ton odpadnega papirja prinese podjetju 525 tisoč din dobička, zato se bodo v podjetju potrudili in povečali uporabo odpadnega papirja v proizvodnji.*
V Posavju se bodo delegati posvetovali med 'seboj za enoten nastop Veliko stvari je treba še urediti za dobro delavcev v obratih
„Zakaj bi v vsaki občini posebej razmišljali, o čem progovoriti na kongresu samoupravljavcev, če so naše težave podobne in če lahko skupaj nastopimo,“ so dejali delegati za kongres v Krškem, in v obeh sosednjih občinah so jim pritrdili.
tudi približno toliko in v Sev-
Vsi najbrž ne bodo mogli nastopati v Sarajevu, povedali pa bodo tisto, kar odseva najvei^o zaskrbljenost samoupravljavcev na območju Posa^ga. V teh občinah imajo veliko obratov, enot združenega dela, kot jih sedaj imenujejo. Samo v Krškem jih je 27, v Brežicah
ZA VSE ENAKE OLAJŠAVE
Olajšave za kmete borce so občine doslej urejale po svoje, letos pa se bodo izenačile po vsej Sloveniji. Pri olajšavah za hribovite predele in pri preusmerjanju kmetij in nakupu mehanizacije pa določa republika le okvire. Krška občinska skupščina se je o tem posvetovala s sosedami. Zanimiva je ugotovitev, da so bivše občine celjskega okraja predlagale mnogo manjše olajšave kot na Dolenjskem in da so kmetje na Štajerskem precej bolj obremenjeni z dajatvami. V Posavju sedaj ni razlik in doseženo je bilo popolno soglasje.
nici nekaj manj.
Delavci takfli obratov do sedaj niso imeli skoraj nobenega zagotovila, da bodo dobili stanovanje, ker podjetja niso vlagala v stanovanjsko gradnjo zunaj sedežia matičnih organizacij. Prav gotovo, da razumejo potrebe centra, toda najbrž tudi ni nemogoče poiskati znosnih meril, po katerih bi denar za stanovanjsko gradnjo odtekal v kraje z obrati. Ponekod pet ali celo deset let niso pomislili na tovrstne potrebe delavcev.
In še nekaj pogrešajo delavci v takih obratih, marsikdaj nimajo občutka, da jim je kruh zagotovljen za daljše obdobje; boje se, da bo obrat ali ukinjen ali da bo spremenil proizvodnjo itd. Potreben jim je občutek gotovosti. Za primer samo to, da jih je v Imperialu strah pred opustitvijo izdelave čokolade, če se obrat žvečilnega gumija
SAMOUPRAVNE PRAVICE SO DRAGE
Če si revež, boš več plačal
Bogati se branijo skupnega sklada za gozdove
Na zadnji seji občinske skupščine so si kmetje dali duška, ko so zavmUi statut Gozdnega gospodarstva iz Brežic. Zahtevali so več samoupravnih pravic. Dopolnitve so pripravljene in Gozdno gospodarstvo jih bo naknadno vneslo v statut. Sprejela jih je že komisija pri poslovnem združenju gozdnogospodarskih organizacij Slovenije, pri čemer je upoštevala priporočila razširjene seje s predstavniki republiške ^nference SZDL, sindikatov in odbora za za-~druiništvo pri Gospodarski zbornici. Z njimi bodo seznanili vsa gozdna gospodarstva.
Kaj prida koristi lastniki najbrž ne bodo imeli. Samoupravne pravice so drage in najbolj prizadenejo revna območja. Kmet mora plačati odkazilo za posek, žigosanje lesa, prispevek za obnovo gozdov itd. Tam, kjer so bogati gozdovi, se to ne pozna, kjer pa so izčrpani, so gojitvene potrebe mnogo večje in zato dajatve
bolj udarijo revne.
Sestavljavci zakona so imeli pred očmi predvsem to, koliko sredstev se mora vrniti nazaj v gozd. Jn ker mora biti po zakonu tudi vse odkazano, vse požigosano, to ni zastonj. Tisti kmetje in tista gozdna gospodarstva, ki lahko posekajo veliko lesa za prodajo, si to lahko privoščijo. Gozdna gospodarstva Slovenj Gradec, Bled in še nekatera imajo 80 do 95 odst. blagovne proizvodnje in zato ustvarjajo velike presežke, ki jih potem l^ko vlagajo za gozdne ceste in druge potrebe gozdov. V območju Posavja in Dolenjske pa je posek dosti manjši, naložbe v gozdove pa zahtevajo veliko več. Prav zaradi tega bi kazalo v republiki ustanoviti skupen skl^ za te namene. Tega pa se branijo ne le gospodarske gozdne organizacije iz bogatih lesnih predelov, ampak tudi kmetje - lastniki gozdov na teh območjih.
J. TEPPEY
ne bo razširil. Za delo se boje ne le delavci iz čokoladnega obrata, ampak tudi tisti pri žvečilnem gumiju. Take stvari ne pospešujejo integracijskih gibanj , ampak jih ovirajo. Morda jih povzroča preslaba obveščenost, kar pa spet ni opravičljivo. Sicer bodo pa kaj več o tem povedali delegati sami, ki
se že srečujejo in se bodo pred kongresom še srečavali s samoupravljavci v Posavju.
J.T.
BOUŠE KRAVE
- veC mleka
V krški občini je med kmetovalci veliko zanimanje za nabavo kakovostnih krav - mlekaric. Zvedeli smo, da jim bo pomagal krški i^ro-kombinat. Kljub nič kaj ugodni čredi pa vendarle v krški občini kmetje na leto spravijo v prodajo do 800.000 litrov mleka.
OTOdaijenja bo ta cilj težko doseči. Zato bo sindikalm organizacija podprla vsa prizadevanja za združevanje sredstev in druge oblike sodelovanja slovenske papirne industrije, za rekonstrukcijo in pravilno razvojno usmeritev podjetja, kakor tudi za skrb za surovine in prodajo proizvodnje.
Kaj pa delo sindikata v preteklem mandatnem obdobju? Razprava je pokazala, da je bilo razgibano in marsikdaj tudi zelo u^ešno. Ustavili bi se le pri nekaj drobcih, ki sicer ne kažejo vsega dela, pa vendar dajejo pravilen vtis o sindikatovih prizadevanjih. Sindikat sc je zavzemal za ustreznejšo kadrovsko politiko in načrtno štipendiranje; strokovne službe imajo zato sedaj zaposlenUi že zadovoljivo število strokovnjakov. Žal pa je propadel poskus, da bi z večerno papirniško solo kvalificirali priučene delavce.
Naj na koncu omenim še neposredno skrb sindikata za zaposlene. Bolje kakor podatek, da prejema vsak zaposleni regres za dopust v višini 200 ND, govore o skrbi naslednji podatki: 268 od 1200 zaposlenih stanuje v tovarniških stanovanjih; lani in predlanskim so posodili stanovanjskim varčevalcem 180, letos pa boido še 110 milijonov starih dinarjev.
Sebek
TOPOLOV LES v CELULOZO
Tovarna papiija v Krškem bo poskušala čimveč topolovega lesa apo-rabiti za svoje izdelke. Tako si bo prihranila stroške za drago smreko-vino, ki jo mora uvažati. Letos računajo, da bodo porabili 19.800 pro-storninskih metrov topolovega lesa za proizvodnjo lesovine. S tem bodo dosegli zmanjšanje uvoza smreko-vine.
SOP KRŠKO SI UTIRA POT S SPECIALIZACIJO
Prestavili so staro delavnico kot nekoč Krpan svojo kobilico
Podjetje nanierava še okrepiti svoj inženirski biro v Ljubljani — Lani so ustvarili za 8,500.000 din, letos planirajo skok na 12,200.000 din
Na dvorišču, kjer je še pred dvema tednoma stala stara delavnica, že raste 700 kvadratnih metrov velika hala. Staro so v šestih urah postavili onkraj ceste in delo v njej teče dalje brez zastojev.
Krčani ste najbrž uganili, da je to podjetje SOP, ki izdeluje opremo za zaščito kovin. Pred leti je bilo to obrtno podjetje za vse. Specializacija mu je prinesla ime in napredek.
Kolektiv je dobil občutek, da ni od danes do jutri, da lahko računa na prihodnost. Otresel se je vsega tistega, kar mu je jemalo trdnost.
a nek^ časa se je podjetje odpovedalo načrtom za gradnjo prostorov zunaj mesta. Halo za izdelovanje opreme za zaščito kovin si gradijo na dvorišču Mto, ker trenutno še ne zmoreio večjih investicij. Iskali so trgovska podjetja, ki bi bila pripravljena sodelovati, vendar zaman. Tako so še za pet let dobili dovoljenje za poslovanje v središču mesta, pozneje pa se bodo verjetno selili v Staro vas.
Podjetje je povečalo svoj inženirski biro v Ljubljani od 10 na 17 ljudi. Zdaj zaposluje 10 tehnikov in 7 inženirjev. Vseh ljudi imajo 116 31. decembra lani pa jih je bilo še' 98. Razen tega priučujejo še 15 vajencev. Nekvalificiranih delavcev
Poštar hodi mimo, pošte pa ne dobe
Vasi Gradnje, Prušnja vas in Frlu-
fa leže visoko nad Kostanjevico. Ted leti so se priključile krajevnemu uradu Podbočje, ker jim je to bliže. Še vedno pa dobivajo vse poštne pošiljke v oddaljeno Kostanjevico. Občani že več let prosijo na zborih volivcev, da bi jih priključili območju pošte v Podbočju. Rešitve še vedno ni.
2e krška občina se je pozanimala za to, toda podjetje PTT Novo mesto ni ukrenilo ničesar. Skromna želja vaščanov je, da bi jim pismonoša nosil pošto na dom vsaj enkrat v tednu, kot ima to urejeno bližnja vas Mladje. Poštar, ki raznaša pošto v tem predelu, gre mimo omenjenih vasi, zato bi lahko dostavljal pošto tudi njim. Vaščani še vedno čakajo, da se bodo njihove prošnje uresničile. Kaj res zaman?
A. BURJA
^k)h nimajo. Iz podjetja nihče več ne odhaja. Uredili so si primerne osebne dohodke in vsako leto rastejo tudi skladi. Leta 1969 so jih imeli za 469.000 din, lari pa je ta vsota poskočila že na 1,330.000 din, kljub temu da plačujejo za storitve obresti na poslovni sklad. Pravijo, da so drugi tega oproščeni. Na leto odteče tako 350 tisoč din.
Ves razpoložljivi denar so namenili za modernizacijo. Priliodnje leto nameravajo povečati prostore v Ljubljani in še okrepiti strokovno skupino.
Lani je bil povprečni osebni do-
Materlal za instalacije
Ko kupujete material za elektro-instalacije, vodovodne napeljave ali za centralno kurjavo, obiščite najprej prodajalne ELEKTROTEHNA v Krškem, Sevnici in Novem mestu. V teh prodajalnah boste prav gotovo dobili vse, k^ potrebujete.
V prodajalni v Krškem imajo vselej na zalogi vodovodne cevi 1 /4 in 1/2 cole, ki se jih pri vodovodnih instalacijah v stanovanju največ porabi, zatem vse vrste spojnih elementov, razne armature in druge na-
hodek v podjetju 1.784 din, v tej vsoti pa je po izjavi direktorja prikazano tudi 27 odst. nadurnega dela. Delavci, ki gredo na montažo drugam, delajo od jutra do večera, da bolje zaslužijo in da je delo prej opravljeno. Podjetje dela veliko za Slovenijo in se uveljavlja po vsej državi. Tržišče je veliko, zatorej si obetajo v naslednjih letih postopno širjenje proizvodnje.
J.T.
Delegati za okroglo mizo
Do kongresa samoupravljavcev v Sarajevu ni več veliko časa. V krški občini nameravajo organizirati več razgovorov s predstavniki samoupravnih organov in sindikalnih organizacij v podjetjih in ustanovah. Delegati bodo na njih zvedeli za želje, predloge in težave samoupravljavcev, kar jih bo usmerjalo pri delu na kongresu. Sodelovali bodo v različnih komisijah. Za razpravo se bodo še posvetovali z delegati iz sevni-ške in brežiške občine, saj želijo, da bi z njo obsegli najbolj žive skupne interese delovnih ljudi v pokrajini.
ENAKE DOLŽNOSTI ZA OBE STRANI
Po končanem študiju odhaja veliko krških štipendistov v druge kraje Slovenije in tako ostaja gospodarstvo praznih rok. Glede na to, da bo novi družbeni dogovor omogočil študij mnogim dij^om in študentom, pa v občini pripominjajo, da ga bodo morali spoštovati tudi študentje, ne samo delovne organizacije. Tu gre še za širše vprašanje, za odkupovanje študentov, kjer v manj razvitih občinah vedno potegnejo krajši konec.
REDNO SE SHAJAJO
Brestaniški pevski zbor, ki ga vodi prizadevni Adolf Moškon, se bo občinstvu tudi letos predstavil s samostojnim koncertom. Zbor so pomnožili z mladimi pevci in že nekaj časa pridno vadijo za ta nastop. Letos bo moški zbor sodeloval tudi na veliki proslavi izseljencev iz vse Slovenije, v goste pa so povabili tudi predstavnike srbskih in hrvaških občin, kamor so bile med vojno izgnane številne slovenske družine.
VODOVOD NA PREKOPO
Vasi med Kostanjevico in Prekopo bodo črpale vodo prav iz Kostanjevice. Tako so že prejšnji teden začeli prva vodovodna dela na tem področju. Prekopčani si želijo, da bi bil vodovod zgrajen že do julija.
PO ODMRZNJENJU PLAČ
V tovarni papiija v Krškem imajo prijpravljen nov sistem premij, ki bo zaživel v celoti šele potem, ko bodo osebni dohodki spet sproščeni. Računajo, da bodo z njim zadovoljivo uredUi spodbudnejše nagrajevanje in zagotovili večje razpone med prejemki zaposlenili. Sindikat se že dlje časa zavzema za nagrade, s katerimi bi spodbujali proizvodne izboljšave in racionalnejše poslovanje.
NIKAR POZABITI NA DOGOVOR
Občinski sindikalni svet v Krškem je pozval delovne organizacije k pospešenemu uresničevaiju družbenega dogovora o zvišanju najnižjih osebnih prejemkov na 800 dinarjev za redni delovni čas. Občinska skupščina je dobila naročilo, naj njena strokovna služba ugotovi, zakaj so bili osebni dohodki v obratu novomeškega Laboda lani za 4,5 odstotka manjši kot predlanskim.
KRŠKE NOVICE
, prave, ki jih potrebujete.
Tudi kompletno centralno kujavo lahko naročite v prodajalni v Krškem, ki ima vselej na zalogi cevi za instalacije, radiatorje, peci, gorilnike in drugo.
V prodajalnah ELEKTROTEHNA kupujte tudi vse gospodinjce stroje in opremo, televkoije, radijske prejemnike, lestence in žarnice.
(PO-E)
OBCANI RASKE KRAJEVNE skupnosti so na zadnji seji menili, da je njihovo področje nekoliko zapostavljeno in defcžno premajhne družbene pomoči. Poleg drugega je posledica zaostalosti tudi izseljevanja prebivalcev, ki jih je bilo 1953. leta še 2436, danes pa le še okrog 1900. Vas Raka, ki je središče agrarnega področja, je danes skoraj taka kakor pred 100 leti, saj *o v zadnjem času zgradili le stanovanjski blok in novo trgovino, med maloštevilne pridobitve pa moramo šteti še v zadnjih letih zgrajene vodovode.
KURIRČKOVA POSTA bo imela letos, ko praznujemo 30-letnico vstaje jugoslovanskih narodov in ustanovitve Osvobodilne fronte, še poseben pomen. Pionirji - kurirčki iz luške občine so odšli na pot že 5. aprila, svojo akcijo pa bodo zaključili skupno s pk>nii]i iz sevniSce in brežiške občine na Bohorju, kjer bo ,JPartizanski miting“.
v SREDO je bilo v Krškem občinsko tekmovanje pionirjev, ki so se pomerili v poznavanju cestno-pro-metnih predpisov, vožnji s kolesom po poligonu ter vožnji po mestnih ulicah. Tekmovanj je v okviru Jugoslovanskih pionirskih iger ot]^ani-zirala občinska komisija za vzgojo in varnost v prometu. Zmagovalne ekipe bodo nastopile v soboto na dolenjskem področnem prvenstvu, prav tako v Krškem.
OSREDNJA PROSLAVA 30-let-nice ustanovitve Osvobodilne fronte
bo 27. aprila v Kostanjevici. V prostorih pravkar obnovljene samostanske cerkve bodo nastopili pevci Invalidskega zbora iz Ljubljane in godba na pihala ljubljanske milice. Prireditev bosta skupno oiganizirali občinska konferenca SZDL in občinski sindikalni svet, tako da bodo s prireditvijo hkrati počastili tudi delavski praznik 1. maj.
v NADALJEVANJU MLADINSKIH športnih tekmovanj je na Senovem nastopilo šest ekip, ki so se pomerile še v nogometu. Po zelo razburljivih igrah so bili končni rezultati nekoliko presenetljivi. Prvo mesto je osvojila ekipa s Senovega, sledijo pa ji ekipe mladinskih aktivov iz Dolenje vasi, Leskovca in Prekope.
V PONEDELJEK so se zbrali na rednem sestanku člani krajevne organizacije Zveze komunistov Krško - desni brez in razpravljali o smernicah gospodarskega razvoja krške občine in o letoši^em občinskem proračunu. Razgovor je vodil inž. Franc Kovačič, predsednik komisije za družbeno-ekonomske odnose pri komit^u občinske konference ZK.
OBČINSKI KOMITE ZK pripravlja gradivo za drugo letošnjo občinsko konferenco, ki bo posvečena kadrovskim vprašanjem v krški občini. Četudi bo konferenca najbrž šele v začetku maja, so zaradi pomembnosti vprašanja, ki ga bodo komunisti obravnavali, potrebne pravočasne in temeljite priprave.
Št. 14 (1097) ★ - 8. aprila 1971
Stran uredila: JOŽICA TEPPEY
DOLENJSKI LIST
17
^ >
Salomonska rešitev
v središču Sevnice bo poslej dovoljeno saditi fižol preklar pod enim pogojem: da se bo vključeval v am-bient. Če se fižol in druge visokorastoče rastline ne vključujejo v okolje, bo saditev prepovedana. V tem smislu bodo popravili občinski odlok To modro rešitev so sprejeli na zadnji seji sveta za urbanizem, stanovanjske in komunalne zadeve, po dolgotrajni razpravi, v kateri so se, domnevamo, spoprijeli tisti, ki fižola že sedaj ne sadijo, in tisti, ki se ne bi radi odpovedali koristnemu pridelku.
Večina kovinarjev za pripojitev
Sevniško Kovinsko podjetje se bo
Eridružilo-Strojni tovarni Tr^vlje, s atero je že doslej najtesneje sodelovalo. Za pripojitev je na referendumu, ki je bil proti koncu marca, glasovalo icar 95 odst. vseh ljudi, zaposlenih v sevniškem podjetju. Kot je znano, je Kovinsko podjetje Sevnica dobilo posojilo republiškega sklada skupnih rezerv gospodarstva, ki bo omogočilo, da bo uresničilo zamisli, ki jih ima z večanjem zmogljivosti. Za leto 1975 je namreč predvideno, da bodo v Sevnici zaposlovali že 300 ljudi in imeli 30 milijonov dinaijev celotnega dohodka.
DOLENJSKI LIST
Moike obleke in hlače, ženske midi in maksi plašče iz balonske svile, ženske obleke iz trevire in diolen lofta
si izberite v poslovalnici
KONFEKCIJA
trgovskega podjetja SEVNICA
KMALU DRUGAČE ZA SEVNISKB MIZARJE
Stilles v stilu sodelovanja
Stilles bo s pomočjo republiškega posojila, doma prigospodarjenega denarja in ob podpori Slovenijalesa posodobil proizvodni postopek
Da je republiški sklad skupnih rezerv gospodarstva odobril sevni-škemu podjetju Stilles 3 milijone dinarjev posojila in prav toliko še Kovinskemu podjetju Sevnica, to za mesto in njegovo okolico pomeni mnogo več kot običajna dobra novica dneva. Nadaljnji razvoj teh dveh podjetij, ki se bosta pripojila k podjetju Slovenijales oziroma k Strojni tovarni Trbovlje, bodo ti denarji dovolj spodbudili, da ne bo. več tolikšnega pomanjkanja delovnih mest za moške.
•>r^-
Rezbarjenje v Stillesu: natančno delo, ki teija veliko truda, smisla in izkušenj (Foto: Legan)
RAČUNE BODOl PREDLOŽILI OBČINI
Vas Arto na križpotju
Stroški za gradnjo vodovoda so tako narasli, da jih brez družbene pomoči ne zmorejo
Čeprav so vaščani iz Arta v okviru krajevne skupnovi Studenec pri Sevnici z veliko pridnostjo in voljo prijeli za delo, kaže, da ne bo mogoče uresničiti stare želje po zdravi pitni vodi, če ne bodo dobili večje družbene pomoči.
Po prvotnih izračunih so predvidevali, da bo gradnja veljala približno 5 milijonov starih dinarjev. Kljub temu da so sedaj prispevali že nad 1000 ur prostovoljnega dela, kupili črpalko, več kmečkih vo;^e-menta, en voz betonske žice, 32 prostorninskih metrov peska v gramoznici na Drnovem ter opravili fe nekatera druga dela, jih veliko stroškov še čaka.
Čeprav so spremenili prvotni na-
SEVNIŠKI PABERKI
KDO BO ORGANIZIRAL? V Sevnici je prenehala obstajati delavska univerza, vendar je potreba po splošnem izobraževanju ostala. Gostinski delavci na primer bi radi obiskovali tečaj tujega jezika. Občinski sindikalni svet je pripravljen organizirati tak tečaj, seveda če bi bilo dovolj prijav. Kdor bi rad pridobil znanje tujega jezika, naj se zglasi pri občinskem sindikalnem svetu.
PREDAVANJA ZA REZERVISTE. Združenje rezervnih vojaških starešin bo v tem mesecu priredilo štiri predavanja za svoje člane v Sevnici, štiri pa v Krmelju. Rezervni oficirji in podoficiiji bodo imeli predavanje in vaje še po rodovih vojske v Trbovljah, Ljubljani in Cehu.
GRADNJA Se ne BO POJENJALA. Ce lahko sklepamo po naročenih količinah osnovnega gradbenega materiala, v Sevnici gradnja še zdaleč ne bo pojenjala. Posebno težko je dobiti cement, težave pa so še z nekaterimi drugimi gradivi.
„REGION“ BO IZDELOVAL VSE. Brežiško projektantsko podjetje , Region“ bo izdelalo vso strokovno tehnično dokumentacijo za ureditev bodočega trgovsko-uprav-nega centra v novem delu mesta. Kaj bo stalo v tem centru in kakšne rešitve bodo predlagali načrtovalci, to bodo Sevnicani lahko videli še letos, ko bo v javni razpravi celotni program. Zanimiv9 je, da je po pogodbi, ki sojo v ta namen podpisali, predvideno tudi, da bo „Region‘‘ pridobil posamezne investitorje, ki bodo gradili v tem novem mestnem središču.
Sola Se eno vlogo. Sevni-
ška osnovna šola, ki nujno potrebuje primerno igrišče za pouk telesne vzgoje, je ponovno zaprosila svet za urbanizem, komunalne in stanovanj-
ske zadeve, n^ dovoli oddajo šolskega zemljišča za gradnjo blokov, kar bi za šolo pomenilo dohodek, s pomočjo katerega bi zgradili igrišča. Svet je namreč prvo prošnjo odbil, češ da bi potrebni denar lahko zbrali s pomočjo prispevkov delovnih organizacij, o čemer pa šola nima velikega upanja. Načrti za igrišča so
pripravljeni.
fe------------
•STAVRACIJA NAD MIRNO. Sevnica (oziroma bližnji Boštanj) se bo, kot kaže, lahko ponašala z neko posebnostjo, restavracijo nad reko Mirno, ki jo namerava zasebnik domačin zgrbiti na betonskem mostu čez Mirno, ki ni in ne bo nikoli služil svojemu osnovnemu namenu. Načrt obeta resnične posebnosti: restavracijo nad vodo, kegljišče, mini-golf, kopališče. Načrt o zazidavi bodo javno razgrnili, brž ko bodo urejene vse formalnosti.
UPOKOJENCI PROTESTIRAJO. Društvo sevniških upokojencev je poslalo na občino vlogo, v kateri negoduje nad tem, da je v ceni za gradnjo novega doma upokojencev vračunana tudi odškodnina za rušenje v kareju v znesku 28.000 dinaijev. Društvo protestira proti tej obremenitvi, ki ni bila predvidena, in prosi občinsko skupščino, naj spremeni odlok o prispevku, ki je za društvo nesprejemljiv.
DAVČNA EVIDENCA NI BILA UKRADENA. Bralci so gotovo sami ugotovili, da je bila naše vest o ukradeni davčni evidenci, objavljena na tej strani minuli četrtek - prvoaprilska šala. Ni pa šala, da je bilo vlomljeno v oddelek za splošne in družbene službe teden dni prej, ko sta bila ukradena dva telefona, težka železna blagajna z listinami, potnimi listi in osebnimi izkaznicami pa je ostala nedotaknjena.
črt za denarne prispevke posameznikov in navzlic temu da so morali nekateri prispevati že celo po 350 starih tisočakov, vodovoda še ne bo. Zato so se odločili, da bo vodovodni odbor zbral vse račune ter jih predložil občinski skupščini in jo zaprosil za denarno pomoč. Co bo občina prošnji ustre^, bo še letos v vse domačije, z izjemo ene tekla zdrava pitna voda, stari sen pridnih in naprednih Jjudi iz Arta.
K. Z.
RADIO SEVNICA
NEDEUA, 11. APRILA: 10.30
-	Občinske novice in lokalna poročila - Reklame in oglasi - Zgodilo se je v preteklosti - Po domače z ansamblom Maksa Kumra — Kmetijski nasveti — Kratko poročilo o delu KK SZDL Drožanje - 20 minut z znanimi popevkami - Iz občinske popisne komisije - govori predsednik tov. Erman - Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -Zaključek oddaje.
SREDA, 14. APRILA: 16.00 -Reklame in oglasi - Zgodilo se je v preteklosti - NAJPOPLOT - Mi mladi, kakšni smo, kaj hočemo, kaj moremo in kaj moramo (obiskali smo mladince v Šentjanžu) - Parada starih hitov - Iz sveta živ^stva - Po domače (glasbena oddaja) - Kako si ohranimo zdravje in mladostno svežino - Zaključek oddaje.
Kaj pomeni dodeljeno posojilo za Stilles, o tem smo govorili z direktoijem podjetja Ivom Pinteričem.
Znana je preteklost tovarne, ki se je s svojimi kvalitetnimi izdelki uveljavila na Jugoslovanom tržišču in tujih tržiščih. Žal pa je hkrati s tem dosegla dokaj skromne ekonomske uspehe, ki niso zadostovali, da bi se hitreje modernizirala. Prav zaradi tega se je pojavil predlog, naj bi se Stilles pripojil k Slovenijalesu, enemu največjih jugoslovanskih trgovskih in delno tudi proizvodnih podjetij. Pripojitev formalno sicer še ni opravljena, podjetji pa že najtesneje sodelujeta. S pomočjo tega sodelovanja se uresničuje zamisel o rekonstrukciji podjetja, ki bo veljala 11 milijonov dinaijev in za katero je tudi republiški sklad primaknil lep delež. S tem denarjem bodo posodobili strojno opremo, zgradili dodatne proizvodne prostore, kupili stavbi Kovinskega podjetja Sevnica in opuščeno sušilnico hmelja ter na novo uredili potek proizvodnje. Vsa dela naj bi bila opravljena do konca junija prihodnjega leta, tako da bi v letu 1973 že lahko povečali količino izdelanega stilnega pohištva za dobrih 80 odst., opreme pa za 10 odstotkov. Ta predvidevanja kažejo, da se tovajna namerava v prihodnje usmeriti zlasti v izdelovanje stilnega pohištva, kije pri kupcih zelo cenjeno.
Ko bodo vsa dela končana, bo tovarna zaposlovala 354 ljudi, kar je 17 odst. več, kot jih zaposluje sedaj. Po izračunih bo celotni, dohodek znašal 1973. leta 34,5 milijona dinarjev (71 odst. več kot sedaj), poslovni sklad pa bo znašal ^5 milijona dinaijev, kar je za 28 odst. več kot v minulem letu. Račun donosnosti pokaže, da bo podjetje sposobno vračati posojilo.
To bo šele prva etapa v nadaljnjem razvoju tega sevniške-ga podjetja. Zaradi pomanjkanja investicijskega denarja je bil namreč prvotni načrt delno okrnjen in izdelan nov program, za katerega so značilne zgoraj naštete številke.	M. L.
r USTANOVNA SKUPŠČINA ,REZERV“
V	ponedeljelf, 5. aprila, je bila v Sevnici sklicana skupščina občinskega sklada skupnih rezerv. Kot je znano, je po novem zakonu vodstvo sklada sestavljeno iz skupščine in upravnega odbora; novost je skupščina, ki pomeni večji vpliv gospodarstva in družbe na porabo rezervnega denarja, ki ga vplačajo delovne organizacije. Skupščina je imela na dnevnem redu nekaj konkretnih odločitev, kot na primer zahtevek Kovinskega podjetja Sevnica za milijon dinarjev posojila, o čemer je na zadnji seji razpravljal upravni odbor sklada, vendar ni sprejel dokončne odločitve.
««.rr
NOVA SEVNICA: lepi, sodobni bloki in neurejena, zanemarjena okolica. (Foto: Legan)
0'BETA SE ŽALOSTNO »PRVENSTVOk<
Enice v spričevalu ljudi
Sevnica, zakaj toliko nemarnosti in nereda?
Po svoji zunanji podobi in po čistoči si je Sevnica prislužila eno zadnjih mest v Sloveniji. Kraj, ki se ponaša z industrijo, zraslo iz lastnih moči, z gospodarstvom, ki napreduje hitreje kot drugod, očitno ne zmore poskrbeti zase. Ce se bo tako nadaljevalo, ima vse možnosti, da si „pribori” žalostno „prven-stvo“ enega najbolj neurejenih krajev pri nas.
Sprejeti so bili predpisi, ki naštevajo, kaj je treba narediti, kam odlagati smeti, kako čistiti okolico bivališča, kako varovati zelenice, kako plačevati stroške pri vzdrževanju čistoče in reda v mestu. Toda ta določila se mnogokrat hudo razhajajo z življenjem: s teptanjem zelenic, z odlaganjem smeti v jezero pri Kopitarni, z metanjem odpadkov v Sevniščico ali Drožanjski potok, s krajo grmičkov v okrasnih javnih nasadih ter še z nekaterimi drugimi „redi“ iz spričevala ljudi, ki se skupno Sevni-čani imenujejo.
Krivico bi naredili, če bi grajali vsevprek. Nekateri lastniki zasebnih stanovanjskih hiš so
prav vzorno poskrbeli za lepšo okolico bivali^. Tudi vsi prebivalci v družbenih stanovanjih niso ravnodušni, kako je na dvorišču bloka ali stolpiča. Poglejmo samo železničarski blok in njegovo okolico ter okolje v novem Naselju heroja Maroka. Okoli prvega je red, okolica stolpičev in blokov v naselju pa je večkrat prava sramota za stanovalce. Resda še niso urejene zelenice, igrišča in poti, kar bo terjalo precej denaija, vendar to ni nikakršno opravičilo za razme-tavane smeti in neuporabne predmete, ki, kot kaže, nikogar ne motijo.
Kaj narediti, se sprašujejo ne samo tisti, ki so po službeni dolžnosti dolžni skrbeti za urejenost mesta, marveč vsi, ki se zavedajo, kakšno naj bi bilo mesto, da bi se ljudje v njem dobro počutili. Ker vsa opozorila niso kaj prida zalegla, bodo pri občini zaposlili človeka, ki bo skrbel za lepšo podobo naselja in ki bo kršitelje prijavljal. Ker ne grp zlepa, je pač treba poskusiti tudi zgrda.
M. L.
SEVNICA ŠE BREZ PRORAČUNA
Kako razdeliti »kolač«?
Občinski proračun kmalu na ztx>rih volivcev — Usklajevanje kaže, da se bo treba tudi odreči
Te dni bodo na zborih volivcev začeh obravnavati predlog letošnjega občinskega proračuna, ki naj bi ga občinska skupščina Sevnica sprejela v zadnji tretjini tega meseca. Sprejema ni mogoče več odrivati; kljub veliki razliki med potrebami in možnostmi bo končno vendarle potrebno uskladiti občinske dohodke in izdatke.
Zahtevki porabnikov občinskega denaija so letos kar za 1,7 milijona dinaijev presegli možnosti, ki jih ima občinski proračun. Kaj ukreniti, je minuli
V galeriji otroških likovnih del v sevniškem gradu razstavljajo svoja dela člani kluba likovnih amateijev iz Krškega: Rafko Andlovič, Slavko Ceijak, Majda Dvoršak, Milan Dvoršak, Stane Fabjančič, Slavica Jesenko, Vida Kelhar, Oton Mikulič, Ivan Romih, Albin Valand, Viktor Zemljak in Tone Železnik. Za razstavo je dokajšnje zanimanje in bo odprta še dva dni - do 10. aprila. Na sliki: na otvoritvi govori Jože Bogovič, ravnatelj osnovne šole Sevnica (Foto: F Pavkovič)
teden vijovič razpravljala strokovna služba občinske skupščine, ki ima nalogo pripraviti predlog. Na tem posvetovanju so menili, naj bi letos vsem porabnikom povečali občinsko denarno pomoč za 5 odstotkov v primerjavi z lanskim letom, nekaj več pa le tistim službam, kjer je treba povečati osebne dohodke zaposlenih, ki že sedaj zaostajajo, tako da so vse večje kadrov^e težave.
To je seveda le predlog, o katerem bo potrebno še razpravljati. Po vsej verjetnosti bo nanj precej pfipomb, posebno še, ker ne upošteva programov posameznih dejavnosti in njihove dosedanje jiktivnosti. Kakorkoli že: zelo težko bo uskladiti proračunsko bilanco, ker so stabili-zacyski ukrepi prizadeli proračunsko porabo. S tem bo treba računati in se sprijazniti tudi z manj prijetnimi odločitvami, ki bodo prizadele posamezne porabnike proračunskega denarja.
NOVO TELO ZA KOZJANSKO
Sest občin, v katere sega Kozjansko,. med njimi tudi sevniška, pripravlja ustanovutev „medobčinskega organa samoupravljanja za zadeve nadaljnjep razvoja Kozjanskega", kot naj bi sc to novo telo imenovalo. Njegova naloga bo usklajevati prizadevanja, da bi ta del Slovenije nagleje napredoval in se rešil rev-ščme, ki je doma v marsikateri hiši. Delo bo vodila 12-članska komisija, v kateri bodo zastopniki vseh šestih občin. Ko bodo ustanovili novo telo, bo prenehala z delom posebna medobčinska komisija za spremljanje izdelave projekta razvoja Kozjanskega. Upajmo, da bo sprememba prinesla napredek tudi v dejanjih.
PO' NEX;OTOVIH MOKROINOŠKIH DNEH:
Pomiritev in upanje
Zagotovilo tovarne Pržanj, da mokronoški obrat ostane — Do srede aprila načrti za novega
Iskrin obrat v Mokronogu ostane. V sedanjih prostorih in ob sedanjih proizvodnih napravah se mora proizvodnja povečati do pet milijonov elektrolitskih kondenzatoijev. Do 15. aprila je treba izdelati načrte (elaborat) za nov obrat. Ko bo to narejeno, se bo direktor matične tovarne Pržanj inž. Andrej Pardubsky skupaj s predsednikom ObS Trebnje Cirilom Pevcem zavzel za to, da bodo zanj dobili investicijski denar. Tovarna za avtomatiko in elektroniko Pržanj se ne namerava odpovedati .izdelovanju elektrolitskih kondenzatoijev in jih prepustiti kaki drugi tovarni v združenem podjetju Iskra.
To so bili sklepi, kakršne je predlagal direktor tovarne Pržanj prejšnji teden na sestanku sindikalne organizacije v mokronoški Iskri, na katerem so sodelovali tudi predstavniki ob-
činske skupščine Trebnje. Razen tega so na sestanku sklenili, da mora delavski svet tovarne Pržanj, kamor spada mokronoški obrat, na prvi prihodnji seji razpravljali o elek-trolitrskih kondenzatorjih in o predvideni graditvi novih proizvodnih zmogljivosti. Člani sindikalne organizacije so na sestanku odločno vztrajali, da ne sme biti nikakršnega vprašanja, kje naj bi postavili nov obrat. Mokronog že dalj časa izdeluje elektrolitske kondenzatorje in je prav, da tovrstno proizvodnjo širijo v tem kraju. Da o drugih vidikih in pomenu razvoja edinega industrijskega obrata v tem kraju niti ne govorimo.
Sestanek je pomiril delavce obrata v Mokronogu. Zdaj živijo v upanju, da bo vodstvo tovarne Pržanj držalo besedo in da bo njihov obrat doživel tako zaželjen gospodarski vzpon.
M. L.
Mladi so voljni delati!
Mladi iz trebanjske občine se želijo bolj vključiti v organe samoupravljanja
OPREMA ZA AUSTIN E: v šivalnici, novem obratu Tovarne šivalnih strojev, kjer bo skupno zaposlenih kakih 60 ljudi, so začeli izdelovati notranjo opremo za austine 1300. (Foto: Legan)
OB DVOMIH V RAZVOJ TŠS IN PRIPOMBAH K ODNOSU
OBČINA ~ IMV
Kaj pripoveduje govorica števill(?
Po proizvodnih podatkih mirenska tovarna opazno napreduje, žal pa ni zagotovila, kdaj se bo lotila obljubljenih širokopoteznejših načrtov
v nedeljo je bila v Trebnjem redna programska in volilna konferenca mladih iz trebanjske občine, na kateri je sodelovalo blizu 30 mladincev,
V uvodnem referatu je Tomaž Plazar poudaril, da bo potrebno še veliko prizadevanj vseh vodstev, če bodo hoteli razširiti dejavnost mladih na vseh področjih življenja. Zlasti pa bo potrebno napeti vse sile pri večjem uveljavljanju mladih v organih samoupravljanja v delovnih organizacijah kot tudi na vasi.
Trebanjski mladinci se zavedajo, da je delo v njihovi organizaciji odvisno od vodstvenih kadrov, ftrav s tem namenom, da bi razbremenili vodilne kadre, so si porazdelili delo v komisijah, ki bodo delovale v okviru predsedstva.
Iz razprave je bilo razvidno, da so mladi pripravljeni delati. Potrebujejo le pravilen pristop, največkrat pa je potreben osebni stik. To velja
VELIKA LOKA: USTANOVIU AKTIV ZMS
Terenskim mladinskim aktivom v Velikem Gabru, na Čatežu, v Ponikvah, Trebnjem, na Mirni in v Mokronogu se je pridružil še mladinski aktiv v Veliki Loki, ki so ga znova ustanovili te dni. Mladinci iz tega kraja so se dogovorili za delo, s katerim želijo prispevati k javnemu življenju kraja. V aktivu bo sodelovalo približno 30 mladincev in mladink.	•
predvsem za mlade, ki kažejo svojo aktivnost v posebnih specializiranih organizacijah ter raznih krožkih na osnovnih šolah.
Ž. griCar.
P0< DRUGEM NASTOPU V RADIU:
Razočarani, celo — jezni
V sobotni javni radijski oddaji »Spoznavajmo svet in domovino« je Celje premagalo Ponikve
RAZPORED PRED SOBOTNIM SREČANJEM Vrstni red	■	Število
iger	Zmage
4	3
1. Sl. Bistrica
3. Ponikve
4. Jesenice
5. Celje
Pričakovali so novo zmago, ki pa je ni bilo. Prodali so čez 200 stojišč, nabita dvorana prosvetnega doma v Trebnjem je hotela novo zmagoslavje, toda nič ni pomagalo: mladinski aktiv iz Ponikev pri Trebnjem jc v radijski igri „Spoznavajmo svet in domovino" v soboto izgubil igro z ekipo iz Celja z rezultatom 55:44.
Gledalci so odhajali na pol razočarani, na pol jezni. Zakaj? Zato, ker so bili prepričani, da igra ni bila povsem poštena in čista. Člani aktiva iz Ponikev, ki so sklenili poslati delegacijo k vodstvu RTV Ljubljana, trdijo, da so bili Celjani favorizirani, da .so dobivali lažja vprašanja in da
„Stvari se dobro razvijajo, mislim, da je strah nekaterih, dvomijo o nadaljnjem razvoju Tovarne šivalnih strojev, pretiran. To dokazujejo tudi številke o proizvodnem uspehu in o večanju tovarne. Zdaj imamo izkoriščene vse prostore in se nadejamo, da bomo prihodnje leto začeli graditi nove.“ Tako je odgovoril na znane pripombe T-.laks Kurent, vodja TŠS, ki se bo preimenovala v tovarno gospodinjske opreme.
Tovarna šivalnih strojev -75». posluje zdaj že 230 ljudi, kar je približno 50 več kot pred dobrim letom dni. Na novo so odprli obrat, v katerem izdelujejo notranjo opremo za austine morise. Za nakup šivalnih strojev in še nekatere opreme za to šivalnico so porabili kakih 300.000 din. Šivalnica bo skupno zaposlovala 60 ljudi. Kako veliko je zanimanje za delo v njej, pa dokazuje zadnji razpis, na katerega se je javilo kar 64 ljudi. Te dni bodo na novo začeli delati tudi električno opremo za avtomobile.
Velik napredek je lani doseglo tudi izdelovanje šivalnih strojev. Blizu 10.000 jih je lani že zapustilo mirensko tovarno.
Porazi
1
O
2
3 “
Velike
tgčke
6
2
2
O
Male
točke
179:167
40:32
87:107
119:136
vseh vprašanj niti žrebali tMso.
Do poglavja o angleški pop glasbi sta bili ekipi zelo izenačeni. Študent Božo Zakrajšek, ki je pred tedni odločilno prispeval k zmagi nad Slovensko Bistrico, je spet „služil“ točke s svojim poznavanjem zgodovine Velike Britanije. V pop glasbi so Po-nikovčani odpovedali, na srečo pa si tudi Celjani z njo niso ničesar prislužili. Stanje je bilo 37:35.
Prišla so odločilna vprašanja o angleškem pomorstvu. Tu so ne da bi mi zdaj hoteli zagovarjati Poni-kovčane Celjani dobili očitno lažja vjKašanja. Kolikšna je približno razlika med plimo in oseko ob ustju Temze, kaj jo z dosluženo ladjo „Quenn l\lisabeth“, to jc pisalo že marsikje in tudi Celjanom zato ni bilo težko, da so si v teh odločilnih trenutkih prislužili zmago.
Kakorkoli, igra je bila za Ponikov-čane izgubljen^, niso pa še zapravljene vse možnosti. Tudi vodilna Slovenska Bistrica (pomotoma smo prejšnji teden zapisali, da vodi Celje) ima že en poraz tako kot Ponikve. Ponikovčani potujejo 17. aprila v Gornjo Radgono, kjer se bodo pomerili s tamkajšnjimi mladinci. Vso srečo!
M. L.
Jutri ustanovitev občinske zveze
Jutri popoldne, 9. aprila, bo ob 15.30 v sejni sobi občinske skupščine v Irebnjem ustanovni občni zbor občinske zveze za telesno kulturo. Zveza je sieer formalno že obstajala, vendar I jen odbor ni pokazal večje aktivnosti, pokazala se je potreba. da nekdo v občini z večjo vnemo usklajuje in organizira telesno kulturno dejavnost, ki se je v primerjavi s prejšnjimi leti zelo povečala. Na ustanovnem občnem zboru bodo obravnavali poročila društev oziroma klubov, sprejeli statut in izvolili novo vodstvo. Predvideno jc, da bo postal predsednik občinske zveze za telesno kulturo Roman Ogrin, sekretar občinskega komiteja ZK Trebnje.
Do konca leta sojih prodali čez 7.500, kar je več kot še enkrat toliko kot leto dni prej. Zaradi zamrznjenja cen in zmanjšanja potrošniških posojil je bil ob koncu leta sicer zastoj v prodaji, novo, zvečano povpraševanje pa je nastopilo po delnem razvrednotenju dinaija, ko so ljudje s posebno vnemo nakupovali predmete trajnejše vrednosti. Danes tovarna nima več neprodanih zalog. V denar gredo zlasti gospodinjski stroji Veritas, pa tudi stroji, ki jih izdelujejo po indijskem Singerju.
Kako pa obračun poslovnih uspehov? Maks Kurent pravi, da se tudi to izboljšuje. V celotnem podjetju uporabljajo pri obračunu tako imenovano metodo direktnih stroškov, ki za vsak mesec sproti pokaže, kako poslujejo obrati. Mirenski obrat je zdaj dobil še nekatere pristojnosti pri delitvi. Odslej ima na voljo denar za stanovanjsko graditev, razen tega pa bo lahko razpolagal še z določenim odstotkom od osebnih dohodkov. S tem denarjem bo sodeloval pri urejanju splošnih potreb Mirne. Skupno bo to znašalo približno 100.000 dinarjev.
Skozi mirenski obrat je šlo lani za 33 milijonov dinaijev ' celotnega dohodka, samo za šivalne stroje je tovarna iztržila 6,34 milijona. Zelo so se popravili tudi zaslužki zaposlenih in le redki ljudje so še, ki zaslužijo manj kot 800 dinarjev na mesec.
M. L.
Mirna: danes konferenca SZDL
Na Mirni bo danes ob 19. uri v dvorani kina letna konferenca krajevne organizacije Socialistične zveze. Na konferenci bodo obravnavah teze za srednjeročni program razvoja trebanjske občine, uresničevanje volilnega programa občinske konferenco SZDL in aktualne zadevo kraja in okolice, opravili pa bodo tudi volitve novega vodstva.
Sela-Šumberk: najslabie za kmeta
Tudi na Selih-Sumberku so na letošnji konferenci krajevne organizacije SZDL ostro protestirah zaradi težavnega položaja kmetijstva, zlasti zaradi cen, ki so za kmeta vse bolj neugodne. PritoževaU so se nad odkupnimi cenami živine in zahtevah, naj bi kmetom živino sproti plačevali. Svoje misli so sklonih s tem, da vsak, kdor ima opraviti s kmeti, samo gleda, kako bi jih izkoristil. Negodovali so nad zadrugo, odkupo-valei in sistemom nasploh, ki dovoljuje tolikšno nepravilnosti. Za primer so navedli tudi špekulacije z gradbenim železom, v katerih prekupčevalci mastno zaslužijo. Na konferenci so sklonili, da se bodo prizadevali za napeljavo telefona, kulturno skupnost pa bodo zaprosih za pomoč pri nadaljevanju gradnje gasilskega doma.
Zmagalo je Trebnje
3. aprila je bilo na Mirni ko.šarkar-sko prvenstvo osnovnih šol občine I rebnje. Sodelovale so štiri moško in štiri žensko ekipe. Med učenci je osvojilo prvo mesto za.stopstvo osnovne šolo Trebnje, ki je vse tekme odločilo v svojo korist in doseglo razmerje v koših 69:20. Drugi jo bil Šentrupert, 3. Mirna, 4. Mokronog. Učenke so se uvrstile takole: 1. Mirna, 2. Trebnjo, 3. Mokronog, 4. Šentrupert. Rezultati tekem - učenci: Trebnje : Mirna 14:9, Trebme : Mokronog 39:2, Trebnjo : Šentrupert 16:9, Šentrupert : Mirna 22:7, Šentrupert : Mokronog 36:2, Mirna : Mokronog 33:6; učenko: Mokronog : Mirna 6:12, Trebnk Šentrupert 8:0, Mokronog : Šentrupert 6:4, Mirna : Trebnje 13:6.
N. BUKOVEC
Cene v Sevnici in Trebnjem
Pretekli teden so veljale v trgovskem podjetju v Sevnici in Mercatorjevi trgovini v Trebnjem naslednje maloprodajne cone:
Sevnica Trebnje (ccna v din za kg)
cvetača čebula česen fižol krompir korenje motovilec ohrovt pesa por
peteršilj repa
solata - mehka solata - endivija špinača zeljo
zelje - kislo figo - suhe hruške jabolka 1.
limone
orehi jedrca pomaranče slive - suhe banano jajca-smotana sirček grapofruit
5,50	7,00
2,80	3,10
9,00	8,00
6,00	8,40
1,00	0,75
3,50	6,50
8.00	-
3,50	3,10
2,80	2,85
3,00	-
8,00	7,80 -
. -	3.00
9,00	-
-	6,50
7,00	7,00
2,80	2,75
3,00	3,20
-	7,20
-	5,60
4,20	2,50 in 4,50
5,40	5,40
30,00	27,50
5,20	5,10
5,30	5,40
6,00	5,00
0,50	0,70
13,00	12,40
6,25	8,80
-	4,20
TREBANJSKE IVERI
VZGOJNO ZA MLADI ROD
Spretnost na kolesih
v spretnostni vožnji so bili v eni skupini najboljši Trebanjci v drugi pa Šentruperčani
z največjo previdnostjo pod oviro (Foto: Legan)
Občinska komisija za vzgojo in varnost občančv v cestnem prometu je 2. aprila priredila tekmovanja učencev v spretnostni vožnji s kolesi. Sodelovalo je 32 učoncev iz 4 osnovnih šol; iz Trebnjega, Mokronoga, Šentruperta in Velikega Gabra.
V skupini petih in šestih razredov je osvojil prvo mesto Bojan Koprivec - osnovna šola Trebnjo, 2. je bil Branko Rokave (Šentrupert), 3. Tomaž Bukovec (Trebnjo), 4. Jožo Slak (Veliki Gabor), 5. Matjaž Krhin (Trebnje), 6. Bojan Bučinol (Šentrupert), 7.Emil Jevšek (Mokronog) itd.
Med učenci iz sedmih in osmoh razredov jo bil najboljši 1’ranc Skube (Trebnje), 2. Gabrijel Tišina (Šentrupert), 3. Janko Rugelj (Šentru-
pert). 4. /Stanislav Leban (Šentrupert) 5. Janko Veber (Trebnjo), 6. Nace Medved (Veliki C.aber), 7. Ivo Pavšič (Mokronog) itd.
V skupinski uvrstitvi jo prvo mesto doseglo zastopstvo osnovne šole Trebnjo (Bojan Koprivec, Tomaž Bukovec, Matjaž Krhin in Iztok Ogrin), ki je imelo 31 negativnih točk. Drugo mesto je osvojila ekipa Šentruperta, 3. je bil Veliki Gaber in 4. !ylokronog.
V skupini sedmih in osmih razredov je zmagala ekipa osnovne šolo Šentrupert (Gabrijel Tišina, Janko Rugelj, Stanislav Leban, Janez Kvas), ki je osvojila sedem pozitiv nih točk. Drugo mesto so osvojili učenci osnovne Sole 1 robnje, 3. ^-larji iz Velikega Gabra in 4. učenci osnovne šole iz Mokronoga.
„NA KLANCU“ V TREBNJEM. Dulotičov slovon.ski barvni film, posnet po istoimenskem Cankarjevem proznem dolu, bomo te dni lahko gledali tudi v Trebnjem. Na sporedu bo v soboto, 10. a{irila in v nedeljo 11. aprila. Za nedeljo je predvidenih več predstav, tako da si bo to pomembno delo, ki ga je filmska kritika z odobravanjem sprejela, lahko ogledalo čim več ljudi.
ZVEZNA ŠTAI I TA TUDI LETOS. Kot lani bo tudi letos potovala skozi trebanjsko občino /vezna Titova štafeta. Žal bo na voljo zelo malo časa, to pa ne bo preprečilo, da ji no bi prirejali svečanih sprejemov s kulturnim sporedom in pozdravi Titu. Mladinska organizacija se na sprejem že pripravlja.
SIMINAR ZA sindikalni: DIvLAVCI.. Občinski sindikalni svet je ob koncu minulega tedna priredil seminar za člane vodstev sindikalnih organizacij, na katerih so govorili o nekaterih najvažnejših nalogah sindi-. kata in o njegovi vlogi.
razprodani; slike, že po
prvem dnevu raz.stave Jožeta in Konrada Peternelja skorajda ni bilo mogoče več kupiti kakega razstavljenega dela, saj so bila domala vsa že razprodana. To dokazuje priljubljenost teh dveh žirovskih slikaijev samorastnikov, ki imata tohko naročil (zlasti Jožo Peternelj), da jih sproti niti ne zmoreta.
VLOM V Solo. v noči na prvi april (ko slikarske razstave še ni bilo), .so neznanci vlomili v stavbo osnovno šole. Ko so jo zjutraj vest naglo razširila med ljudmi, je marsikdo sprva mislil, da gre za prvoaprilsko potegavščino, češ kaj pa naj bi vlomilci iskali v šoli. Ko so preisko--valci iz Novega mesta raziskovali vlom, so ugotovilr^da ni šala: iz miz-nic v tajništvu jo bilo ukradenih skupno približno 1300 dinarjev. V težki železni blagajni je bila večja v.sota denaija, vlomilci (ali vlomilec) pa očitno ni imel priprave, s katero bi se spravil nad njo. Domnevali so, da je storilce prišel v stavbo skozi premalo zaprto okno.
mBUMSU IVICE
19
St. 14 (1097) ★ — 8. aprila 1971	Stran	uredil:	MARJAN	LEGAN________________________________________ DOLENJSKI	LIST
JUTRI V KOČEiVJU:
Predavanje: »Lepe rože«
Popoldne tudi praktičen prikaz nege cvetja
Jutri, 9. aprila, bo ob 19. uri v mali dvorani doma telesne kulture v Kočevju predavanje o negi cvetja. Predaval bo Jože Kregar iz Ljubljane. Predavanje bo imelo naslov „Lepe rože“. Združeno bo s predvajanjem skioptičnih slik.
Predavatelj Jože Kregar bo popoldne odšel z nekaterimi vrtičkarji tudi na njihove vrtove in jim praktično pokazal, kar bodo želeli vedeti o negi in gojitvi cvetja. Zbirališče za vse, ki se žele udeležiti praktičnega dela predavanja, je bo 15. uri pred domom telesne kulture.
Domača vrtičkarska (hortikulturna) sekcija pri Turističnem društvu je organizirala to predavanje tudi zato, ker je letos 500-letnica mesta Kočevje. Mnogi občani se zato zanimajo, kako bi negovali cvetice, da bi bile čim lepše in da bi se lahko z uspehom udeležili nagradnega tekmovanja, ki ga je že razpisala vrtičkarska sekcija.
STRUGE:
SLABO NA KMETIH
Razprave o uresničevanju delovnega programa o 'preosnovi kmetijstva in podeželja so v Strugah v kočevski občini pokazale, da položaj zasebnega kmetijstva ni zadovoljiv. Tudi s spremenjenim in dopolnjenim predpisom o prispevkih in davkih ne bo dosti bolje. Starih kmetov je iz leta v leto več. To pomeni, dda je s tem na deželi vedno manj sposobnih za delo in vedno več bolnih. Kmetijstva ne bi smeli reševati s podporami, ampak . dolgoročneje. Dohodki iz kmetijstva so izredno majhni kljub porastu cen kmetijskim proizvodom.
Kaj bo letos v Kočevju novega?
Občani brez posebne razprave sprejeli načrt dela krajevne skupnosti za letos — Za dodatna dela zaradi 500-letnice mesta še 40.000 din
Na nedavnem zboru občanov Kočevja je bilo podano poročilo o proračunu občine za letos, poročilo o delu krajevne skupnosti za lani in predlog dela krajevne skupnosti za letos.
Vendar o vseh teh zadevah ni
bilo posebne razprave. Največ občanov se je oglasilo zaradi vzdrževanja ceste v Mahovnik, oskrbe Kočevja z ribami in o potrebi po gradnji trgovine za območje Trate.
Za cesto Kočevje—Mahovnik so menili, da je slabo vzdrževana, da dajejo nanjo slab material in da cestarji niso bili posebno prizadevni. Žal se zbora ni udeležil noben predstavnik KOMUNALE, da bi to zadevo osvetlil še z druge plati.
O oskrbi Kočevja z ribami oziroma ribjim mesom je bilo poudarjeno, da trenutno ni primernega prostora za tako trgovino, vendar bi ga bilo z dobro voljo mogoče najti. Zadevo je treba še proučiti, če je sploh dovolj zanimanja za tako trgovino pri trgovcih in pri občanih.
Prebivalci z območja Trate, kjer nastaja veliko novo naselje, so zahtevali trgovino, ki naj bi bila po možnosti odprta nepretrgoma. Združeno KGP se je tudi že zanimalo, da bi odprlo tu mesnico.
Brez posebne razprave so nato sprejeli delovni program krajevne skupnosti za letos, ki med drugim predvideva izvedbo popisa ostarelih in pomoči potrebnih občanov; pomoč vzgoj-novarstvenem zavodu tudi pri gradnji novega vrtca; sodelovanje s turističnim društvom pri delu za olepšavo mesta; sodelovanje pri preimenovanju ulic,
NOVICE IZ FARE IN OKOLICE
TECAJ za gasilce - 29. marca se je na pobudo gasibkega društva Vas-Fara pod vodstvom občinske gasilske zveze iz Kočevja začel v Kužlju tečaj za izprašane gasilce. Obsegal bo 48 učnih ur, udeležuje pa se ga 12 fantov in mož iz Slovenskega Kužlja. Začetka tečaja so se udeležili: Alojz Lesar iz občinske gasilske zveze Kočevje, ki je tudi prvi predaval, ter Jože Rački — poveljnik gasilcev in Franc Volf — predsednik gasilskega društva Vas-Fara.
ODLIČNE SAHISTKE - Na osnovni šoli Vas-Fara delajo razni športni krožki. Mladi šahisti so se v marcu udeležili občinskega tekmovanja v Kočevju z dvema ekipama. Starejše pionirke so zasedle 1. mesto, mlajši pk)niiji pa tretje. Pionirke sc sedaj pridno pripravljajo na pokrajinsko tekmovanje, ki bo v Novem mestu.
ŠPORTNIKI VADUO - Člani strelskega krožka se redno vadijo v streljanju z zračno puško, a rokometaši in nogometaši vadijo za nastope na šoli in za medšolska tekmovanja, ki bodo ob koncu šolskega leta.
PRED SPREJEMOM NCVIH MLADINCEV - Mladinski aktiv izvršuje poleg skupnih nalog pionirske organizacije še svoj podrobni delovni načrt, ki ga je prejel jeseni. Posebno zanimajo člane dogodki v svetu, zato skrbijo za redno politično obveščanje. Sedaj že sestavljajo in vadijo program, s katerim bodo nastopili ob sprejemu učencev četrtega razreda v mladinsko organizacijo. To svečanost bodo organizirali v znameniti Taborski steni. Na to prireditev bodo povabili tudi mladincc iz drugih šol in nekaj znanih partizanskih borcev. Praznovanje bo predvidoma 25. maja.
MARIJA VOLF
DROBNE IZ KOČEVJA
OJ TE CENE! - Cene v Kočevju in Ribnici, ki veljajo v trgovinah s sadjem in zelenjavo, so vsak teden objavljene v Dolenjskem listu. Zanimivo jih je podrobneje pogledati. Ce seštejemo vse cene, dobimo za Kočevje vsoto 137 din, v Ribnici pa 157 din. V Ribnici je torej za 20 din dražje ali v Kočevju za 20 din ceneje. Torej so kočevski potrošniki za okoli 14 odstotkov na boljšem. Zanimivo je tudi, da zamrznjene cene zaradi mile zime niso zdržale. Če primerjamo cene iz meseca februarja, torej izpred enega meseca, ugotovimo podražitev cvetače za 1,40 din, korenja za 2,90 din, pora za 1,10 din, peteršilja kar za 5 din, ostalega pa od 0,20 do 0,80 din.
NOV MOST PREKO RINZK iz Gaja na športni stadion bodo zgradili že to pomlad. Dosedanji leseni most je že precej dotrajal. Kolikor ga je še ostalo, so ga za zabavo razbili objestneži. Novi most bo betonski z železno ograjo in namenjen samo pešcem. Upajmo, da tega ne bodo razdejali.
PLOSCAD pred SAMSKIM BLOKOM na Trgu svobode je zelo slaba. Precej plošč v tlaku žc manjka, nekatere pa so razbite ali udrte. Ce je bil ta prostor določen za parkirišče, bi ga bilo treba temu primerno tudi urediti in vzdrževati. Ta ploščad prvotno ni bila namenjena parkiranju avtomobilov, zato je tudi tako hitro dotrajala.
OBČINSKI PRORAČUN je bil na zadnjem zasedanju skupščine sprejet. Seveda društva in organizacije za
- Zakaj medvedom tako prija na Kočevskem?
- Ljubimo spanje in dolge zime, kar nam je na Kočevskem tudi zagotovljeno.
skrb za vzdrževanje cest, ulic in parkov, za boljši odvoz smeti in za čiščenje Rinže.
Iz sredstev sklada za komunalne potrebe družbenega standarda, sredstev nekaterih delovnih organizacij in občanov bo opravljeno letos asfaltiranje 1 km ceste Kočevje-Mahovnik, ureditev skladišča na tržnici, odprtih vodnih kanalov ob Ljubljanski in Reški cesti, ureditev zemljišča v Kidričevi ulici in nekaterih zelenic, gradnja otroškega igrišča v Kidričevi in Podgorski ulici, gradnja železnega mostu v Gaju, nabava mo-
tornega čolna in gradnja levega pločnika proti ITAS.
Po dodatnem programu posebne občinske komisije za ureditev mesta y zvezi s proslavljanjem 500-letnice pa bodo opravljena letos še naslednja dela: ureditev prehoda za pešce iz Podgorske ulice do doma telesne kulture, krpanje asfalta na cestah, popravilo robnikov in pločnikov na Ljubljanski cesti, popravilo ploščadi pred trgovino „Tehnika“, ureditev parkirnih prostorov za kinom, označitev prehodov za pešce in popravilo prometnih znakov, postavitev novih košev za smeti in nekatera druga dela v zvezi z urejanjem mesta.
J. P.
svoje delo niso dobila toliko, kot so predlagala. Kako se bo to kazalo v delu društev, se še ne da predvideti. Verjetno bo treba nekatere programe krajšati ali celo opustiti, kajti občinski proračun ne zmore vsega, najmanj pa zadostiti pretiranim željam in zahtevam.
REGRAT IN MAVRAHI - Pričela se je sezona za nabiranje regrata. To je trenutno zelo koristen konjiček. Si lepo na svežem zraku, nabereš dragoceno solato, pri poče-panju imaš pa še telovadbo. Torej več muh na en mah! Tudi sobotni in nedeljski izletniki izkoristijo to priliko. Ob cestali vidiš polno avtomobilov in nabiralcev regrata. Letos pričakujemo zaradi minule mile zime tudi dobro letino mavrahov, ki jih je po.sebno veliko v dolini Kolpe.
Žrebali so za vodovod
Sreča je odločila, kdo bo kopal na mehkem In kdo na trdem odseku
49 dmžin z območja Koblaiji-Mrtvice v kočevski občini je sklenilo zgraditi vodovod. Izvolili so odbor za gradnjo vodovoda in izvedli vse priprave za začetek del.
Po predračunu komunalrlega podjetja „HVDROVOD KOČEVJE -RIBNICA v Kočevju to podjetje je naslednik nekdanje VODOVODNE SKUPNOSTI Kočevje-Ribnica — bo gradnja veljala blizu 400.000 din. V obliki posojila in raznih prispevkov bodo prispevali: podjetje HVDROVOD, Združeno KGP in vaščani 205.000 din, od tega seveda največ HVDROVOD.
Preostalih 190.000 din bo vredno delo, ki ga bodo opravili vaščani. Odboru za gradnjo vodovoda bo prispevka 20.000 din še občinska skupščina, in sicer predvsem za razstrelivo.
Vodovod bo potekal tudi po skalnatem zemljišču, zaradi česar bo potrebno miniranje.
Vaščani in HVDROVOD zaključujejo pripravljalna dela za gradnjo koblarskega vodovoda.
Po mnenju direktoija HVDROVOD A bo vodovod dokončan do 31. julija letos, vaščani in člani odbora za gradnjo vodovoda Anton Košorog, Alojz Žele in Janez Zalokar pa so zatrdili, da mora biti končan do 1. maja letos.
Vaščani so za gradnjo zelo navdušeni. Vsaka izmed 49 družin bo morala izkopati in kasne-je zasuti okoli 45 m dolg jarek za cevovod. Vodovod bo namreč dolg okoli 2200 m.
Ker smo v dobi raznih nagradnih žrebanj, seveda tudi pri gradnji koblarskega vodovoda ni šlo brez njega. Vendar je tu sistem tak, da zagotovo vsak dobi.	J.	P.
Takole so v Koblaijih oni dan žrebali, kje bo moral kdo kopati za vodovod. Sreča je še najbolj pravično razdelila odseke, ki so ponekod mehki, drugod pa kameniti. (Foto: Jože Primc)
Kmet Ivan Žurga se je poslovil
'	I
Pokopali so enega najstarejših prebivalcev Čabranske doline in zgornjega dela Kolpske doline — Farni zvon mu je poslednjič zapel mesec dni pred 89, rojstnim dnem ^
Menda najstarejše človeško srce in eno izmed najbolj plemenitih in dobrih človeških src v bivši občini Osilnica se je umirilo 18. marca letos.
Priprl se je par utrujenih kmečkih oči, iz katerih je skoro devetdeset let žarela ljubezen, sreča, prisrčna kmečka dobrota in vzvišena poštenost do ljudi, narave, domovine.
Umiril se je par hrapavih kmečkih rok s trdimi, še svežimi žulji na nekdaj krepkih dlaneh, ki niso mirovale, dokler je bilo srce in poganjalo kri po že ostarelih kmečkih žilah. Koliko brazd so preorale te nemirne in marljive kmečke roke! Čistile so plevel po njivah, nič koliko repov živali privezale k polnim jaslim, služile denar in pobirale pridelke, da je bila složna, številna družina veselej ob obloženi mizi. Te roke so delale in ustvarjale od rane mladosti, doma in v zamejstvu, v mrazu in vročini, vojni in miru, a zdaj so krepki prsti sklenjeni.
Umiril se je par že sključenih starčevskih nog, ki so milijonkrat in mi-lijonkrat prestopile domači, že zlizani kamniti hišni prag in vanj za večno vtisnile svoj pečat. Se sveži sledovi teh nog ob lepo urejeni domačiji, na njenem dvorišču, tam pred polnim hlevom, ki je v današnjih dneh redkost v teh izumirajočih va.seh in tam v tistem obrezanem, lepo urejenem sadovnjaku, ki čaka pomlad. A glej, tokrat so noge zatajile in štirje možje v gasilskih oblačilih so ponesli pokojnika čez kamniti prag med zbrane ljudi, ki so se pred njim in za njim v dolgi koloni z
venci v rokah zvrstili proti reki Cabranki.
Zazibali so se farni zvonovi in mu zadnjič zapeli svojo žalostno pesem v tej lepi dolini pod Sveto goro. Njegovo življenje se je izteklo.
Rojen je bil 21. aprila 1882 v vasi Okrivje. Ko mu je bilo 8 let, je njegov oče v Strojičih kupil domačijo. Nad osem desetletij je tu živel in delal, vsak prislužen dinar vložil vanjo, si z ženo Julko, ki mu je pred devetimi leti umrla, ustvaril družino. Osem otrok se jima je rodilo in vse je tako zelo ljubil. Delal je v slovenskih in hrvaških gozdovih, največ pintaril in izdeloval hrastove doge. Štirikrat je bil odplovil čez prostrano oceansko lužo. Vsakokrat po tri leta v gozdovih Mandre Luziane garal in služil, pošiljal družini, in kar je prinesel v dom, gospodarno vložil.
RAD JE IMEL DRUŽINO, ZEMLJO, DOMOVINO
Družina mu je odraščala. Starejši fan^e so bili že vpoklicani v vojsko. Tedaj je nemški in italijanski fašizem pritisnil na državne meje. Sledila je kapitulacija Italije in zatem partizanstvo, ki se mu je pridružil že ob samem začetku. Prvoborec Anton Muhvič, Jože Podnar, Ivan Ožbolt-Očka s sinovi, Rudi Cvar in drugi so bili njegovi najožji sodelavci. Muhvič je moral z ženo Anko nekaj dni po njenem porodu in štirimi otroki zbežati v gozdove. Oče Žurga mu je shranil del premoženja, nekaj živil in oblačil. Župnik Ludvik Zegar je za to zvedel, sporočil Italijanom in Žurgo so zvczaJi in ga odpeljali za zapahe.
Zaprt je-bil v Plešcih in Kopru, nato pa pred vojaškim sodiščem na Reki obsojen na več let zapora. Kazen je nad 6d let star začel prestajati v Pdermu in na Ustici. Potem je Italija propadla, on pa se je skozi številne ovire vrnil domov, spet pomagal partizanom, delal kot terenec, prevažal razstrelivo, živila, ranjence vse tja do Bele krajine.
Vsa družina je sodelovala v osvobodilnem boju, štirje sinovi so bili v partizanih. Sin Ivan je bil štabni kurir v III. bataljonu X 5^N0B. Konec marca ali v začetku sirila 1944 je v boju za Rakek padel. Bil je poročen na domačijo. Zapustil je ženo Ivanko in dve majbni hčerki.
Sin Tone je delal v Franciji. Že tam je sodeloval z uporniki. Potem se je prebil v Bari, šel v prekomorske brigade in se z njimi skozi vso Dalmacijo bojeval do zmage. Tudi sin Jože in mladoletni Lado sta bila v partizanih.
Oče Žurga je bil zaveden Slovenec, ponosen na osvobodilni boj, partizane, svoje sinove in domovino, ki ji je tudi v najtežjih dneh vedno služil in zanjo trpel. Njegov dom je bil na stežaj odprt partizanom, in-
%
I
'm.
Krošiijarstvo in trgovina
Mesto je živelo predvsem od trgovine — Skozi Kočevje sta šli dve pomembni poti
(Po kočevskem zborniku stran 70 in 71.)
,,Turški napadi na Kočevsko so povzročili, daje dal cesar l'ri-derik Kočevarjem krošnjarsko pravico. Ker sc poljedelstvo na Kočevskem zaradi suhega kra-škega sveta ni moglo nikoli visoko dvigniti in kor so vrh tega turski roparski pohodi Kočevje gospodarsko skoro uničili, je cesar v svrho gospodarske od-pomoči 32. oktobra 1492. v Linzu dovolil meščanom in podložnikom kočevskih uradov svobodno trgovati z njihovo živino, platnom in drugimi domačimi izdelki (suho robo) po Hrvatskom in drugih deželah. Krošnjarska pravica jim je bila nato potrjena v lotih 1571, 1596. 1774 in 1780. Po dosegi
svobodnega krošnjarstva se je na Kočevskem zelo razmalinila trgovina. Posebno mesto - kateremu je cesar Maksimiljan v torek po sv. Luciji leta 1493, potrdil mestne pravice je živelo največ od trgovino, ker se obrt ni v njem nikdar posebno razcvetela.
Živahen promet je šel po cesti Vinica Poljane-Knožja lipa (mitnica) Mačkovec-Cvi.šlerji -Kočevje in skozi Ribnico v Trst.
Druga pot je držala od Bakra in Roke skozi Gorski kotar na Kostel (mitnica) Crni potok Kočevje. Po drugi, bolj slabi poti so večinoma tovorili na konjih sol iz Reke.“
(Na strani 87. Kočevskega zbornika pa je še napisano:)
„Kralj 1'erdinand je dal 24. januarja 1546. kočevskim meščanom, ker so blizu sovražnika, na nerodovitnem kraju ter sleherni dan izpostavljeni napadom in ker so se vselej izkazali pokorni avstrijski hiši, vsak četrtek tržni dan po vzgledu drugih tedenskih trgov na Kranjskem. Ker je bila v oni dobi kupčija v Kočevju ži-valina in tovorni promet skozi mesto precejšen, a stroški za utrdbe in obrambo proti Turkom znatni in stalni, je nadvojvoda Karel 6. sept. 1564 meščanom na njihovo prošnjo dovolil pobirati mostnino, in sicer en črn penez za vsako tovorno živinče, da bodo vzdrževali ne samo mostove, marveč predvsem zadostno utrdili mesto.“ Tovorniki pa so se temu plačilu izogibali in že pri Cvišleijih zavili na stransko pot, da so sc izognili Kočevja. Zato je nadvojvoda 30. maja leta 1575 dovolil, da so meščani Kočevja pobirali mostnino že pri CviSlerjih. Pri tem pa je ostal mestni po-mcrij v istih mojah, kakor je bil že prej določen.
Ivan 2urga, slikan na pragu svoje domačije leta 1966
ternirancem, ki so se ob italijanski kapitulaciji vračali na svoja pogorišča.
Po osvoboditvi je pomagal pri obnovi požgane in porušene domovine, poniitgal ljudem, da so si postavili streho nad glavo, obdeloval svoj grunt in ga kljub vsem težavam in tistim potrebnim obveznim oddajam, velikim davkom, ki so zbegali veliko kmetov, obvaroval do današnjih dni. Skrbno je obdeloval zemljo, napolnil hleve, skromno, vendar lepo uredil dom, iz katerega ga je v visoki starosti zavoljo zahrbtne bo- »i lezni iztrgala smrt.
Tega vzornega in poštenega moža, vztr^Jnoga kmeta in marljivega gospodarja, ki je dal velik prispevek svoji domovini in toliko pomagal vsem, ki je zanje lahko kaj storil, bomo ohranili v lepem in trajnem spominu.
TONE OŽUOLI'
KOČEVSKE NOUKE
Le počasi prihaja pomlad
Kaže, da se bo pomlad letos malce zakasnila, saj sonce kar ne pride do veljave. Vrhovi Velike in Travne gore so kar naprej pokriti s snegom. V dolino pa kljub temu sili pomlad in spodbuja kmete k poljskemu delu.
Na marsikateri domačiji bo primanjkovalo močnih moškili rok za obdelovanje zemlje. Številni kme^e iz Ribniške doline so na delu v tujini. Marsikje bodo tudi letos ostale njive neobdelane in travniki nepo-košeni. Poslcdica tega je, da je tudi manj živine v hlevih in manj mleka in živine za meso.
Marsikateri kmečki sin je postal delavec. Delo v tovarni mu je odtujilo delo na polju. Zemlja mu je v
breme. Tako se rodijo tudi socialni problemi, ko otroci, odtujeni od doma, nočejo vzdrževati svojih staršev, ki se sami ubijajo na zemlji. Teh problemov pa je iz leta v leto več.
-r
JURJEVIČA:
NOVI ODBOR SZDL
Na prvi seji novega odbora krajevne oiganizacije SZDL Juijevica je bil za predsednika izvoljen Jože Lovšin iz Jurjeviče, za tajnika Viktor Ozvald iz Brež, za blag^nika Anton Hočevar iz Juijevice. Člani odbora so še Ela Skof, Franc Lesar, Rudolf Zajc in Ivan Mihelič ml. Člani nadzornega odbora so Leopold Kozina, Jože Lovšin ml. in Ivan Mihelič.
Kmetijski odkup precej nazadoval
Lani je kmetijska zadruga Ribnica odkupila nad tretjino manj krav, pitancev, volov, juncev in prašičev — Krive so bile predvsem nespodbudne odkupne cene — Po sporazumu kaže bolje
v zadrugi pa računajo, da bodo letos zaradi novih sporazumskih cen živine in mleka krnele spet redili več živine. Z novimi spo-razumskimi cenami so zelo zadovoljni in pravijo, da bo vse v redu,
če ne bo porastla cena krmfl.
Kmetijska zadruga Ribnica je lani odkupila 250 krav, težkih skupaj 122.631 kg, po poprečni ceni 6,06 din za kilogram. Leto prej je odkupila 414 krav, težkih 191.588 kg, po poprečni ceni 4,46 din za kilogram.
Pitance je lani odkupila 303, tež-
Velik korak majhnega podjetja
Sklenili so največjo izvozno pogodbo — Tuji partnerji hvalijo RIKO, ker se vedno drži vseh rokov — Ribničani, ki delajo v tujini, se bodo lahko zaposlili doma — Letos odločilno leto za RIKO
Poročali smo že, da je podjetje RIKO pred kratkim podpisalo z neko ameri^o firmo 10-letno pogodbo za izdelavo podvozij za kontejneije. Po pogodbi bo RIKO, začenši s prihodnjim letom, I izdelal za to firmo za 4 do S milijonov dolarjev podvozij. Pogodba je po izjavi direktoija Staneta Škrabca največja izvozna pogodba na I Dolenjcem, ki je bila podpisana letos.
RIKO bo proizvodnjo podvozij ; o^aniziral v Ribnici, kjer bodo zgra-diU nove proizvodne prostore. Sedanjo proizvodnjo namerav^o prenesti v Loški potok, kjer bodo zgradili tudi novo proizvodno dvorano.
Iz Loškega potoka in Ribnice dela veUko ljudi v drugih krajih in tujini,
: zdaj pa bodo lahko dobili pošteno I plačano delo doma. V RIKO računajo, da ne bodo imeli težav z zaposlovanjem novih ljudi, saj je v tujini iz občine okoli 800 delavcev, od katerih bi se jih veliko rado vrnilo domov.
Že prihodnje leto bo vrednost proizvodnje znašala po sedanjih izračunih najmanj 70 do 80 milijonov ; din, lahko pa tudi 100 milijonov.
Lani je znašala vrednost proizvodnje ,4e“	15,790.916 din. S takim
; Opomnim porastom bo RIKO dohitel in prehitel nekatera sorodna podjetja, med njimi zelo verjetno tudi kočevski ITAS, katerega oce* njujejo v kočevski občini kot eno svojih naju^ešnejših podjetij.
„Z RIKOM tiue firme rade sode-i lujejo, ker se drži vseh dogovorov in ! rokov bolj kot katerakoli druga fir-I ma v Jugoslaviji** je povedal predstavnik AUTOCOMMERCE iz Ljub-I ijane.
Inž. Erich Weber, predstavnik nemške firme Daimler-Benz, ki je
favoril tudi v imenu tovarne chmidt, je na nedavni svečanosti v RIKO, ko so izdelali tisoč snežnih I plugov, med drugim dejal, da bosta 1 ti dve firmi sodelovali z RIKO ne le ; na področju snežne mehanizacije, i ampak tudi na področju izdelovanja strojev.
Hvale je bilo izrečene precej, upamo, da se zaradi nje v RIKO ne bodo udavali, ampak da se bodo z vsemi silami zavzeli za uresničitev zastavljenega programa, kar bo v korist ne le podjetja, ampak vse ribniške občine in vseh občanov. J. P.
ke 134.428 kg po 7,71 din. Leta 1969 je odkupila 440 pitancev, težkih 189.551 kg, po 5,60 din kilogram.
Telet je odkupila lani 757, v skupni teži 72.109 kg in po 10,69 din za kilogram, leto prej pa 676 telet, težkih 62.016 kg, po 7,53 din kilogram.
Prašičev je odkupila lani 91; težkih 11.367 kg, po 8,17 din kilogram; predlan^im pa 124, težki so bili 13.002 kg, po 6,32 din kilogram.
Volov in juncev je lani odkupila 109, v skupni teži 81.454 kg, in sicer po 7,82 din kilogram; predlanskim pa 206, težkih 149.629 kg, po poprečni ceni 5,72 din za kilogram.
Plemenske živine je odkupila lani zadruga 100 giav po poprečni ceni za glavo 4.040 din, predlanskim pa 80 glav po poprečni ceni 3.029 din za ^avo.
Mleka je zadruga odkupila lani 2,482.507 1, poprečna tolščobna stopnja je znašala 3,6, poprečna odkupna cena za liter pa 1,02 din.
Po slavnostni seji v počastitev praznika občine Ribnica 26. marca so si gostje in odborniki ogledali tudi podjele RIKO v Ribnici. Direktor podjetja Stane Škrabec jih je seznanil z napredkom in uspehi podjetja. Na sliki: direktor Stane Škrabec stoji na letalskih stopnicah in govori o „poletu** podjetja. (Foto: Drago Mohar)
-i
Mi hiša in ni svinjak
Ana Kraševec z Brega pri Ribnici stanuje v hiši, katero včasih zaliva potok — V vsej hiši le en prostor zasilno uporaben
,4*rosim vas, da se oglasite pri meni, ko boste potovali po ribniški občini. Boste videli, kako živim. Zagotovo pridite prihodnji teden dopoldne, ker popoldne delam.
Lepo vas pozdravlja Ana Kraševec, Breg 28 pri Ribnici.**
Tako je pisalo na dopisnici. Oglasil sem se na Bregu.
„V tejle sobi pride voda, če naraste bližnji potok, 30 cm visoko,“ mi je ob obisku začela razlagati Ana Kraševec. Soba je bila zelo vlažna. Na klopi ob peči in skromnem pohištvu je bilo ivje. Tla oziroma deske na podu polomljene . ..
,Jn tukaj, na drugi strani kuhinje, je shramba. V njej nimam ničesar, ker bi se vse usmradilo.** Res je precej zaudarjalo in na tleh je bila lesna goba.
Naslednji prostor, kjer naj bi bila spalnica, je imela zabit z deskami. Notri sc je na veliko razpasla lesna goba. Nekaj desk na tleh je manjkalo. Skratka; vse stanovanje, razen kuhinje, je bik> tako, da niti za svinje ne bi bilo primemo.
Ana Kraševec je povedala, da se da za silo prebivati le v kuhinji, vendar jo mora neprestano kuriti, tudi ponoči. Skozi kuhinjo je prehud prepih.	*
,JCdaj in kako pa ste prišli v to stanovanjc? “
,4*red dvema letoma. 2e leta 1967 pa sem dobila odpoved, da sc moram izseliti iz hiše na Bregu 31, ki so jo prodali. Nobena pritožba na občino, INLES, kjer delam od leta 1947, in dričam ni pomagala. Nobeden mi ni svetoval, naj naredim prošnjo za odkup tiste hiše ali za dodelitev stanovanja. Grozili so mi tudi s tožbo in potem sem sc preselila
sem. Takrat še nisem vedela, da je hiša tako slaba. Danes me niti otroci ne obiskujejo radi, ker nihče ne mara v tako luknjo.
Stara sem že 65 let. Kmalu bom upokojena. Pokojnina bo majhna in ne bi zadoščala za stanovanje v bloku.“
..Jščete stanovanje? Vam kdo pomaga? **
.J'Iajbolj še občinski tajnik Brimšek in France lic, bivši župan. V Ribnici je prazna neka hiša, pa jo bodo podrli, ker bo šla menda cesta čez (to je Petkova hiša, kjer je bil rojen glavni fotograf štirinajste divizije, op. pis.). Tudi v Dolenjih Lazih je
Ana Kraševec pred hišo na Bregu 28, kjer stanuje. Notranjost hiše je precej bolj žalostna kot zunanjost (Foto: Jože Primc)
nekaj primernega, a so mi gasilci ubranili.**
IN KAJ PRAVIJO DRUGI?
RUDI BRIMSEK, tajnik občinske skupščine: „Kot tajnik občine čutim moralno odgovornost, da ji pomagamo, čeprav bi zelo verjetno moral po predpisih zanjo priskrbeti stanovanje nekdo drug: tisti, ki jo je dal ven, ali tisti, ki ji ni ponudil
Krednostne pravice ob prodaji iše na Bregu 31, ali INLES, kjer je zaposlena. Od Žlebiča do Blat smo že pregledali, če bi kje našli primemo stanovanje, pa nismo dobili ničesar. Z iskanjem bomo nadaljevali. Prav bi bilo, da bi ženska napravila na občino in INLES prošnjo za stanovanje, pa bodo skupno iskali rešitev.** NADA BLATNIK, kadrov-|Sko-socialna služba INLES: ,Ana Kraševec pri nas nima ^prošnje za stanovanjc. Ko sc je ^lila njena hči v stolpič, bi šla phko z njo, pa ni hotela. Kaže, pa sc boji stanovanja v stolpiču, da je predrago ali pa je iz kakšnih dru^h razlogov raje v kmečki hiši. Zal pa naše podjetje razpolaga Ic s stanovanji v stolpičih. Ce je občina res pripravljena, upam, da bomo skupaj le našli primemo stanovanje.**
Pogovarjali smo sc še z nekaterimi drugimi, ki poznajo Ano Kraševec tn njene stanovanjske težave. Nekateri so menili, da je tudi ona včasih sitna in nerodna. Drugi spet, da ni iznajdljiva, ker sc je dala preseliti iz dobrega stanovanja v slabše, tretji pa, da se tudi znajde, če je treba.
Na podlagi vsega, kar sem videl in doživel, bi ugotovil, da tako stanovanjc ni primemo za človeka. Ce je Ana Kraševcc res včasih bolj sitna, kot je nekaterim prav, je to povsem razum-(jivo. Marsikdo bi sitnaril šc pre-ccj huje, če bi stanoval v tako slabi hiši. Zeto verjetno pa tudi ne bi bilo prav, da bi dobre hiše rušili, dokler nimamo dovolj stanovanj za ljudi.
JOŽE PRIMC
Leto prej so odkupili 2,363.411 1 po poprečni odkupni ceni 0,93 din.
PRAŠIČEV SKORAJ NI BILO
Iz teh podatkov se vidi, da je lani upadel odkup krav za 40 odstotkov, pitancev za 31 odstotkov, volov in juncev za 47 odstotkov in prašičev za 27 odstotkov. Porastel pa je odkup telet za 10,7 odstotka, plemenske živine za 20 odstotkov in tudi mleka za 4,8 odstotka, čeprav so računali, da bo zaradi manjšega staleža živine upadel.
Glavni vzroki, da odkup kmetijskih proizvodov iz leta v leto nazaduje, je po mnenju strokovnjakov ta, da se kmečka mladina seli v mest^ kjer se tudi zaposluje, ali celo v tujino. Na kmetijah je vedno več starih, bolnih in onemoglih, ki vča-sili ne pridelajo niti zase.
V Ribniški dolini so do pred nekaj leti odkupili zelo veliko prašičev. Se leta 1968 so jih odkupili 335, predlanskim 124, lani pa le 91. Odkup prašičev je postal že prava redkost. Včasih ne odkupijo toliko časa nobenega, da že pozabijo, kakšna je odkupna cena.
Drug pomemben vzrok za slabši odkup pa so bile nespodbudne odkupne cene. Pričakujejo, da bo sporazum o stabilizaciji trga s kmetijskimi pridelki ugodno vplival na povečano rejo vseh vrst živine in prašičev ter seveda tudi na povečani odkup. Spodbudna jc tudi nova odkupna cena za mleko, ki znaša 0,44 din za tolščobno stopnjo oziroma za mleko 3,6 tolščobne stopnje znaša odkupna cena 1,44 din za liter.
Nadaljnja ugodnost za kmete jc, da dobe oziroma bodo dobili razen plačila po sporazumskih cenah še 300 din premije za glavo mladega pitanega ^veda, 400 din premije pa za bebibif in za glavo plemenske živine. Z novimi cenami so kmetje zelo zadovoljni. Boje se le, da sc bodo podražila krmila. To pa bi hkrati pomenilo, da je kmetijstvo spet tam, kjer je bilo pred sporazumom.
J. P.
Potrebna jc .
uiaiemna
občinskega sveta Zveze sindikatov Ribnica je na zadnji seji razpravljalo med drugim tudi o starejših delavcih, ki zaradi izčrpanosti ali bolezni ne morejo več opravljati dela aa svojih dosedanjih delovnih mestih, ki zahtevajo mlajše moči.
Premestitev takega delavca na manj zahtevno delovno mesto prinese običajno tudi manjši osebni dohodek. To se posebno maščuje, ko se delavec upokoji.
Sindikat meni, naj bi v podjetjih, kjer imajo take primere, ustanovili siclad vzajemne pomoči, iz katerega bi izplačevali razliko tistim delavcem, ki so zaradi starosti, posledic bolezni in invalidnosti bili premeščeni na slabše plačana delovna mesta, kjer je delo vrednoteno po nigi postavki.
Razliko med prejšnjo in sedanjo postavko osebnega dohodka za tako premeščenega delavca bi članu kolektiva doplačevali iz sklada vzajemne pomočL
-r
Berite »Dolenjski list«
Jurjeviča: uspešna krajevna skupnost
Krajevna skupnost J Revica ob-s^a vasi Jurjevi^ Kot in Breže. Na njenem območju je tekstilna tovarna, sicer pa je tu izrazito kmetijski predel.
Krajevna skupnost je delovna. Na njeno pobudo je bil v Juijevici zgrajen vodni bazen, iz katerega b^o črpali vodo v primeru požara, ^av tak bazen so zgradili tudi v Brežah. Vaška pota redno vzdržujejo. Obnovili so tudi cesto od Juqevice do Stelnikov; vaščani Brež so uredili cesto do Brezja; v vasi Kot pa so naredili propuste na občinski cestL V Juijevici so uredili javno razsvetljavo, zaradi pomanjkanja denaija pa niso še namestili svetilk.
—r
Kaznovanih več pijancev
Lani je imel sodnik za prekrške v ribniški občini precej dela, saj je obravnaval 870 z^ev. Izrekel je 726 kazni, največ zaradi prometnfii prekrškov in zaradi prekrškov zoper javni red in mir. Nad 600 prekrškov je sodilo v ti dve skupini.
Med kršilci pravil prometne varnosti je bilo največ takih, ki so vozili motoma vozila brez ustreznega izpita. To so bili hkrati najpogostejši prekrški, ki so jih storili mladoletniki. Tudi takih, ki so vozili pijani, je bilo precej. Kaznovanih je bilo tudi precej povzročiteljev prometnih nesreč. Medtem ko prometni prekrški naraščajo sorazmerno s porastom motornih vozil, pa število prekrškov zoper javni red in mir nekoliko upada. Med kršilci javnega reda in miru so na prvem mestu prepiri in pretepi na javnih krajih, kijih povzročajo običajno pijanci.
Drugi prekrški so bili: nedovoljeno nošenje hladnega orožja, predvsem nožev (nosili so jih največ se-zoniJci delavci), opravljanje obrtnih storitev brez obrtnega dovoljenja, nekaj gostilničarjev je bilo kaznovanih zaradi. točenja slabega, pokvarjenega ali samorodnega vina itd. Kaznovanih je bilo tudi več staršev šoloobveznih otrok, ker niso skrbeli, da bi njihovi otroci redno obiskovali pouk.
-r
Cene v Kočevju in Ribnici
v ponedeljek so veljale v trgovinah s sadjem in zelenjavo v Kočevju in Ribnici naslednje maloprodajne cene:
	Kočevje	Ribnica
	(cena v din za kg)	
cvetača	6,30	5,90
in	7,00	
čebula	3,60	
in	2,45	3,65
česen	8,20	8,70
fižol	7,80	7,60
krompir	1,15	1,30
koleraba	2,00	1,95
korenje	8,60	5,60
	in	9,00
kumare	12,00	—
ohrovt	3,50	—
pesa	2,95	2,70
por	3,90	3,95
peteršilj	6,50	
in	15,00	8,50
repa - kisla	2,60	2,60
radič	8,30	—
solata - endivija 7,00		11,00
^inača	6,90	7,20
zelje	3,10	2,60
zelje - kislo	2,70	3,40
zelena	4,00	—
fige - suhe	7,00	6,70
hruške	6,00	7,50
jabolka	4,75	6,40
limone	5,60	6,35
orehi - jedrca	31,00 *	28,60
pomaranče	4,75 .	
in 5,55		5,50
slive - suhe	4,85	5,40
banane	6,30	5,95
jajca	0,50	0,50
	in	0,65
RIBNIŠKI ZOBOTREBCI
PROIZVODNO DVORANO, ki bo merila 700 do 900 kvadr. metrov, namerava zgraditi v Loškem potoku ribniško podjetje RIKO. Vanjo bo podjetje preneslo pretežni del sedanje svoje proizvodnje iz Ribnice. V Loškem potoku je precej nezaposlenih, veliico Potočanov pa dela v tujini, ker zanje doma ni bilo kruha.
NI TABLE - Na cesti, ki pelje mimo osnovne šole v Sodražici, ni znakov, da je tu šola. Obcestni znaki, ki opozarjajo voznike zaradi šolarjev na previdno vožnjo, pa bi bili le potrebni, saj je prometa vedno več. Prav mimo šole vodi tudi glavna cesta proti Notranjski.
USPEŠNE SEKCIJE - Pri šolskem telovadnem društvu v Sodražici uspešno delajo sekcije za namizni tenis, za rokomet, za orodno telovadbo za ženske in šahovska.
PO NEDOLŽNEM OSUMLJENI - Zastopniki Loškega potoka se
morajo pogosto izgovarjati, da ne morejo popoldne ^i zvečer na sestanke v Ribnico. Iz Lošk^a potoka peljejo proti Ribnici zjutraj trije avtobusi in vsi se vračajo v Loški potok že popoldne. Vsaj eden ntg bi se vračal zvečer, pa bi bili Potočani zadovoljni in bi se lahko udeleževali tudi tistih sestankov v Ribnici, ki so popoldne. Zdaj lahko pride na sestanek v Ribnico, le, kaor ima svoj avtomobil.
CIGANOM DOVOLJENO - Nekateri ribniški občani protestirajo, da niso v enakopravnem položaju s Cigani. Trdijo, da so Ciganan dovoljene črne gradnje, njim pa ne.
PRAVIJO, da bodo nekatere pi-same v Ribnici v času popisa zaprte, ker bodo vsi uslužbenci pri opisovanju. Drugi pa ^t pravijo, da bi se temu dalo vsaj delno izogniti, če bi za popis mobilizirali tiste, ki so prijavljeni kot nezaposlen.
RESETS
Najprej družbena kontrola
Na zahtevo direktoija Gostinskega podjetja Črnomelj so na zasedanju skupščine kot dodatno točko dnevnega reda obravnavali družbeno gostinstvo in nameravano pripojitev podjela k novomeški Dolenjki.
Odborniki so bili mnenja, da je treba zaradi lanskega sindikalnega vihaija v kolektivu, ki je sprožil val nezadovoljstva, in tudi zaradi nenehnih kritik na račun podjetja najprej uresničiti predlog sekcije za turizem pri občinski konferenci SZDL. Ta je namreč predlagala, naj občinska ^upščina pošlje v kolektiv komisijo za družbeni nadzor.
Odborniki so se soglasno odločili za ta ukrep, ker je treba po njihovem mnenju iskati partneija s čistimi kar-
PRORAČUN V RAZPRAVI
Do 13. aprila se bodo v vseh večjih krajih črnomaljske občine sestali aktivi družbeno-političnih delavcev skupno z odborniki. Pretresali bodo ustavne spremembe, obenem pa osnutek letošnjega občinskega proračuna. V njem so manjše spremembe na podlagi tehtnih predlogov še možne, toda računati na več dohodkov, kot je predvideno, ni mogoče.
SNEG NA MIRNI GORI
Preurejanje planinskega doma na Mimi gori še ni končano, ker vreme nagaja. Prejšnji teden je bilo pri postojanki spet 30 cm sn^a. Letos imajo planinci 120.000 din namenjenih za večja popravila v planinski postojanki. Denar so zbrali od izkupička gostišč na Mimi gori, v Crmošnjicah in v bifeju pri želez-niSci postaji v Cmomlju. Planinsko društvo se ukvarja tudi z mislijo, da bi temeljito uredili gostišče v Crmošnjicah. Zaenkrat so se tu lotili samo manjših preureditvenih del.
40 predlogov za priznanja O F
Na seji žirije za priznanja OF, ki jih bodo tudi letos podelili v črnomaljski občini, so med 40 predlogi občanov in organizacij izbrali 11 kandidatov. Med temi je 10 občanov in 1 gospodarska organizacija. Pri letošnji izbiri so dali prednost tistim, ki aktivno delajo že od prvih dni vstaje. Dokončno besedo o predlog bo rekla občinska konferenca SZDL.
KMET NAJ BO DEI^VCU ENAK
Na celi črti je velika stiska
Črnomaljski odborniki so zaskrbljeni zaradi hudih obremenitev kmeta, zavoljo težkih razmer na podružničnih šolah in ker ni dovolj denarja za reševanje borčevske problematike
Proti pričakovanju je bila seja občinske skupščine 31. marca dolga. Pri obravnavi pogodb s ^adom kmečkega zavarovanja in sprejemanju odlokov, kar so bile več ali manj le formalne zadeve, so se odborniki priglašali k besedi.
Strinjali so se s podpisom pogodbe, po kateri bo občinska skupščina nadomestila primanjkljaj v skladu kmečkega zavarovanja, nastal v letu 1970, kakor tudi s podpisom pogodbe za kritje stroškov zdravljenja siromašnih kmetov, Tu so mišljeni proizvajalci, katerih katastrski dohodek ne presega 2.000 din na leto. Zdelo se jim je prav, da občina na ta način pomaga kmetu, saj bodo imeli poslej vsi potrjene zdravstvene knjižice, odločno pa so zagovarjali trditev, da je kmet s prispevki in davki prehudo obremenjen.
Izračunali so, da srednji kmet odšteje poprečno 50 odst. prispevkov in davkov družbi od svojega dohodka, pri tem pa v zdravstvenem
varstvu še ni deležen enakih pravic kot delavec. V Beli krajini je problem kmetijstva zelo pereč, ker mladih ni več, stari pa brez mehanizacije ne morejo obdelovati zemlje. Kako naj potem plačujejo tako visoke prispevke? Sedanji sistem zdravstvenega varstva kmetov se črnomaljskim odbornikom ne zdi posrečen. Predlagali so, naj bi imeli en sam sklad zavarovanja, ne pa kmečkega in delavskega posebej.
Ko so določali stopnjo pris^vka za financiranje vzgoje in izobraževanja, so prav tako naleteli na kislo jabolko. Z 0,97-odst. prispevno stopnjo iz osebnega dohodka od delovnega razmerja in drugimi dohodki bodo v občini zbrali za po-
trebe temeljne izobraževalne skupnosti 1,396.000 din, toda vprašanje investicij v šolstvu ostaja ob kričečih potrebah odprto.
Tretja stvar, pri kateri gre za očitno denarno stisko, je reševanje zadev bivših borcev. O tem so razpravljali ob novem predlogu za dodelitev začasnih priznavalnin. Prošnje dežujejo, potrebe so, denarja ni. Po predvidevanjih občinskega odbora ZZB NOV bi letos potrebovali v občini za reševanje borčevskih zadev vsaj 580.000 din, od republike pa bodo dobili 429.000 din. Razlike iz proračuna ne bo mogoče zagotoviti. Mnenje skupščine je bilo, naj komisija za zadeve borcev prosilce za enkratne priznavalnine, ki so v bistvu enkratna pomoč za šolanje otrok, napoti na iskanje štipendij. Dejstvo je, da nekatere delovne Vganizacije ponujajo štipendije, a ni interesentov, po drugi strani je velik pritisk na borčevski sklad.
Končno je zadruga med dobrimi
Nič več Kmetijske zadruge Črnomelj ne vodijo na spisku podjetij z izgubo — Kar je bilo primanjkljaja od prej, je z lanskim dobičkom pokrit — Kolektiv je vendarle sproščeno zadihali
Kaj pomeni za kolektiv pokritje izgube, si težko predstavlja, kdor ni poznal morečega vzdu^a zadnjih let, ko je 22 ljudi odšlo iz podjetja, drugi pa so si na tiho tudi iskali službe. Za vsak primer! Na nitki je bilo, ali bo zadruga obstala aU ne, pa vendar se je vse srečno izteklo.
Lani so imeli čez 2,700.000 din prometa, po pokritju poslovnih stroškov pa je ostalo toliko, da so v celoti krili primanjkljaj od prejšnjih let in tudi izgubo, ki jo je lani še izkazala lastna proizvodnja.
Zadruga ima 6 delovnih enot. Vse so donosno poslovale, samo pri proizvodnji sena, hmelja, ^vina, žitaric in v živinoreji je bilo še vedno za 330.000 din več stroškov kot dohodkov. Vse druge panoge, kot so trgovina in odkup, mehanična delavnica, transport, pa so imele toliko poslovnega uspeha, da so nadomestile izgubo.
V	podjetju je zdaj 108 zaposlenih. Medtem ko so bili še pred dvema letoma z zaslužkom prav na repu lestvice osebnega dohodka v občini, so imeli lani že 1.170 din poprečnega zaslužka, Zapuščanje kolektiva se
je nehalo. Direktor podjetja veterinar Danilo Rus mije zatrdil: ,>lora je prešla, zdaj se z novim poletom lotevamo načrtov za bodočnost. Letos bomo z dejavnostjo, kakršno šmo imeli lani, nadaljevali. Računamo __na 3,400.000 din celotnega dohodka. Povečanje bo precejšnje, doseči pa ga nameravamo predvsem s pomočjo klavnice, ki bo začela delati s polno zmogljivostjo. Zdaj smo namerno zadrževali prodajo mesa, ker zaradi nizkih maloprodajnih cen mesa in drage živine nismo mogli kriti stroškov. Nismo se hoteli spuščati v novo nedonosna poslovanje. To se bo v kratkem uredilo.
—	Kakšne najtrte imate ^ v letošnjem letu? '
„Lotevamo se gradnje nove sodobne mesnice v mestu. Na novi tržnici bomo imeli lep lokal z bifejem in delikateso. Dve stari mesnici bomo potem zaprli. Maja meseca se gradnja začne in upamo, da bo jeseni že otvoritev.“	r,	g.
Ljudem manjka predvsem časa
Gorenjka, presajena v Belo krajino, bi bila najbolj skopa karakteristika Andreane Skrbinšek — Letos bo 20 let, kar uči v Črnomlju
Ne more si kaj, roda še ne more zatajiti. Gorenjska govorica jo izda v prvem hipu, čeprav med trde besede že meša mehkejše belokranjske izraze. An-dreana Skrbinšek je pred 20 leti z možem, profesorjem matematike in fizike, prišla v Črnomelj. Prvič je tedaj videla Belo krajino in v njej ostala. Ko sem jo vprašala, kakšna je po njenem razlika med Gorenjcem in Belokranjcem, je rekla:
„Gorenjci smo bolj podjetni, stvarni in preračunljivi, Belokranjec pa je mehak. Pa se tudi Belokranjci spreminjajo. Prva leta bivanja v Cmomlju je še veljalo reklo, da so tu udarjeni bolj „na muhte“ zaslužek, zdaj tega ni več. Dinamika je močno prodrla tudi čez Goijance.”
- In kakšne razlike opažate pri dolgoletnem učiteljevanju v Cmomlju?
„Napredek je velik. Cigani prej sploh niso hodili v šolo, zdaj se vse bolj civilizirajo. Z majhnimi izjemami redno obiskujejo pouk, nekateri celo uspešno. Pred leti tudi v Cmomlju ni bilo veliko zaposlenih žena. Družine so bile bolj trdne, otroci pa so imeli boljši nadzor kot dandanes. Ugotavljam, da je dosti staršev izgubilo oblast nad otroki. Bremena vzgoje hočejo nekateri prenesti na šolo in nam svetujejo; „Trdo ga držite!" Toda kako naj otroka mi ukrotimo, če ga starši ne morejo ali ne znajo. Danes ljudem najbolj manjka časa, to se pozna tudi v šoli. Starši so večinoma zaposleni, učni načrti preobširni, otrokom pa doma nima kdo pomagati pri učenju."
- Pa so vam Belokranjci kaj prirasli k srcu ali bi radi šli dm-gam?
„Ljudje so mi všeč, tudi pokrajina, Priznam, da je dobrih 7 let trajalo, preden sem se vživela v belokranjske razmere. Zdaj me štejejo že za svojo. Na preselitev ne računamo več, čeprav bi bilo
za nas bivanje v Ljubljani zavoljo študija otrok najboljše. Iz tega ne bo nič, ker za prosvetne delavce nikjer ni stanovanj.
-	Mi zaupate še svojo poklicno željo?
„Pred pokojnino bi rada dočakala urejeno šolo v Črnomlju. Ne tako, da bi jo krpali, ampak urejeno tako, da bi zadoščala vsaj za 15 let. Morala bi imeti kabinetni pouk, telovadnico, urejeno kuhinjo in bazen pa prostore za podaljšano bivanje otrok. Še to si želim: da bi učitelji doživljali spoštovanje, ki jim gre,“	R.	B.
J
P
\
4
5
S
S
I.
4
Vzporedno s kolektivom raste kraj
Iskra v Semiču se že več let zavestno odreka delu dohodka v prid krajevnemu razvoju — Karkoli so gradili, kjerkoli so delali, je kolektiv tovarne kondenzatorjev primaknil svoj prispevek
Tovarna Iskra v Semiču se hitro razvi«. Kolektiv je spoznal, da imajo j^iposleni vedno večje .potrebe, zato_se je odločil iz svojega prihran-
# Brez velike reklame se bomo tudi v bodoče trudili nafie Številne kupce zadovoljiti z naJvečJo izbiro vsega tekstilnega blaga in konfekcije, zmernimi cenami ter solidno postrežbo.
OcIeteUstih- ČRNOMELJ
ČRNOMAUSKI DROBIR
CE NE LANI, PA LETOS - Pri prejemanju lanskega občinskega proračuna so 90.000 din določili za adaptacijo gradu, kjer ima „neugledne prostore občinska skupščina. Pogodba za preurejevalna dela je z gradbenim podjetjem sicer podpisana, vendar stavba še ni nič lepša, kot je bila, ker del niso utegniU opraviti.
PONUJAJO BREZ ODZIVA -Precej mladih bi po končani osemletki lahko ob odličnih pogojih obiskovalo srednjo gostinsko šolo, toda interesentov ni, gostinci pa zaman ponujajo štipendije, stanovanjc itd.
PET JIH BO ODLOČALO V občinski sklati skupnih rezerv je občinska skupščina imenovala Janka Stariho, Franca Cimermana, Vinka Jermana, Lojzeta Sterka in Stanka Vraničarja.
PREVOZA NE BO V imenu občanov Kanižarice je inž. Plečko na zadnji občinski seji vprašal, če obstaja možnost za prevoz v šolo tudi za kanižarske otroke. Odgovor
se je glasil: ne, ker so prevozi organizirani samo za šolarje, ki stanujejo nad 4 km daleč.
PRECEJ SO DALI - Za zdravljenje siromašnih je šlo lari iz proračuna občine Črnomelj kar 96.794 din. S tem denarjem je bilo kritih nekaj računov za zdravljenje v bolnici za občane, ki so bili hudo bolni, a ne zdravstveno zavarovani.
PLANINSKO DRUSTVO je letos že priredilo uspel smučarski izlet na Vogel, ki se ga je udeležilo okoli 40 smučarjev. Z izletom so bili tako zadovoljni, da ga nameravajo ponoviti, dokler je še kaj snega.
ZA IZDATNEJŠO POMOC Pri občinski konferenci SZDL ustanavljajo koordinacijski odbor za pomoč ostarelim, ker so ob popisu na terenu ugotovili, da je več kot 8 odstotkov vsega prebivalstva starega nad 65 let. Posamezne družbenopolitične organizacije in društva v ta odbor imenujejo svoje predstavnike.
UMRL JE Janez Željko iz Tribuč, star 87 let.
Na Utrdbah je ena izmed mestnih ulic, ki je bila lani z asfaltom lepo urejena. Več ulic v Cmomlju pa je št makadamskih in v takem stanju, daje prevoz po njih komaj mogoč. (Foto: R. Bačer)
Iskra gradi počitniški dom
Na pobudo sindikata so začeli v Primostku graditi rekreacijsko središče za kolektiv
Lani je sindikalna podružnica v kolektivu skupno z vodstvom podjetja dala pobudo za gradnjo rekreacijskega središča, zamisel pa je brez pomislekov podprl delavski svet, prav tako so bili zanjo vsi člani kolektiva.
Proti koncu 1970 so organizirali že dve akciji prostovoljnega dela. izkopali so 300 m jarka za polaganje električnega kabla, letos pa so člani sindikata zgradili 3 metre široko cesto do gradbišča ob Kolpi. Postavili so tudi leseno barako za shranjevanje orodja in gradbenega materiala.
Prava gradnja se bo začela takoj, ko se bo ustalilo vreme, prevzela pa jo je na svoje breme sindikalna podružn-^a. Sklenili so z udarniškim delom čimbolj zmanjšati stroške. Poleg večje zidane stavbe (počitniškega doma) bo na razpolago tudi igrišče za odbojko in mali nogomet, prav tako bo na razpolago lep prostor za postavitev šotorov.
Gradnja rekreacijskega središča v Primostku bo predvidoma končana že junija letos, ko bo tovarna Iskra širše proslavila 20-letnico delovanja.
ka pomagati pri gradnji objektov, potrebnih za zadovoljitev občanovih potreb.
Poleg stanovanjskih blokov, ki jih Iskra gradi že več let in so nujni za pridobivanje strokovnjakov, so kot prvi prispevali denar za asfaltiranje ceste v Semiču in ceste od Semiča do tovarne. Ko je bila osnovna šola pretesna, je tovarna priskočila na pomoč z dozidavo enega nadstropja, prav tako so asfaltirali rokometno igrišče Partizana, S prostovoljnim delom so športniki in učenci osnovne šole pripravili kamenje in gramoz, tovarna pa je plačala asfaltna dela.
Lepo razumevanje so pokazali v Iskri tudi za gradnjo vodovoda. Tovarna porabi za nemoteno proizvodnjo ogromne količine vode, ki jih obstoječi vodovod ni mogel dobavljati, zato so se odločili pomagati pri Radnji novega vodovoda. Pomoč so dobile tudi zaposlene žene. Vedno
PISMA BRALCEV
Bolniki niso lutke!
v ambulanto na Vinici prihaja zobozdravnik iz Črnomlja. Za odrasle dela vsak torek in petek, v čakalnici pa je vedno gneča. Zobozdravnik začne z delom okoli 7.30, neha pa, kakor se mu zdi primerno in prav, čeprav ostane v čakalnici še veliko ljudi. Urnika tu ne poznajo. Včasih neha delati že ob 11. uri, večkrat ob 12. ali kasneje. Najhuje za bolnike je to, da naročil ne sprejema, da bi laliko prišli takrat, ko bi zanesljivo prišli na vrsto.
Mnogi so že večkrat čakali, a še niso prestopili praga ordinacije. Pacientka A. M. iz Nove Lipc je bila petkrat, I'. B. s Hrasta štirikrat. M. S. s Hrasta jc 30. marca čakala od zjutraj do 10,30, ko je zobozdravnik nehal delati. Izgovoril sc je, da mora na sestanek. Tako ljudje čakajo in čakajo, u ne vedo, do kdaj in zakaj. Večinoma gre za kmečke žene, ki imajo doma veliko dela in malo ča.sa za po.sedanje.
Do zdaj tudi lepe prošnje niso zalegle, zdravnikova administratorka jih jv> celo osorno zavračala. Večina zastonj čakajočih je šla v Črnomelj, kjer so jih sprejeli. Ce ne takoj, so* jih vsaj naročili.
Tudi !•'. S. s Preloke je v začetku marca dolgo zastonj čakal, nato pa zakričal. Ko jc zoboztlravnik slišal kričanje, je rekel, da se je najbrž kdo v bifeju napil, zdaj pa razgraja. Sodil je po krivem, kajti I-, S. je znan kot človek, ki še nikdar ni bil vinjen in tudi tokrat ne. Na vrsto je prišel še isti dan, to pa po zaslugi medicinske sestre^ ki ga je priporočila za sprejem.
Ljudje menijo, da tako ne bi sn)eli ravnati z bolniki. Vsi smo ljudje, ne pa lutke. PRIZADETI
so bile v strahu za otroke, ki so bili; j brez pravega varstva, zato je pod-’ jetje v enem svojih blokov zgradilo . otroški vrtec.	i,
Ker ima okoli 80 članov Iskrinega kolektiva osebne avtomobile, mo- { torna kolesa in več mopedov, ben-j cinske črpalke pa v kraju ni bilo,'je i spet Iskra lani pomagala zgraditi' bencinsko črpalko, zdaj ljudem ni ^ treba po bencin hoditi v Metliko ali v Črnomelj.
Na Smuku nad Semičem že nekaj let stoji lovska koča, priljubljena izletniška točka za domačine. Dostop na Smuk z avtomobili ni bil možen, dokler tovarna ni pred dvema le-
•	toma odobrila denarja za gradnjo
2,5	km dolge makadamske poti.
Naj večji prispevek tovame pa je prav gotovo delež, ki ga je dal kolektiv lani za gradnjo asfaltne ceste od Gradca do Semiča. S to cesto je dobil kraj povezavo s svetom, med- [ tem ko je imelo prejšnje cestišče več 'V jam in lukenj kot pa ravnega makadama.	i
Ob gradnji te ceste je tovarna pomagala še krajevni skupnosti asfaltirati pot 'do pokopališča in od osnovne šole do Partizanove telovadnice.
Poleg vsega tega je tovarna pomagala elektrificirati Goro nad tovarniškim objektom, s prispevki pomaga gasilskim društvom v Semiču in okoliških vaseh, kjer popravljajo gasilske domove in nabavljajo opremo.
Zaposleni v tovarni se zavestno odrekajo delu dohodka, ki bi p lahko razdelili za „plače“, zavedajo se namreč, da je koristneje uporabljen pri gradnji trajne konsti za prebivalce kraja in njihove potomce.
ANTON MARENTIČ
NI VSE PLACANO
V	preteklem letu se je v črnomaljski občinski proračun nateklo za 1,7 odst. več dohodka, kot so planirali. Razpolagali so s 6,413.307 dinarji, kljub temu pa je ob koncu leta ostalo za 687.167 din neplačanih računov. Dolg od lani se prenese v letošnji proračun.
JUTRI ZASEDA SZDL
Jutri 9. aprila, se bo v Črnomlju zadnjič sestala občinska konfcrenca SZDL v sedanji sestavi. Na konferenci bodo sprejeli pravila in nekaj odlokov, razpravljali bodo o delu odbornikov in poslancev ter pretresali gradivo o ustavnih spremembah. Novo izvoljena občinska konferenca SZDL se bo prvič sestala konec aprila.
NA SEJI OBČINSKE SKUPSČINEi V MEITLIKI
Napoved: letos ne bo šlo vse gladko
Lep napredek je, da je 8 podjetij iani ustvarilo za 38. odst. več celotnega dohodka kot leta 1969, toda slika celotnega gospodarstva ni popolna brez podatkov o zasebnem kmetijstvu, so rekli odborniki
Ni kaj reči k lepim številkam, ki izkazujejo v letu 1971 za 8 metliških go^odarskih organizacij blizu 200 milijonov ustvaijenega celotnega dohodka, za 36 odst. večji dohodek kot v letu 1969 in pri vseh nad 10 milijonov čistega dobička. Ne gre pa pozabiti, da rastejo stroški poslovanja, da bo treba več odmeijati osebnim dohodkom in da so pogodbene obveznosti za 64 odst. večje kot so bile prej.
Na vasi imajo otroci svoje zabave. Ni plezalnih lestev kot v mestnih I^rkih, pač pa na vsakem dvorišču kup drv, po katerem se še bolje pleza. Renatka, Mojca in Tonček iz Podzemlja pri igri. (Foto: Ria Bačer)
Gotovo je, da bi bil ustvarjeni dobiček še znatno večji, če ne bi podjetja tako povečala prostovoljno določene stopnje amortizacije. Ta je namreč od leta 1969 porasla kar za 78 odst. Povsod pa se zavedajo, da morajo slediti zahtevam svetovnega trga, in to jih sili v odloči- ‘ tev, da mora biti vsak stroj zamenjan v treh ali štirih letih.
Lep napredek je bil v metliški občini dosežen v letu 1970 tudi pri osebnih dohodkih. Medtem ko so imeli leta 1969
povprečno 920 din na mesec, je znašalo lansko povprečje 1080 din. Kljub tolikemu povečanju so še daleč za povprečnim slovenskim zaslužkom, toda v občini, kjer prevladuje tekstilna industrija, je to precej.
Ko so o gospodarski analizi razpravljali predstavniki podjetij Komet, Kmetijske zadruge, tovarne Beti, trgovskega podjetja Mercator in tudi drugi neprizadeti, so se zelo pohvalno izražali o poslovnih uspehih leta 1970, pri tem o a tudi opozarjali, da pričakujejo težave. Med-
BETI: v investicijah lani dosežen rekord
Oa se bodo naložbe v sodobno proizvodnjo in modernizacijo kmalu obrestovale, pove podatek: lani so ustvarili za 123 milijonov din vsega dohodka, letošnji plan pa predvideva kar 208 milijonov din ustvarjene vrednosti
BETI je že davno prerasla okvir pomembnosti zgoj za SOelo krajino, saj jo uvrščajo že med prvih 10 velikanov na širšem dolenjskem območju. V tem podjelu se vsa leta držijo načela: če ne rasteš, začneš propadati. Kako v kolektivu skrbijo za modernizacijo,, dokazuje izredno visoka prostovoljno določena stopnja amortizacije. Zdaj plačujejo v ta namen že 'toliko, da lahko vsak nov in
' Veliko dela, malo dobička
Kmetijska zadruga Metlika je po ustvaijenem dohodku v lanskem letu na drugem mestu v metliški občini. Z več kot 22 milijoni din celotnega dohodka so za tovarno BETI in j>red obratom Novoteksa kot pred Kometom in drugimi. Ce pa pogledamo ustvarjeni dobiček, je zadruga na koncu tabele. Vse to pomeni, da imajo kmetyci v družbenem sektorju veliko dela, pri tem pa malo zaslužka, in da je povsod drugje laže priti do de-^aga kot v tej panogi.____^
še tako sodoben stroj zamenjajo najkasneje v štirih letih.
Kakšni so bili poslovni uspehi preteklega leta? Vsekakor lepi. Celotno podjetje je planiralo 115 milijonov din celotnega dohodka, ustvarih so ga 123 milijonov. S tem izkazujejo od leta 1969 povečanje za 29 odstotkov. Prav tako je bil dohodek za 4 odst. nad pričakovanjem in znaša 30 milijonov dinarjev, osebni dohodki pa so se v
čali za 23 odst. in so v poprečju znašali 1020 dinaijev.
Najlepši uspeh v letu 1970 so imeli pri izvozu. V tujino so prodali za 1,467.000 dolaijev blaga in s tem letni plan presegli kar za 42 odstotkov. Za amortizacijo je kolektiv namenil 2,900.000 dinaijev več kot leto dni poprej, imajo pa zagotovilo, da v svoji stroki BETI v svetu ne bo veljala za zastarelo.
Vsekakor tako povečana amortizacija vpliva na ustvarjeni dobiček, ki lani izkazuje samo 1 odst. presežka plana. Upoštevati pa je treba šc, da je imelo podjetje lani rekordne investicije (71 odst. več kot leta 1969) z gradnjo obrata kodranke in
volne, z dograditvijo nove pletilnice in barvarne ter vodovodnega omrežja, kot z nabavo vrste sodobnih strojev. S tem so v BETI končali program vlaganj, sprejet leta 1968, in obenem III. del rekonstrukcije tovarne. Prav to pomeni v poslovanju podjetja velik preobrat.
Lanske investicge bodo šele letos prišle do prave veljave, ker sta nova obrata začela delati šele ob koncu leta 1970. Da pa so bile naložbe koristne, potrjuje sprejeti plan podjetja za leto 1971. V njem piše, da bodo imeli predvidoma 208 milijonov din celotnega dohodka, da se bo dohodek povečal za polovico, dobiček pa
za okoli 10 odsiotkov. Pri planu so upoštevali tudi nezmanjšane amortizacijske stopnje, prav tako spremembe, ki jih je v podjetje prinesla stabilizacija, tei predvideno 20-od-stotno povečanje osebnih dohodkov.
Ob vsem tem pa „živi računalnik" podjetja - Jože Jankovič ni dpbre volje. „Se nas bo bolela glava," pravi, „ker se skrbi za obratna sredstva v tem letu še ne bomo otresli.
tem Jco nekatere že bremenijo investicije, se drugi šele spuščajo v večji razvoj, ob tem pa je tekstilce precej prizadela še stabilizacija. Vsekakor pa smo konec koncev slišali spodbudne izjave. Četudi podjetja pričakujejo največ težav zaradi pomanjkanja obratnih sredstev, ni nikjer malodu^a, temveč so vsi pripravljeni nadaljevati začrtano pot.
Razprava je pokazala tudi na dve slabosti v gospodarskih analizah. Odbornikom se ne zdi prav, da nekatera podjetja, ki imajo na metliškem območju svoje obrate ah trgovine, ne dajejo prav nobenih podatkov o poslovanju. Nadalje so pogrešali podatke o stanju v zasebnem kmetijstvu, ki prav tako sodi h gospodarstvu, posebno še, ker se okoli 44 odst. prebivalstva ukvarja s to panogo. Zmenili pa so se, da bo občinska skupščina o kmetijstvu razpravljala posebej s temeljito pripravljenim gradivom.
V zvezi z reševanjem kmetijske problematike so omenili še razumevanje do občinskega sklada za pospeševanje kmetijstva. Žalostno je, so rekli odborniki, da lani razen zadruge niti eno podjetje ni prispevalo v sklad, čeprav so vsi obljubljali pomoč.
Dve posojili za vodovode
Metliška občina najema pri dveh bankah 1,200.000 din posojil 2ia komunalne zadeve
Za dokončanje del na gradaškem vodovodu, za začetek granje vodovoda Metlika-Rosalnice in za dokončanje del na regulaciji Kolpe na
metliškem kopališču kot za gradnjo kanalizacijskega omrežja in čistilnih naprav v Metliki je potrebnih 3 mili-
Nobeden ne gre za kovača
Stanko Strugar iz Gradca je med redkimi kovaškimi mojstri v Beli krajini — Vse mora delati sam, kajti vajencev za to obrt m
orimeriavi z letom 1969 nove-	povečal	za	poiovico,	aooiceK	pa	Koncanje	aei	na	regulaciji	Koipe	na	jone	dinarjev.	Kje	jih	dobiti,	so	dalj
1-__•_____________________________________________________________________________________________________________________  časa	premlevali,	končno	pa je znana
finančna konstrukcija teh investicij.
Zbrali bodo 100.000 din samoprispevka, 600.000 din udeležbe bo dala občina, 200.000 din prideva Splošna vodna dcupnost Novo mesto, ostala manjkajoča sredstva pa pr^stav^ata posojili pri novomeŠci in ljubljanski banki.
Ko so odborniki metliške skupščine dajali soglage k najetju posojil, ni bilo nobene pripombe, vsi so dvignili roke. Zavedajo se namreč, kako so ta dela potrebna in kako občani težko čakajo, da bi bila čim-prej končana.
Kot kaže, bodo s pomočjo kreditov vse navedene gradnje v najkrajšem času začeli. Upati je le, da izvajalci del ne bodo spet v preveliki sti-sJ(i za delovno silo in da bodo naročena dela v roku opravili.
Kaj pomeni za prebivalce občine napeljava vodovodov, ni treba posebej poudarjati, če vemo, da se polovico prebivals^a še oskrbuje z vodo iz vodnjakov. Ponekod pijejo celo Lahinjo in imajo vsako leto nekaj primerov tifusnih obolenj.
Martin Kočevar iz Dragomlje vasi je s sinom letos prvič začel kopati vinograd, ki raste še po starem in v njem strojna obdelava ni '»nogoča. Okopavanje trte je težaško delo. Še prvega izkopavanja *Uso končali, že mislita na maj, ko o treba kopati drugič. (Foto: R. ^ačer)
Navzlic temu, da so se tudi kovaške delavnice že modernizirale, še niso izumili načina kovaškega dela, pri katerem se človek ne bi umazal. ,4*rav to, da si vedno črn, da je delo naporno in tudi nevarno, mladino odbija,“ pravi mojster Stanko Strugar.
- Koliko vas je še kovačev in zakaj vi vztrajate?
,4lednih obrtnikov nas v vsej Beli krajini ni pet, včasih pa je bila kovačija skoro za vsakim vogalom. Mi, mojstri starejše generacije, nočemo opustiti poklica, ker ga imamo radi, morda pa smo tudi trmasti. Najhuje je, ker ni mogoče dobiti vajencev. Mladina je rada ,Jik“ tudi pri delu, to pa pri nas ni mogoče.“
— Že dolgo opravljate poklic in koliko vajencev ste v tem času že imeli?
„Od leta 1929 sem kovač, se pravi, da imam za seboj 42 let službe. Izučil sem samo 8 vajencev. Najprej je bila vojna, ko smo vsi partizanih, po vojni pa je zanimanje za kovačijo že upadlo.“
Jaz se na primer konjev hudo bojim, se jih vi ne? Vas je že kateri brcnil?
„Že dostikrat sem čutil konjsko kopito. Najhuje me je zadel tisti, ki mi je prebil glavo. Komaj sem ostal živ. Konji so res nevarni, toda kovači jih poznamo. Zgodi pa se, da me kateri prevari. Videti je pohleven, a ko mu zabijaš žeblje, poskoči.“
S podkovskim delom zadnje čase najbrž ni veliko dela, ko je toliko avtomobilov?
„Še nikdar ni bilo toliko konj kot zdaj! Kmetje so vole prodali, zdaj redijo ko-
nje. Precej pa je naročil za popravilo kmečkega orodja in pa za gumi vozove.“
— Če ste za vse sami, v kolikem času postavite na noge gumi voz?
,JCar mesec dni potrebujem. Vse bi bilo, če bi se material dobil. Ker pa ni primernega železa, tudi to delo večkrat stoji.“
— Ce ostanete pri zdravju, boste kot kovač dočakali pokojnino?
„Tak namen imam. Še tri leta moram delati, potem je vse odvisno od mojih moči. Ce mi bo zdravje služilo, ne bom odnehal. Le kdo bo sicer ljudem opravljal usluge!	R.B.
NADOMESTNE VOUTVE
Občinska skupščina Metlika je na zadnjem zasedanju sprejela skltp, da se v Slamni vasi razpišejo nadomestne volitve, ker je odbornik Milan Vraničar pismeno izjavil, da odstopa. Sledila bo v vasi kandidacijska konferenca, nato zbor volivcev in končno volitve za novega odbornika.
POGOVOR PO TELEFONU
31. marca popoldne je RTV Ljubljana v Metliki pripravila zanimivo oddajo za kmete, kj je vzbudila precejšnjo pozornost. Trije. kmetje: Anton Pezdirc iz Krasinca, Franc Žugelj iz Curil in Jože Žlogar iz Ravnac so se po telefonu pogovarjali s ptujskimi kmeti ter izmenjavali mišljenja. Oddajo so prenašali po radiu.
V SEKCIJI KMETOV
Izvršni odbor občinske konference SZDL v Metliki je za člana republiške sekcije kmetov imenoval Franca Žuglja ml. iz Curil. Zanj so se odločili zato, ker je eden mlajših in naprednih kmečkih gospodarjev, trdno odločen kmetovati kljub slabim pogojem, in tudi družbeno delaven. Zanimivo je še, da je domačija Franca Žuglja v svoji vasi med redkimi, če ni edina, kjer se vsi ukvarjajo s kmetijo in nobeden ni v službi, čeprav je tovarna blizu.
NARODNI DOHODEK RASTE
Lani je bil v občini Metlika dosežen narodni dohodek na prebivalca v znesku 6.000 din, po oceni za leto 1971 bo narodni dohodek znašal že 6.600 dinarjev. Za letošnje leto so plani gospodarskih organizacij v splošnem obetajoči, saj gredo s številkami navzgor tako v proizvodnji kot v številu zaposlenih, dohodku in dobičku.
pri
ZAHVALA ODBORNIKOM
Direktor podjetja KOMET Manek Fux se je na zadnji seji občinske skupščine javno zahvaUl odbornikom in predsedstvu za zemljišče v Rosalnicah, kjer bo podjetje IS. aprila začelo graditi nove proizvodne prostore. Omenil je, da bo k 10-milijonski investiciji podjetje KOMET prispevalo 7 milijonov din, ostalo bosta kreditirala Ljubljanska banka in podjetje Jugo tekstil. Tovariš direktorje še izjavil, daje gradnja v celoti investicijsko pokrita.
»Dolenjski list« v vsako družino
Cene v Metliki in Črnomlju
v trgovini „Mercator** v Metliki in v trgovini s sadjem in zelenjavo so veljale pretekli teden n^ednje maloprodajne cene:
Metlika Črnomelj (cena v din za kg)
krompir korenje ohrovt por
peteršilj solata - mehka solata - endivija zelje
zelje - kislo hruške jabolka limone pomaranče banane jajca ananas
1,00	1,40
—	9,40
—	2,50
-	3,30
—	7,80
—	11,00
5,30	6,00
2,85	—
3,10	2,90
—	5,80
5,15	4,90
5,60	5,70
5,00	5,05
10,00	4,65
0,50	—
-	8,20
SPREHOD PO METUKI
v Četrtek, i. aprila, je v
methški občini 32 popisovalcev pričelo s splošnim ljudskim popisovanjem, ki mu je pridružen tudi popis gospodinjstev in stanovanj ter gospodarstev in živine. Vsa občina je razdeljena na 64 popisnih okolišev, vse tehnične priptave za izvedbo popisa pa vodi tajnik popisne komisije Slavo Orlič. Pivi dan je bilo popisanih *1140 oseb, vseh pa je v občini okoli 7200. Upajo, da bo popis v enem tednu končan.
LANSKO LETO je bilo v metliški občini izdanih 52 dovoljenj za gradnjo stanovanjskih hiš, 9 dovoljenj za vikende, 15 za gospodarska poslopja in 10 dovoljenj za razne dozidave in adaptacije. Tudi za letos kaže, da bo gradbena sezona precej razgibana: za razne gradnje je doslej vloženih že 27 proknj.
DIMNIKARJA ŽE VEC KOT MESEC dni nima metliška občina. Odkar je dimnikar Franc Kavčič odjavil obrt in se preselil v Cerknico, se je že tako slabo stanje - na občino so tudi prejšnje mesece zavoljo dimnikarja prihajale številne pritožbe -še bolj poslabšalo. Vendar lahko upamo, da bo ta problem v kratkem zadovoljivo rešen.
TUDI MARSIKATERA DRUGA OBRT (čevljarska, kolarska, ključavničarska itd.) je v metliški občini slabo zastopana. Mogoče bo zdaj kak obrtnik, ki je sicer dopoldne redno zaposlen, prevzel doma tudi popoldansko priložnostno delo, odkar mu ne bo več treba plačevati dodatnega socialnega prispevka. Ta je bil še lansko leto za vse priložnostne obrtnike obvezen.
PRIPRAVUALNI ODBOR ZA PREVOZ BALE na „Kmečki ohce-ti*‘ je sklenil, da bo za to priložnost nabavil 30 novih ljudskih noš, tako da bo metliška folklorna skupina razpolagala z več kot 50 nošami. Te nok bodo skušali priskrbeti s pomočjo domačih gospodarskih organizacij.
GLAVNI ORGANIZATORJI KMECKE OHCETI v Ljubljani žele, da bi pri prevozu bale in tudi pri kmečki ohceti v Ljubljani sodeloval še belokranjski par. Mogoče se bosta le opogumila kaka belokranjska mla-denca in s svojo navzočnostjo poživila letošnjo prireditev.
UMRLI SO: Ana Logar iz Trnovca, stara 74 let; Tomaž Kriška iz Črnomlja, star 84 let; Venčeslav Perko iz Metlike, star 77 let; Angela Predovič s Hrasta, stara 55 let.
metliški tednik
agrotehnika
VAM NUDI IZ SVOJIH KONSIGNACIJSKIH SKLADIŠČ
— specialne samonakladalne prikolice MENGELE za seno in svežo krmo
— specialne trosilce hlevskega gnoja MENGELE, nosilnosti od 2 do 4 tone
— specialne trosilce hlevskega gnoja MENGELE s pogonsko osjo, izdelano specialno za hribovite predele
CENE:
Samonakladalna
prikolica:
LW NICO LW NICO LW 17 LW 17 S LW 19 — LW 19 — LW 19 S LW 21 — LW 21 —
16
17
19 m" 22
21
24
4.679.
4.738.
5.060.
5.699.
5.425.
5.760.
6.214.
5.992.
6.326.
Zahtevajte prospekte, cene in ponudbe pri:
»AGROTEHNIKA«, export-import LJUBLJANA, Titova 38
Agrotehnika, poslovalnica Celje Agrotehnika, poslovalnrca Maribor Agrotehnika, poslovalnica Murska Sobota Agrotehnika, poslovalnica Ljutomer Agrotehnika, poslovalnica Poreč
			
			
			
		—	
			
			
			
			
			
			
		BESEH	
			
Za vse izdelke tovarne MENGELE Je zagotovljen servis in rezervni deli
CENE:
— traktorske obračalnike sena HEUBLITZ-VARIATOR
— traktorske obračalnike sena MINIBLITZ-EXPORT
— motorne kosilnice ALPINIST
— Izdelke renomirane avstrijske tovarne VOGEL & NOOT
Vsa ostala pojasnila In Informacije dobite pri AGROTEHNIKI, Ljubljana, zastopniški oddelek, telefon it. (061) 315-555 Int. 312
Carina in stroški N-din
Blago
Trakt, obračalnik
i193._	326.-	203.670.—	2.000,00
1.600,00
880.—	240,50	150.250
2.600,00
1.523.—	416.—	260.000
0.815
Obračalnik
HEUMAGD
266,60 166.600
1.650,00
975,60
Kombi naprava
VVIESEL — osn. stroj 10.526
404,85	253.025
3.400,00
1.482.—
Kombi naprava
VVIESEL — obrač. 5.330
1.200,00
750,00
205,-	128.100
Kombi naprava
VVIESEL — kosilnik 4.207
950,00
162.— 101.120
592,20
AGROTEHNIKA UUBUANA KONSIGNACIJE
SPLOSNO GRADBENO PODJETJE »PIONIR«, Novo mesto
sprejme v učno razmerje
— VEČJE Število TESARSKIH VAJENCEV
— veCje Število ZIDARSKIH vajencev
— VEC 2ELEZOKRIVSKIH VAJENCEV
Kandidati za sprejem morajo imeti uspešno dokončano osnovno šolo.
Pogojno sprejemamo tudi kandidate z uspešno dokončanim sedmim razredom osnovne šole.
Izredno ugodni pogoji — celotne oskrbne stroške plača podjetje.
Prošnje pošljite na naslov: SGP »PIONIR«, Novo mesto
—	kadrovski oddelek.
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE »PIONIR«
Novo mesto, Kettejev drevored 37
vabi
k sodelovanju
1. STROJNEGA TEHNIKA ZA PROJEKTANTA v projektivnem biroju v Novem mestu
2. ELEKTROTEHNIKA ZA PROJEKTANTA
v	pripravi dela v Novem mestu
Pogoji :
— končana srednja tehnična šola elektro smeri — jaki tok,
— urejena vojaška obveznost.
Prednost imajo kandidati s prakso;
3. STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA
za strojno inventarni park v Novem mestu
Pogoji:
— KV delavec in 5 let ustrezne prakse.
Delo lahko nastopijo takoj ali po dogovoru.
Vloge s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjih zap>oslitev pošljite na odlx)r za kadre podjetja v Novem mestu.
•	MLADINA, GOSPODINJE. UPOKOJENCI,
INK AS ANTI!
Časopisno grafično podjetje »DELO«, podružnica Novo mesto. Glavni trg I
vam nudi
DOBER ZASLUŽEK
kot akviziterju na področju občine Novo mesto, Brcžice, Krško, Trebnje, Metlika in Črnomelj.
Javite se podružnici!
O	delu in plačilu se bomo po prijavi posebej pogovorili.
. UPRAVA PODRUŽNICE
POSLOVNI ODBOR
PRI TPP HMELJNIK. NOVO MESTO
i- a z p i s u J e
prosta delovna mesta:
1. LIKVIDATORJA RACUNOV
V	KOMERCIALI
2. POSLOVODJE BIFEJA »GADOVA PEC«
Pogoji:
pod 1. srednja ekonomska šola ali pa pridobljeno znanje z nad 10-letno prakso na takem delovnem mestu; pod 2. VKV delavec gostinske ali trgovske stroke. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov.
Rok za prijavo je 15 dni po dnevu objave.
TURISTIČNA AGENCIJA LJUBLJANA TRANSPORT Trdinova 3, tel. 310-933
POHITITE S PRIJAVAMI!
RIM — povelikonočno romanje od 14. do 18. 4. z avtobusom
LURD — od 23. do 25. aprila z letalom
od 22. do 30. maja z avtobusom
Posebna ugodnost: v AMERIKO za 5000 din na obisk sorodnikov in znancev.
Odhod letala: 13. 8.
Povratek:	19.	8.
Vse podrobnejše informacije m programe dobite v vseh poslovalnicah TURISTA v Ljubljani, Šentvidu, na Vrhniki, v Domžalah, Kamniku, Ljutomeru in Zagrebu.
Komisija za delovna razmerja trgovskega podjetja na debelo in drobno »DOLENJKA«, Novo mesto
razpisuje delovna mesta:
1. vodje komercialnega oddelka ^
2. vodje gospodarsko-finančnega oddelka
3. vodje splošnega oddelka
Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: pod 1. višja šolska izobrazba ekonomsko-komercialne, smeri in 5 let delovne dobe, od tega najmanj 3 leta na vodilnem delovnem mestu, ali srednja šolska izobrazba ekonomsko-komercialne smeri in 8 let delovne dobe, od tega najmanj 5 let na vodilnem delovnem mestu, - ali visoko kvalificiran trgovski delavec z 10 leti delovne dobe v stroki podjetja; pod 2. višja šolska izobrazba ekonomsko-organizacijske smeri in 5 let delovne dobe, od tega najmanj 3 leta na vodilnem delovnem mestu, ali srednja šolska izobrazba ekonomske smeri in 8 let delovne dobe, od tega najmanj 5 let na vodilnem delovnem mestu, ali nižja šolska izobrazba in 15 let delovne dobe, od tega najmanj 10 let na vodilnem delovnem mestu v gospodarstvu; pod 3. višja šolska izobrazba pravne ali upravne smeri in 5 let delovne dobe, od tega najmanj 3 leta na vodilnem delovnem mestu, ali srednja šolska izobrazba ustrezne smeri in 8 let delovne dobe, od tega 5 let na vodilnem delovnem mestu.
Prijave z dokazili o zahtevanih pogojih je treba dostaviti v 15 dneh po dnevu objave tega razpisa.
Višja šola za organizacijo dela
KRANJ, Prešernova cesta 11/11
RAZPISUJE VPIS
rednih in izrednih študentov
ZA ŠOLSKO LETO 1971/72
5ola izobražuje strokovnjake za delo v pripravi, planiranju in kontroli proizvodnje, organizaciji delovnih procesov, vzdrževanju proizvodnih naprav, pri toku materiala, študiju dela, kontroli kvalitete, obračunavanju in v operativnem vodenju proizvodnje in poslovanja.
Pouk traja dve leti in obsega naslednje predmete;
I. LETNIK
1. Osnovne organizacije podjetja
2. Študij dela
3. Vrednotenje dela
4. Psihologija dela
5. Osnove tehnologije
6. Osnove obdelave podatkov
7. Ekonomika podjetja
8. Osnove politične ekonomije
9. Organizacijsko in delovno pravo
10. Matematika
11. Statistika
12. Sociologija organizacije
13. Osnove narodne obrambe
II. LETNIK
14. Analiza in projektiranje organizacije
15. Priprava proizvodnje
16. Operativna priprava proizvodnje
17. Tok materiala
18. Kontrola kvalitete
19. Vzdrževanje
20. Investicijska izgradnja
21. Uporaba avtomatske obdelave podatkov
22. Stroškovno računovodstvo
23. Komercialno poslovanje
24. Metode in tehnike komuniciranja
25. Tuj Jezik po izbiri (angleški, francoski, nemški, italijanski ali ruski)
26. Osnove narodne obrambe
Sola bo poleg rednega študija organizirala tudi izredni študij. V primeru, da bo število interesentov zadostno, bo šola organizirala pouk v kraju zaposlitve izrednih študentov.
Pravico do vpisa v šolo brez preizkusnega izpita imajo kandidati, ki so končali štiriletno srednjo šolo tehniške smeri. Ostali kandidati morajo opraviti preizkusni izpit, ki je predpisan s statutom šole.
Redni študentje, ki želijo stanovati v dijaškem domu v Kranju, naj se pismeno prijavijo do 30. junija t. 1.
Vse informacije daje tajništvo šole v Kranju, Prešernova 11'II, telefon 22-834.
NA JNOVE JSE!
OBIŠČITE NAS, OGLEJTE SI TRAKTOR IN ZAHTEVAJTE PROSPEKTE! LJUBLJANA, Celovška 32, MARIBOR, Grajska 7, KOPER, Dimnikarska 10, ZAGREB, Trg Žrtava fašizma 1
COSIttOS
Traktor DELFINO 32
je po svojih lastnostih in moči namenjen zasebnemu kmetijstvu in ima naslednje značilne lastnosti:
— pogon na 2 ali vsa 4 kolesa
— blokada diferenciala
— hidravlična naprava za dviganje z avtomatsko regula* cyo in trojnim pritijevanjem orodja
— zračno hlajen linijski djesel motor - 30 KM
— alternator, električna razsvetljava
— števec delovnih ur in obratomer
— dvojna sklopka, 6 brzin naprej, 2 brzini nazaj
— hermetično zaprte zavore
— možnost najrazličnejših priključkov za različna opravila
— na traktor lahko priključite vsa standardizirana orodja
export-import, industrija in notranja trgovina, Ljubljana, Celovška 32 OBVEŠČA, DA JE PRISPELA NOVA POSlUKA TRAKTORJEV SAME DELFINO 32
Traktorje prodajamo s konsignacijskega skladišča v Ljubljani; CENA:
- tip 2 RM - lit 1,344.000 ali DM 7.875 ali 2.. 152 dol. in 18.868 N-din
- tip 4 RM - lit 1,721.000 ali DM 10.078 aU 2.745 dol. in 21.147 N-din
m
tedensk^le
E
Petek, 9. aprila — Demeter Sobota, 10. aprila - Mehtilda Nedelja, 11. aprila - Filip Ponedeljek, 12. aprila — Lazar Torek, 13 qi^rila - Ida Sreda, 14. aprila - Justin Četrtek, 15. aprila - Helena
Brežicc: 9. in 10. 4. ameriški barvni film ,Jzidora T)uncan“. 11. in 12. 4. ameriški barvni film „7 žena za 7 kavbojev".- 13. in 14. 4. španski barvni fibn „Lepi spomini".
Črnomelj: 9. 4. do 11. 4. ameriški barvni film „Ladja fantom".
13.	4. ameriški barvni film ,JD^lo-miranec“.
Kočevje - ,Jladran“: 9. 4. francoski barvni film ,>fedved in lutka". 10. in 11. 4. ameriški barvni film „Trije mušketirji". 12. in 13.4, nemŠci barvni film „Hura, šola gori!" 14 4- danski barvni film „Devica in vojak". 15. 4, italijanski barvni film „Ljubezenska igra". 16.
4.	turški barvni film „Vrnite mi moje dete!"
Kostanjevica; 10. 4. italijanski barvni film „1000 dolarjev za po-
Igffl
SLUŽBO DOBI
PARKETARJA - kvalificiranega zaposlim, Parketarstvo Marjan Bokal, Ljubljana, Bolgarska 21 (tel. 316-427).
3-CLANSKA družina v Ljubljani
-	en otrok - išče gospodinjsko pomočnico. Nudimo lastno sobo, dobro plačo in prijetno vzdu^e. Ponudb na oglasni oddelek Dolenjskega lista pod šifro „Dobra služba".
MLAJSO upokojenko za delo v gospodinjstvu ali pridno dekle, samsko, sprejmem takoj v delovno razmeije. Nudim stanovanje in hrano. Ponudbe na naslov: Stane Snedec, mizarstvo, Ljubljana-Dravlje, Bohinčeva 14.
MIZARSKEGA pomočnika ali priučenega mizaija sprejmem takoj. Nudim samsko stanovanje. Naslov: Stane Snedec, Ljubljana-Dravlje, Bohinčeva 14.
SPREJMEM 2 kvalificirani, polkvali-ficirani ali nekvalificirani (za pri-učitev) natakarici. Stanovanje v hiši. (^stišče ,4*ri gradu", Brežice.
LJUBITELJICO otrok sprejme mirna 4-članska družini Nudimo ugodne živyei\jske pogoje in možnost popoldanske zaposlitve. Stiplošek, Ljubljana, Vrhovci, c. XXVI/4.
POLKVALIFICIRANA kuharica s prakso ali kvalificirana brez prakse dobi takoj stalno zai>osli-tev v manjšem gostinskem lokalu. Ponudbe poš^ite na naslov: Da-
kol". 11. 4. ameriški barvni film „Pojem pesem Dominiku".
Krško: 10. in 11.4 ameriški barvni film „Bandalero". 14. in 15. 4. ameriški barvni film „F kot Hint".
Metlika: Od 9. do 11.4. ameriški barvni film „Skrivna ceremonija". Od 9. do 11.4. angleški barvni film „Teater smrti". 14. in 15. 4. angleški barvni film ,w^ntibaby tablete".
Mirna: 10. in 11. 4. italijansko-nemški barvni film , J)nevi jeze".
Mokronog: 10. in 11. 4. ameriški barvni film „Slavni dečki".
Novo mesto: Od 9. do 11.4. itali-jansko-španski barvni film „Za 1000 dola^ev dnevno". 12. in 13. 4. francoski barvni film „Labirint zločina". 14 ih 15. 4. angleški barvni film „Naloga eskadrile 633".
Potujoči kino Novo mesto: Od 9. do 13. 4. ameriški barvni film ,4*i-rati iz Moonfieeta".
Ribnica: 10. in 11. 4, italijanski barvni film „Gangsterji v Milanu".
Sevnica: 10. in 11. 4. italijansko-francoski film „Cmi sabljači". 14.
4.	jugoslovanski film „Divji angeli"
Sodražica: 10. in 11. 4. francoski film ,JCarolin Seri".
Sen^emej: 10. in 11. 4. „Cmi opat".
Trebnje: 10. in 11.4. slovenski Cankarjev film „Na klancu". Predstave: v soboto ob 19. uri, v nedeljo ob 12.15, ob 14.15, ob 16.30 in ob 19. uri 14. 4. italijanski barvni avanturistični film ,JCally Jug".
rinka Medved, Lesce, Gorenjska *c. 58.
SPREJMEM vajenca za kolarsko obrt ali delavca z možnostjo pri-učitve. Hrana in stanovanje preskrbljena. Zvonko Gale, kolar. Krško, CK2 102.
STANOVANJA
ISCEM enosobno stanovanje v Novem mestu ali bližnji okolici. Interesenti naj se zglasijo na telefon 21-269.
ODDAM opremljeno in neopremljeno sobo. Cesta herojev 33 a (pri Labodu).
MLADA USLUŽBENKA išče neopremljeno sobo v Novem mestu. Naslov v upravi lista.
ODDAM SOBO samski osebi. Miha Čolnar, Trdinova 14, Novo mesto.
ODDAM SOBO dvema fantoma. Naslov v upravi lista (702/71).
ODDAM prostore za obrt ali pisarno
*	v Novem mestu. Kaslov v upravi lista (731/71).
PRAZNO sobo iščem v Novem mestu. Plačam 6 mesecev vnaprq. Možna je dopoldanska pomoč. Ponudbe pod „April".
Motorna vozila
PRODAM moped T 12, letnik 1967. Radakovič, UL Ivana Roba 1 (pri CJotni vasi). Novo mesto.
PRODAM TAM pionir 3 T. Naslov v upravi lista (692/71).
PRODAM vprežno kosilnico Bautz. Tone Zajc, Pristava 1, Ivančna gorica.
ZASTAVO 750, letnik 1968,
35.000	km, prodam takoj najboljšemu ponudniku. Zoran, uredništvo Dolenjskega lista. Novo mesto.
PRODAM osebni avto Opel rekord, letnik 1956. Pečarič, Ul. Mirana Jarca 22, Novo mesto.
PRODAM
PRODAM električni štedilnik na 4 plošče, posteljne vložke (feder-modroce) vse v dobrem stanju. Ogled od 14. ure dalje. Krašovec, Kettejev drevored 42, Novo mesto.
PRODAM zdrave čebele v AŽ panjih s panji ali brez njih. Jože Miš-maš, Budganja vas 14, Žužemberk.
PRODAM tračno žago (cepilko). Vprašajte v trafiki Sevnica.
PRODAM orehove sadike - dobra kvaliteta. Karel Glavan, Reber 7, Žužemberk.
PRODAM 4 zavorne bobne z obroči za gumi voz 16 col in poltovorni avto Opel. Miha Cohiar, Trdinova
14,	Novo mesto.
PRODAM novo kompletno usnjeno obleko s kapo in rokavicami, za polovično ceno. Vprašajte: Smuk, trafika, Trebnje.
PRODAM ostrešje za hišo 8 x 9 m po zelo ugodni ceni. Informacije dobite v trafiki v Kostanjevici.
PRODAM porolit 8, dimenzije 25 X 50 X 8, Kavčič, Slančeva 7, Novo mesto.
UGODNO prodam malo rabljeno dnevno sobo. Naslov v upravi Usta (723/71).
GLOBOK otroški italijanski voziček sive barve, kromiran, ter magnetofon, Philips, dvostezni, rabljen, takoj prodam. Kozole, Nad mlini 19, Novo mesto, teh 21-517.
POCENI prodam 801 bojler, 801 hladilnik Himo, kamin peč 2x4x5, samsko spalnico in avto 750, letnik 1969. Franc Somrak, Paderšičeva 16, Novo mesto.
POCENI prodam kasetni magnetofon Philips in rabljeno moško kolo. Cesta herojev 7, Novo mesto.
PRODAM HlSO, 500 m od centra Novega mesta. Hiša je dvostanovanjska, nova, z velikim zelenjavnim vrtom - cesta asfaltirana. Cena po dogovoru. Naslov v upra-
vi	lista (706/71).
RAZNO
VAUCNI MLIN dam v najem oz. prodam kompletno valjčno mlinsko opremo. Franc Kopinč, Dobova.
ODDAM VINOGRAD v najem v dobrem stanju, poleg je hi^, sadni vrt in dniga gospodarska poslopja, primerna za zakonski par (soba, kuhinja in kleti). Jožefa Colarič, Stari grad 10, Podbočje.
TAKOJ ODDAM delavnico za manjšo obrt v centru Novega mesta. Naslov v upravi lista (687/71).
POROČNI PRSTANI! - Vsa zlatarska dela vam po vaši želji najbolje opravi zlatar Otmar Zidarič na Gosposki 5, Ljubljana, kjer dobite tudi poročne prstane vseh oblik! - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta!
SPLOSNA bolnica Novo mesto bo oddala seno na rastilu dne 12. aprila 1971 ob 9. uri. Interesenti naj se zglase v ekonomatu bolnice.
DNE 1. aprila je bila izgubljena pred Mladinsko knjigo zlata zapestnica. Poštenega najditelja prosim, dajo odda proti nagradi na upravi Usta (734/71).
Km
PRODAM njivo na Hrastu, travnik na (jorici in pašnik. Marija Gale, Krško CKŽ 102.
UGODNO prodam hišo v centru Brežic, Milavčeva 31.
PRODAM travnik, veUk 2 ha. Marija Pizmoht, Brezovica 3, Mirna.
PRODAM enodružinsko hišo v zadnji fazi gradnje - novo naselje Stari trg pri Trebnjem. Informacije ob nedeljah. Angelca Vinšek, DoL Nemška vas 1, Trebnje.
PRODAM PARCELO (3615 kvadr. metrov), primerno za gradnjo, pri avtobusni postaji Smolenja vas in dve gradbeni parceU pod Starim gradom. Naslov v upravi lista (715/71).
KUPIM HISO, večjo, dvosobno ali trosobno, v Novem mestu aU oko-Uci. Matija Mežnar, 66215 Divača 109.
Anton in Marija Lovše iz Vrha 5 nad Mokronogom nista upravičena prodajati karkoli od premičnin in nepremičnin, ker nas je pet lastnikov. Interesente oziroma kupce opozarjam na posledice. Amalija Žerak, Partizanska 59, Maribor.
Marija Juršič, Ždinja vas 8, Otočec, prepovedujem vožnjo in hojo po mojih parcelah v Starinah. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala.
Jože Ciolobič, Maline 2, Semič, opozarjam, da moj sin Jože Golobič, Maline 2, Semič, ni upravičen prodajati premičnin in nepremičnin, ker so moja last. *
Ivan Burger, Šmihel 8, Novo mesto, prepovedujem vsako hojo in pašo kokoši po mojih parcelah v Šmihelu in vožnjo, pafo in gonjenje živine na sejem po mojem travniku na Vel. Slatniku. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
Franc Novak iz Žužemberka 9 prekUcujem žaljivke, ki sem jih izrekel v gostilni v Žužemberku zoper Franceta Brulca iz Žužemberka 26, ker so neresnične. )
PavUna Gregorčič, Gorenja vas 7 pri Šmarjeti, prepovedujem hojo skozi moj vinograd in kakršnokoU delanje &ode po mojih parcelah v Ravniku. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala.
Marija MiheUč z Gornjega Suhorja št. 1 pri Vinici prepovedujem svojemu možu Leopoldu Miheliču iz Zapudja, da ne sme prodajati nobenega premoženja brez mojega pristanka.
feVESTILA I
‘Vsa elektroinstalacijska dela hitro in poceni naredi skupna elektro-instalaterska delavnica Sobar-Cola-rič, Ragovska 2, Novo mesto, telefon 21-639.
NOVO: praktične ščetke za čiščenje radiatorjev in vse ščetarske usluge nudi:	Sčetarstvo	Armič,
Tržaška 52, Ljubljana.
ENODNEVNE PISCANCE, rjave, črne in bele, lahko dobite vsako soboto v Valilnici, Borovnica. Cena je 2,50 din. Nudimo tudi krmila. Piščance pošiljamo na željo kupca po železnicL Avgust Mazi, Borov-
IZOLIRAM cevi centralne kurjave na območju občine Trebnje -kvaUtetno in poceni! Jože Zakrajšek, Mirna 116.
HITRO OCISTI oblačila družbeni obrat Pralnica in kemična čistilnica, Novo mesto, CJermova 5. (Mprto od 6. do 18. ure.
Ob nenadomestljivi izgubi naših dragih hčerk in sestric
LIDIJE IN STANKICE HOČEVAR,
utopljenih v Rinži na Bregu pri Kočevju dne 15. marca 1971, se najlepše zahvaljujemo dr. Hriberniku, A. Bartol, A. Campelj, gospodu A. Jermanu in gospej Frančiški Mlakar, ki so prvi priskočili na pomoč, gospodu župniku Golobu iz Kočevja za spremstvo in tople besede v slovo, vsem sorodnikom za podmene vence in pomoč, vaščanom z Brega, znancem, osnovni šoU Stara cerkev in Kočevje za podarjene vence, spremstvo na zadnji poti in tople besede, izrečene ob odprtem grobu. Iskrena zahvala tudi sindikalni podružnici podjetja „Varnost" iz Kočevja, vratarjema Antonu Lebanu in Ludviku Lazarju za njun trud, podjetju „Agroservis" - Kočevje ter vsem, ki so nam izrekU sožalje.
Žalujoči: oče Stanislav, mama Ana, sestrici Danica in Fani ter brat Srečko
Ob tragični izgubi našega nadvse dobrega moža, očeta, starega očeta, brata m strica
JOŽETA KAVŠČKA
iz Vavte vasi št. 6
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem, prijateljem, vaščanom ter vsem, ki so ga v t^o velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Prav lepa hvala gasilskemu društvu Vavta vas, ZB Straža, pevskemu društvu, vsem, ki so mu izrekli poslovilne besede, zdravnikom itn. odd. splošne bolnice Novo mesto, dr. Živkoviču za lajšanje bolečin, podjetjema NOVOliS, GORJANCI in učencem pokUcne šoferske šole ter podjetjema TRANS-TURIST in MERCATOR za podarjene vence. Se posebno zahvalo smo dolžni častiti duhovščini za spremstvo in poslovilne besede ter vsem, ki so nam izrekU sožalje. Vsem, prav vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena' Marija, sinovi in hčerke z družinami, bratje ter drugo sorodstvo
Ob prerani izgubi našega dragega moža, očeta, sina, brata, strica ih svaka
FRANCA PRIMČIČA
iz Lazov pri Starem trgu ob Kolpi
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom in sosedom ter vsem znancem, ki so ga obiskali in pospremiU na zadnji poti, mu darovaU vence in cvetje ter nas tolažili v najtežjih trenutkih. Zahvaljujemo se tudi podjetju „ITAS" za podarjeni venec. Najlepša zahvala i gospodu župniku za obred. Vsem še enkrat prisrčna hvala.
Žalujoči: žena Cvetka, sin Jože, hčerka Francka, starši, brat in sestre in drugi sorodniki
Ob težki izgubi naše dobre, ljubljene mame
MARJETE UCMAN z Jugoija pri Brusiicah
se iskreno zahvaljujemo vsem vaščanom za tolažbo in pomoč v teŠuh urah, gosp^u župniku iz Brusnic za spremstvo in obred. Posebna zahvala dr. Oblaku za vso požrtvovalnost pri dolgoletnem zdravljenju pokojnice, sodelavcem NOVOTEKSA - oddelku apreture in trgovskemu podjetju Dolenjka, zlasti sodelavkam iz špecerije za podarjene vence in cvetje. Vsem, ki ste pokojno mamo spremili do njenega preranega groba, še enkrat lepa hvala.
Žalujoči: hčerke Lojzka in Tončka, Micka z družino, Albina z družino, sestra Marija in drugo sorodstvo
Po kratki in mučni bolezni nas je za vedno zapustila naša draga mama
SILVA KRALJ, roj. KLADhriK .<
z Golega vrha pri Raki
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, organizacijam RK, SZDL, DPM z Rake za podarjene vence in cvetje, tov. Kranjčevi za ganljivi govor ob odprtem grobu, gospodu župniku za ^remstvo ter vsem, ki so jo v tako veUkem številu spremiU na njeni zadnji poti. Najlepša zahvala tudi vsem prijateljem, vaščanom in okoličanom za obiske in požrtvovalno pomoč v času njene bolezni.
Neutolažljiva hčerka Pavla, sin Miran in drugo sorodstvo	• -< ,
Ob boleči izgubi naše drage mame, st^e mame m babice
TEREZIJE KLOBUČAR, roj. KASTELIC
s Podgrada št. 26
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom, ki so ji darovaU cve^e, jo pospremiU na zadnji poti in sočustvo-vaU z nami ter nam pomagali v težkih trenutkih. Posebno se zahvaljujemo KO ZB Podgrad, govornikoma za poslovilne besede, pevcem „Dušan Jereb" iz Novega mesta ter zdravnikom zdravstvenega doma Novo mesto, ki soji lajšali trpljenje.
Žalujoči:	sinovi Jože, Ivan,
Franc, Stane in Lojze z družinami, hčerka Ivanka z družino ter drugo* sorodstvo
F.S. Finžgar iTdh 4
IV
Poraz pri volitvah ju ni izmodril. Sramota, ki sta jo doživela - takšna veljaka — je sovraštvo le še bolj podkurila. Oba je bolelo, če sta se le od daleč videla. Kakor bi drug drugemu grozila z nevidnim nožem, ki se ni prikazal, a vendar vselej zabodel v dušo, da je rana zazijala še bolj na široko, da je zapekla in žgala ko peklenski ogenj.
Nekega dne so prišli tesarji k Srebr-njakovim. Začeli so izdirati stare ve-reje na meji, tesati in staviti nove ter delati plot, ki so ga povrhu prepletli z bodečo žico. Ali komaj je bilo plotu postavljenega nekaj sežnjev, so že bili drugi tesarji pri Hojevcu. Začeli so na dvorišču in delali plot, tako visok, da sam gospodar, kakor je bil velik, ni mogel pogledati čezenj.
Sosedje so se hudomušno muzali tej potrati in mešetar, ki je nekje ujel, kako je ograjena kitajska dežela, je vzdel temu plotu ime: kitajski zid.
Sedaj sta bila soseda temeljito ločena. Ali kaj, ko se deske vendarle osuše in še tako tesno pribite na soncu pokažejo špranje. Skozi te špranje je kajkrat prežalo sovražno, nevidno oko. Tudi za to oko sta soseda vedela, kar čutila sta ga, dasi ga nista videla. Zdelo se jima je, da za plotom vedno preži zdaj hlapec, zdaj dekla, zdaj otrok, včasih gospodar sam. Kakor strupene igle so sršeli ti pogledi sem in tja. Zgodilo se je, da sta oba paglavca hkrati pogledala skozi isto špranjo. Hitro sta odmaknila oko, poslovila pa sta se, da sta drug drugemu skozi špranjo pljunila v obraz.
Da bi se iznebila še te bolečine, sta vsak od svoje plati začela nabijati na špranje letvice. In zares, plot je bil t^o zapažen, da niti sapica ni imela poti skozenj.
Po tem dejanju sta se sovražnika kakor trudna vsega hudega, kar sta si< nakopala, nekam umirila. Celo po vasi so se ljudje, sprti pri volitvah, spet spoprijazniU.
Toda ta čudna tihota je bila samo na površju. V drobu je vihjalo. Na vsako malenkost sta pazila, da bi mogla drug drugemu naprtati sitnosti in pota.
Nekega dne je Hojevec začel nakladati repo*na voz, da jo odpelje v
mesto, kjer jo je imel prodano. Ko je začutil sosedove korake na dvorišču, mu šine navihana misel v glavo. Zavpil. je: „Žena! Joj, žena! Prinesi iz shrambe tisti veliki lonec masla, da ga zakopljem v repo: Ne bom plačeval na mitnici. Le brž!“
Ni minilo pol ure, je že drdral sosedov koleselj po cesarski cesti. Ko je Srebrnjak ustavil na mitnici, je stopil do varuhov postave in jim pošepetal: ,JDanes pripelje kmet voz repe s parom konj. Taka in taka sta konja, on tak in tak. V repi ima skrit velikanski lonec masla. Ptimite ga!“
, JI vala, hvala!“ so mitničarji vsi srečni pričakovali kmeta s takimi in takimi konji. Inje privozil.
„Oče, kaj imate na vozu? “
,Jlepo, saj vidite. Tu imate listek s tehtnice
,Jn kaj je v repi? “
„V repi? “
,J)a, da, v repi imate nekaj skritega, dacu podvrženega."
„Ce je za vinar daca v repi, vam vso repo podarim.“
,Jsle tajite! Repo lepo razložite in nam pokažite, kaj in koliko je prikritega.*
Hojevec pa hud. Takoj je izpregel konje, pustil voz pred mitnico in konje odgnal v hlev.
,jNla vaš račun in vašo kazen!“ so vpili mitničarji za njim; dobili so ljudi
in začeU razmetavati velikanski tovor repe.
Seveda — v repi ni bilo nič. Hojevec je Srebrnjaka posmuknil.
Kajpak - spet tožba, za ljudi pa kost, da so jo obirali in se norčevali iz obeh na pet fara daleč.
Ko se je vrišč zaradi repnega burka polegel, so ljudje sumljivo zmajevali z glavami, kadar so srečali Hojevca.
,J..ej ga, kako je klonil!“
,J*a tak hrust, kakor je bil. Sedaj ti opleta kakor na pol odsekana veja.“ ^
,Jeza mu je izpila mozeg.**
„Se po lepi cesti mu drsa poje in hlačnice mu plahutajo krog nog.**
,3rčna grenkoba je hujša od jetike. Kar zvilo ga bo, boste videli.**
Ljudje niso napak videli in niso krivično sodili. Hojevec se je zgreznil čisto vase. Ko bi mu bil kdo plot žagal, njegovega ljubega Primožka oklofutal, ne bil bi se ganil. Še glave bi ne bi dvignil. Drsal je po dvorišču, prekladal in pospravljal malovredni drobiž, postajal v hlevu, na podu in zamišljen ogledoval gospodarstvo. Ko je hlapec napregel, da bi šla orat, je prijel plug, da bi ga dejal na voz. Dvignil ga je, ni pa zmogel.^Poprijeti je moral hlapec. Ko je na ozarah prijel za ro-
čico, ga je plug tresel kakor veter suho praprot. Omagal je sredi njive, ročice podal hlapcu, sam pa legel na grobljo.
,3olni ste! Domov pojdite in lezite,** mu je svetoval hlapec, ki si doslej še nikoli ni upal z nasvetom do njega. Hojevec ga je pogledal izpod čela in mu ni odgovoril. Koje poležal, da je hlapec urezal nekaj brazd, se je dvignil in spet prijel za ročice. Koje odoral komaj dve brazdi, ga je polil pot, noge so se mu tresle in iz votlih prsi je vzdihnil: ,JCako sem zanič!** PustU je plug in omahovaje odšel proti domu.
Pred hišo se je usedel na tnalo, si podprl glavo z rokami in strmel strahoma v tla.
,JCaj ti je? ** je žena prišla na prag in ga preplašena gledala.
Dolgo ni dvignil glave in ji ni odgovoril. Počasi se je vzravnal, jo dolgo gledal, nato zasukal glavo in sunkoma, zamolklo, kakor bi prišlo z onega sveta, razsodil:
„Žena, z mano gre h koncu. Umrl bom.**
Spet se je ozrl vanjo. Žena je zagle-^ '^ dala solze v njegovih očeh. Nato se je sključil in umolknil.
Hojevka je zajokala in planila k njemu.
,Janez, za pet ran, kaj pa govoriš!**
Hojevec ni dvignil glave.
RADIO LJUBLJANA
[: po
6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00,
12.00, 15.00, 18.00, 19.30 in ob
22.00, Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00.
PET^, 9. aprila: 8.10 Operna matineja — 9.35 „Od Zilje do Var-daija“ — 10.15 Pri vas doma —
11.00	Poročila — Turistični napotki za tuje goste — 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Tone Tanjšek: Vrste in cene rutin^ih analih kakovosti semena pri nas - 12.40 Z ansamblom bratov Avsenik - 13.30 Priporočajo vam ... - 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Napotki za turiste - 16.00 „Vrtiljak"
- 17.10 Človek in zdravje - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Minute z ansamblom Stiije kovači - 20.00 ,J*4aj narodi pojo ...“ - 21.15 Oddaja o moiju in pomorščakih —
22.15	Besede in zvoki z logov domačih.
SOBOTA, 10. aprila: 8.10 Glasbena matineja - 9.05 Pionirski tednik - 10.15 Pri vas doma - 11.00 Poročila - Turistični napotki za tuje goste - 12.30 Kmetijski nasveti
- inž. Slavko Gliha: Demografski
iz oper£ „Janošik“ - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Glasbene razglednice - 20.00 Glasbena medigra IZ studia - 22.15 S festivalov jazza.
Četrtek, 15. aprUa: 8.10 Glasbena matineja - 10.15 Pri vas doma
-	11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine - 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Milena Jazbec: Opraševaini odnosi in oplodnja
pri sadnem drevju - 12.40 Od vasi do vasi -	13.30	Priporočajo
vam... - 14.30 Z orkestrom Sigurd Janes - 15.30 Glasbeni inter-mezzo - 16.00 „Vrtiljak" - 17.10 Koncert po željah poslušalcev - z ansamblom Jožeta Kampiča -20.00 Četrtkov večer pesmi in napevov - 21.40 Glasbeni nokturno -22.15 Med novejšimi posnetki orkestra Slovenske filharmonije. .
TELEVIZIJSKI
SPORED
NEDELJA. 11. APRILA 8.55 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec) (Bgd) -9.30 PO DOMAČE Z ANSAMBLOM FRANCA FLERETA (Lj) -10.00 KMETIJSKA ODDAJA (Bgd) - 10.45 MOZAIK ai) - 10.50
PRIVOŠČITE Sl ^ TO ZADOVOUSTVO!
yaš/^ć fuOĆ
vkiiki preobrazbe kmetijstva v Sloveniji - 12.40 Poje mezzosopranistka Cvetka Ahlin - 1330 Priporočajo vam — 14.30 Vedri zvoki z
domačimi ansambli — 15.30 Glasbeni intermezzo — 16.00 „Vrtiljak**
- 17.10 Gremo v kino! — 18.15 Odmevi iz opernih odrov — 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Minute z ansamblom Borisa Kovačiča -
20.00 ,J^ove melodije** - 21.15 Parada zabavne glasbe - 22.20 Odd^ga za naše izseljence.
. NEDEUA, 11. aprila: 6.00-8.00 Dobro jutro! - 8.05 Radijska igra za Qtroke - Maijan Marinc: „Srebrni konj**. - 9.05 Koncert iz naših krajev - 10.05 Se pomnite, tovariši... S prostovoljci v aprilskih dneh 1941 - 10.25 Pesmi borbe in dela - 10.45-13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - vmes ob
11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine - 11.50 Pogovor s poslušalci - 13.50 Nedeljska reportaža - 14.30 Humoreska tega tedna - D. Parker: Na moji desni -
16.10 Nedeljsko športno popoldne
- 18.00 Radyska igra - Heinz Hosting: ,J*odobe v ogledalu** -
19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 „V nedelo zvečer** — 22.20 Zaplešite z tiami.
PONEDELJEK, 12. aprila: 8.10 Glasbena matineja - 10.15 Pri vas doma — 11.00 Poročila - Turistični i^otki za tuje goste — 12.30 Kmetski nasveti - inž. Franjo Jurhar: Cas spomladanskega pogozdovanja je tu - 12.40 Igrajo pihalne godbe
- 13.30 Priporočajo vam ... -
14.10 Iz del mojstrov lahke glasbe -
14.35	Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Glasbeni intermezzo - 16.40 Iz operetnih odrov
- 18.15 ,3ignali*‘ - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Minute z ansamblom Pavla Kosca - 20.00 Claude Debussy: 4. in 5. dejanje opere „Pelicas in Melisanda * -
22.15	Za ljubitelje jazza.
TOREK, 13. aprila: 8.10 Glasbena matineja - 10.15 Pri vas doma
- 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine — 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Jože Sile: Na novo potrjene žlahtne domače sorte polj^in v Jugoslaviji - 12.40 Lepe melodije z orkestrom Percy Faith. -13.30 Priporočajo vam ...
- 14.10 Glasbena tribuna mladih —
15.30 Glasbeni intermezzo - 16.00 ..Vrtiljak** - 17.10 Popoldanski »imfonični koncert - 18.45 Narava in človek - Prof. dr. Kazimir Tarman: Zaščita živalstva — 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Minute z ansamblom Borisa Franka - 20.00 Prodajalna melodij. - 22.15 Francoski samospev.
SREDA, 14. aprila: 8.10 Operna matineja - 9.05 Za mlade radovedneže - 10.15 Pri vas doma - 11.00 t^oročila - Turistični napotki za ^naSe goste iz tujine - 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Osterc: Koruza za silažo je zelo pomembna za govedo
- 12.40 Po domače — 13.3C)Pripo-ročtgo vam ... - 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -
15.30 Glasbeni intermezzo - 16.00 „Vrtiljak** - 16.40 Na obisku v studiu 14 - 17.10 Jezikovni pogovori - 18.15 Jan Cikker: odlomek
OTROSKA MATINEJA: Pika Nogavička, Skrivnosti živali (Lj) -
11.45 TV KAŽIPOT (Lj) - 12.00 TEKMOVANJE SREDNJEŠOLCEV
O	RESNI GLASBI - prenos iz Pulja (Zgb) - ŠPORTNO POPOLDNE -
18.10 NAROBE ROKA PRAVICE
- angleški film (Lj) - 19.45 CIKCAK (Lj) - 20.00 TV DNEVNIK (Lj) - 20.30 3-2-1 (Lj) - 20.35 HUMORISTIČNA ODDAJA (Sa) -
21.35 VIDEOFON (Zgb) - 21 iO
Športni pregled (jrt) -
22.20	POROČILA (Lj)
PONEDELJEK, 12. APRILA
9.05	ODPRTA UNIVERZA (Bgd) - 9.35 TV V SOLI (Zgb) -
10.35 NEMŠČINA (Zgb) - 10.45 ANGLEŠČINA (Zgb) -	11.00 OSNOVE SPLOSNE IZOBRAZBE (Bgd) - 14.45 TV V SOLI - ponovitev (Zgb) - 15.40 NEMŠČINA
- ponovitev (Zgb) — 15.55 ANGLEŠČINA - ponovitev (Zgb) -
16.10 FRANCOŠČINA (Bgd) -.
16.45 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec do 17.00) (Bgd)
- 17.38 NAPOVED SPOREDA O^j)
- 17.40 MENDO IN SLAVICA (Zgb) - 18.00 RISANKA (Lj) -
18.15 OBZORNIK (Lj) - 18.30 OF DRŽAVA V DRŽAVI - oddaja iz cikla Po poti slovenske državnosti (Lj) - 19.00 MOZAIK (Lj) - 19.05 MLADI ZA MLADE (Sk) - 19.50 CIKCAK (Lj) - 20.00 TV DNEVNIK (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) -
20.35 DOKAZ POD ZEMLJO -film iz serije VOS (Lj) - 21.15 VEČER Z MIHAELOM STROJEM
- oddaja v barvah (Lj) - 21.40 POROČILA (Lj)
TOREK, 13. APRILA
9.35	TV V SOLI (Zgb) - 10.40 RUŠČINA (Zgb) - 11.00 OSNOVE SPLOSNE IZOBRAZBE (Bgd) -
14.45 TV V Soli - ponovitev (Zgb) - 15.35 RUŠČINA - ponovitev (Zgb) - 15.55 TV VRTEC (Zgb) -	16.10	ANGLEŠČINA
(Bgd) - 16.45 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec do 17.00) (Bgd) - 17.45 TIKTAK: Umba Kumba in pisana kamela (Lj)
- 18.00 OBZORNIK (Lj) - 18.15 NISO SAMO ROŽE RDEČE: Oblaki so rdeči (Lj) - 19.00 MOZAIK (Lj) - 19.05 SODOBNO GOSPODARSTVO (Lj) - 19.30 STARSI IN OTROK (Lj) - 19.40 PET MINUT ZA BOLJSI jezik (Lj) -19i0 CIKCAK aj) - 20.00 TV DNEVNIK (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj)
- 20.35 SUHA VEJA — italijanski fihn (Lj) -.22.05 NOKTURNO: Lirika (Lj) - 22.25 POROČILA (Lj)
SREDA, 14. APRILA 8.15 TV V SOLI (Zgb) - 14.55 MEDNARODNI NOGOMETNI TURNIR V OSIJEKU - prenos (Zgb) - 17.05 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec do 17.20) (Bgd) - 17.45 PIKA NOGAVIČKA - švedski film (Lj)
18.15 OBZORNIK (Lj) -- 18.30 GLASBENA ODDAJA (Zgb) -
19.00	MOZAIK (Lj) - 19.05 OD FILMA DO FILMA (Lj) - 19.20 PO SLEDEH NAPREDKA (Lj) -
19.50	CIKCAK (Lj) - 20.00 TV DNEVNIK (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj)
- 20.35 TEH NASIH 50 LET: Leto 1945 po osvobod. (Lj) - 21.35 GILBERT BECAUD - II. oddaja (Lj) - 22.25 POROČILA (Lj)
ČETRTEK, 15. APRILA
9.35 TV V Soli (Zgb) - 10.30 NEMŠČINA (Zgb) - 10.45 ANGLEŠČINA (Zgb) - 11.00 FRANCOŠČINA (Bgd) - 14.45 TV V Soli - ponovitev (Zgb) - 15.40 NEMŠČINA - ponovitev (Zgb) — 15.55 ANGLEŠČINA - ponovitev (Zgb) - 16.10 OSNOVE SPLOSNE IZOBRAZBE (Bgd) -	17.45 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec do 17.00) (Bgd) -
18.00 GLASBENA PRAVLJICA: Čarobna moč v prodajalni instrumentov (Lj) - 18.15 OBZORNIK (Lj) - 18.30 SKRIVNOSTI ŽIVALI (Lj) - 19.00 MOZAIK (Lj) -
19.05	ENKRAT V TEDNU (Lj) -
19.20	VSE ŽIVLJENJE V LETU DNI — serijska oddaja (Bgd) -19i0 CIKCAK (Lj) - 20.00 TV DNEVNIK (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj)
- 20.35 ČETRTKOVI RAZGLEDI: Monitor (Lj) - 21.40 Iljf-Petrov: ZLATO TELE - nadaljevanka (Lj)
- 22.20 400 LET SLOVENSKE GLASBE: L. M. Škerjanc (Lj) -
23.00 POROČILA (Lj)
PETEK, 16. APRILA
9.30	TV V Soli (Zgb) - ii.oo
ANGLEŠČINA (Bgd) - 14.40 TV
V	Soli — ponovitev (Zgb) — 16.10 GLASBENI POUK (Bgd) - 16.40 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec do 16.55) (Bgd) -
17.45	ZLATI CEKIN - otroška pesem iz Bologne - I. del (Lj) - 18.15 OBZORNIK (Lj) - 18.30 GLASBENI DNEVNIK (Bgd) - 19.00 MESTECE PEVTON - serijski film (Lj) - 19.50 CIKCAK (Lj) - 20.00 TV DNEVNIK (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 SKRIVNOSTNA SOSEDA - angleški film (Lj) - 22.30 IZKAŽIMO SE - guiz TV Zagreb (Lj) - 23.30 POROČILA (Lj)
SOBOTA, 17. APRILA
9.35 TV V Soli (do ii.oo) (Zgb) - 16.25 DRŽAVNO PRVENSTVO V KOSARKI - 18.00 OB-
Po dolgi in težki bolezni nas je za vedno zapustil naš nepozabni oče, mož, sin in brat
FRANJO BARTOLAC
Zahvaljujemo se dr. Zlatku Miheliču in medicinski sestri Mariji iz Vinice, ki sta mu lajšala trpljenje v najtežjih trenutkih. Obenem se zahvaljujemo osebju internega oddelka bolnice Novoesto, kolektivu podjetja „COSMOS-BELT‘ iz Črnomlja in tovarišu Bojanu. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so mu okrasili oder s cvetjem in ga spremili na zadnji poti.
Užaloščena družina Bartolac, Kasun, Vrhovski
nenadomestljivi izgubi naše ljube mame, stare mame in babice
JOŽEFE BIŽAL iz Kočevja
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, darovalcem venca in šopkov cvetja ter vsem, ki so jo spremili na zadnji poti, zdravnikom in kemični tovarni „Melamin** — Kočevje, kakor tudi častiti duhovščini za spremstvo.
Žalujoči: sin Jože z družino, sin Albin z družino, hčerka Berta z družino, hčerka Marija z družino, hčerka Pepca in Olga
Ob nepričakovani smrti dragega soproga, očeta in starega očeta
MIHAELA MIRTA iz Stare vasi pri Krškem
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam ob tej priliki kakorkoli pomagali. Iskrena hvala darovalcem številnih vencev in cvetja, preč. duhovščini za ganljive govore, pevcem za lepe žalostinke in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti.
Žalujoča družina Mirtova
JUGOBANKA
<
Ob>
LJUBLJANA, Titova 32
LJUBLJANA, Celovška 106
CELJE,
Titov trg 7
Vabimo vas, da se poslužite bančnih storitev, ki vam jih nudi JUGOBANKA s svojimi poslovnimi enotami v Jugoslaviji in preko predstavništev v tujini
# zbira hranilne vloge občanov
# vodi devizne račune občanov
# opravlja vse storitve na podlagi varčevanja v Jugoslaviji in tujini
# daje kredite za stanovanjsko izgradnjo in potrošniške kredite
Jugoslovanom na začasnem delu v tujini JUGOBANKA omogo> ča, da svoje prihranke naložijo tudi pri tujih bankah, s katerimi imamo posebne aranžmaje o dvojezičnih in trojezičnih knjižicah, in to v ZR Nemčiji, Avstriji in Švici.
Prihranki v markah, šilingih in frankih na teh knjižicah lahko prav tako dvigajo v teh državah in v Jugoslaviji pri vseh filialah JUGOBANKE.
Banka v Celju posluje vsak delavnik, razen sobote, od 9. do 12. ure in od 13. do 17. ure.
ZORNIK (Lj) - 18.15 PO DOMAČE Z ANSAMBLOM BORISA KOVAČIČA (Lj) - 18.45 HOLANDSKI DRAGULJI - serijski film (Lj) - 19.00 MOZAIK (Lj)-
19.20	SPREHOD SKOZI ČAS: Leto 1941 (Lj) - 19.45 CIKCAK (Lj) - 20.00 TV DNEVNIK aj) -20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 SLAGER SEZONE - prenos (Sar) - 22.05 NEPREMAGLJIVI - serijski fihn (Lj) - 22.55 TV KAŽIPOT (Lj) -
23.15	POROČILA (Lj)
Ob nenadni, bridki izgubi drage žene, matere in sestre
MARIJE ŠAVOR roj. SLOBODNIK
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so jo pospremili k zadnjemu počitku ter ji darovali cvetje in vence. Posebej se zahvaljujemo župniku, pevkam za prelepo petje in sosedom za nesebično pomoč.
Žalujoči: mož Jože z otroki in sorodnici
Ob boleči in nenadni izgubi drage žene, mame, sestre in tete
BARBARE STOJNIC z Radoviče pri Metliki
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za podarjene vence in cvetje ter za vso pomoč. Posebno se zahvaljujemo organizaciji RK Radoviča, internemu oddelku bolnišnice Novo mesto, pevkam z Radoviče, častiti duhovščini za obred ter vsem, ki sojo spremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči:	mož	Franc,	hčerke
Štefka, Jožica in Cvetka ter drugo sorodstvo
Ob boleči izgubi mojega moža in našega očeta
MARTINA ZUPANČIČA iz Ždinje vasi se zahvaljujemo darovalcem venccv in cvetja ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo kolektivom Vzgojno varstvene^ zavoda, LABODU, Posebni šoli in Pogrebnemu zavodu iz Novega mesta.
Žalujoči: žena Pepca, hčerke Jožica, Justi, Malči in sinova Martin in Slavko
ZAHVALA
Ob bridki izgubi naše ljubljene
FANIKE VRŠČAJ
dijakinje III. d razreda gostinske šole v Novem mestu
se zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na zadnji poti in darovali vence in cvetje, še p>osebno pa dr. Pavloviču, dr. Primožičevi in ostalemu osebju internega oddelka za p>omoč pri zdravljenju, gostinskemu f>odjetju iz Črnomlja za vsestransko p>omoč, gospodu dekanu in pevcem, vsem .sošolcem gostinske šole in vaškim prijateljicam pokojne, ki so se poslovili ob grobu Družina VrščaJ
ZAHVALA
Ob tragični smrli našega ljubega sina in bratca
Branka Zamide
z Uršnih sel 18
se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani ob tej hudi nesreči, posebno pa smo dolžni zahvalo gospodu župniku, »KRKI«, tovarni zdravil, Novo mesto, VARNOSTI — izpostava Novo mesto, Brankovim sodelavcem in prijateljem mladincem z Lubria pri Uršnih selih ter vsem, ki so mu poklonili vence ter ga spremili na njegovi zadnji poti.
Njegovi domači
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta
Franca Pluta
upokojenca iz Gradca v Beli krajini št. 14
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njeg*)vi zadnji poti. Zahvaljujemo se Zve/.i borcev in vsem družbeno-političnim organizacijam iz Gradca, Metlike. Crr^^mlja, Semiča 4n Krškega, učiteljskim zborom in učencem, govornikom za tople poslovilne besede, sorodnikom, prijateljem, sosedom, vaščanom, darovalcem vencev in cvetja, zastopnikom •SAVA FILMA iz Ljubljane, drugim zastopnikom, godbenikom iz Metlike, zdravnikom iz Metlike, zdravnikom in strežnemu osebju internega oddelka bolnišnice v Novem mestu ter vsem, ki so nam. ustno ali pismeno izrekli sožalje.
Gradac, 31. III. 1971
Žalujoči: žena Marija, sinovi Metod, Ciril, Ivan in Mirko z družinami
Portret tega tedna
Fiziki sijejo zvezde
Pogovor s prof. Janezom Ferbarjem v fizikalnem kabinetu novomeške gimnazije
Eno od treh nagrad za posebne dosežke pri pouku fizike je slovensko Društvo matematikov, fizikov in astronomov podelilo inž. Janezu Fer-baiju, profesoiju na novomeški gimnaziji. Visoko nagrado kot posebno priznanje za delo z mladimi fiziki in matematiki je prof. Ferbar sprejel skromno, a se mu je vseeno videlo, da ga je vesel.
Nerad gpvori o sebi, o svojem delu, o urah in dnevih tuhtanja, kako bi to in
ono še izboljšal, kako se bo obnesla 'ta in kako bodo sprejeli ono novost. „Ce boste kaj pisali, pišite raje o našem fizikalnem kabinetu, o tem, kaj že imamo, koliko smo že dosegli in o načrtih. Raje vidim, če govoriva o pouku fizike kot o meni," mi je nekaj dni po prejemu nagrade v Šmarjeških Toplicah dopovedoval v gimnazijskem fizikalnem kabinetu. Za pogovor je izbral kar celo šolsko uro; „ker imam ravno prosto, se ix)va lahko obširneje pogovorila".
Čim bolj mi je prof. Ferbar govoril o fizikalnem kabinetu in razkazoval naprave, s katerimi delajo poizkuse pri pouku, in čim bolj sem se poskušal vživeti v ta svet epruvet, stikal, elektro-motorčkov, meril in elektronk, tem manj sem vedel in na koncu sem priznal, da sem slab dijak. Včasih, ko sem še obiskoval to gimnazijo je bil fizikalni kabinet v primerjavi s tem, kar premore danes, prazen, strahotno prazen „Učinke" električne energije smo si morali hočeš nočeš vbiti v glavo iz skic, ki jih je profesor neutrudno risal na tablo. Zdaj tega ni več: vsak dijak lahko
preizkuša na resničnih napravah, množici naprav, na tel^ „čudnih" učilih, ki jih moja 'generacije niti slutila ni .
Pouk fizike je napredoval, ko je prišel na gimnazijo prof. Dušan Modic, vnet eksperimentator in izdelovalec najrazličnejših naprav. Velik korak je naredil, ko je gimnazija dobila prof. Fer-barja. „Ta bo izgorel za napredek fizikalnega pouka," mi je prišepnil neki njegov kolega, ko sem ga čakal v zbornici ,„Ko sem bil pred nekaj leti na izpopolnjevanju v Angliji, sem na neki šoli v podeželskem mestu videl, da ^ kar dušijo, v učilih -in da lahko sodobno poučujejo. Po vrnitvi domov sem dolgo razmišljal, kako bi mi prišli do česa takega. Naposled se je izkazalo, da bi bila rešitev le v uvozu. Zdaj pa kako? -smo se vprašali (Ne vem, kaj bi dal, da bi lahko na gimnaziji dobili sodobna učila.) Zavod za šolstvo SRS sem vprašal, če bi zaupal naši šoli preizkušnjo novih učil Odgovor je bil pritrdilen, mene pa so pooblastili, da navežem stike z inozemskimi proizvajalci učil. Dogovor je bil za nas še kar ugodno sklenjen, saj so se proizvajalci zavezali, da bodo učila brezplačno ne le pripeljali, ampak tudi odpeljali, če jih ne bi mogli kupiti. No, naposled je prišlo do tega, da zbirko ustvarjamo in jo povečujemo. "
Ob reorganizaciji prosvet-no-pedagoške službe je bilo sklenjeno, da si Zavod za šolstvć pridobi nekaj uglednih šol Prijavila se je tudi novomeška gimnazija, pripravljena je bila urediti sobo in „ponuditi" oba profesorja fizike: Modica in Ferbarja. Zaprosili so republiško izobraževalno skupnost za pomoč in dobili za dopolnitev fizikalne zbirke 150.000 din. Denar so pretopili v devize in kupili učila v tujini. Republiško skupnost bodo prosili za dodatno pomoč, nekaj pa naj bi primaknila tudi novomeška industrija. Fizikalni kabinet bi radi uredili tako, da bi bil šoli v ponos, prof. Ferbarju in prof Modicu pa prijetno delovno mesto. „Ugledna šola je zgled drugim, je prostor, kjer pokažejo novosti, ki jih drugi nimajo." To misel pa je prof. Ferbar povedal zares ponosno. IVAN ZORAN
V	ponedeljek, 5. aprila dopoldne, je s Frate krenila na pot letošnja kurirčkova pošta. Več sto pioniijev, borcev in pripadnikov JLA ter drugih, je prisostvovalo izredno razgibanemu kulturnemu
programu, ki so ga pripravili pioniiji iz Žužemberka, Novega mesta -in Šentjerneja. Na sliki: učenka Alenka Rotar iz Žužemberka bere pozdravno pismo tovarišu Titu (Foto: S. ()oki)
V nedeljo, 4. aprila, je bilo v Zagoiju ob Savi hitropotezno šahovsko prvenstvo slovenskih mest. Na njem je sodelovalo 36 mestnih reprezentanc. Iz Dolenjske so se ga udeležUe ekipe iz Novega mesta, Mokronoga, Brežic in dve ekipi iz Kočevja. V finale so se uvrstile ekipe Brežic, Novega mesta in prva ekipa iz Kočevja.
Zmagala je ekipa iz Maribora, druga je bila ekipa iz Domžal in tretje Celje I. Prva ekipa iz Kočevja je že tretje leto zapored osvojila 4. mesto. Z nekoliko sreče bi bila lahko tretja ali celo druga. Tudi Novo-meščani so zasedli svoje starrdardno 8. mesto, ekipa iz Brcžic pa je bila deseta. Driiga ekipa iz Kočevja, ki so jo sestavljali v glavnem mladinci in pioniiji, je zasedla 22. mesto, kar je tudi lep uspeh.
Za Kočevje I so igrali Osterman, Cimer, Praznik, Gornik, Ivić in Pod-koritnik; za Kočevje II Bojanič, Blatnik, Mohar, Karničnik, Rakovič in Cuk; za Novo mesto Škerlj, Pen-
ko, Šporar, Mihič, Picek in Sčap.
Rezultati: 1. Maribor 53,5, 2. Domžale 49, 3. Celje I 45,4. Kočevje I 43, 5. Murska Sobota 32, 6.
Ljubljana 29, 7. Trbovlje I 28, 8. Novo mesto 27, 9. Celje II 26,5, 10. Brežice 22,5, II. Žalec 22 in 12.. Kamnik 18^ točke.	I.	S.
Mežnar zaprt v zvoniku
Pravi^ preplah je bil 24. marca na Preloki, ko je zvečer nenadoma začelo biti plat zvona
živemu človeku se vse pripeti, tako se je tudi mežnarju na Preloki. Ko je 24. marca zvečer v cerkvi pri Sveti Trojici ravno odzvonil avemarijo, je hmel še v zvoniku naviti uro. Ravno je to delo opravljal, ko je nekdo prišel do v^at, našel ključ in zaklenil.
Nič hudega sluteč se je mežnar odpravil iz zvonika, i^a ugotovil, da ne more ven. Ni mu preostalo drugega, kot biti plat zvona, da bi priklical domače in rešitev.
Ko so vaščani slišali zvonjenje, so bili vznemirjeni; mislili so, da kje gori. Preplah se je polegel šele, ko so
slišali šalo na mežnaijev račun. Mnogi so mu na tiho privoščili...
Oče obstrelil sina
v nedeljo, 4. aprila zvečer, so se v semiškem bifeju pri kozarčku sprli Božidar Pivec, Radoslav Mihajlovič in Slavko Gruden. Z njimi je bil tudi štirinajstletni Grudnov sin Slavko. Prepir sc je tako razvnel, da je Gruden poslal sina domov po lovsko karabinko. Fant se je z orožjem kmalu vrnil. Oče je hitro potisnU v 'ccv naboj, zgrabil za cev m zamahnil s kopitom proti Mihajloviču. Puška seje sprožila, izstrelek pa je zadel Grudnovega sina v levo nogo in mu jo razmesaril. Fanta so odpeljali v novomeško bolnišnico.
Veliko zaniman[fy za Dol. osmico
Kot smo napovedovali, vlada žeJ^ zdaj za prvi rally za republiško prvenstvo avtomobilistov, „Dolenj-^ sko osmico 71“, veliko' zanimanje; na žalost tudi med tistimi vozniki, ki si niso pravočasno zagotovili dru-j štvenih tekmovalnih licenc, čeprav smo opozarjali, da morata imeti voznik in sovoznik za nastop tako dovoljenje republiške športne komisije.
Rally se bo začel 9. maja in bo obšel vse dolenjske občine vzdolž 490 kilometrov dolge poti. Podrobnejši pravibiik bodo organizatorji te dni razposlali vsem avto-moto društvom v Sloveniji. Tista društva, ki ga ne bi dobila do 20. aprila, naj ga pismeno zahtevajo - pri SK AMD Novo mesto.
Novomeščani upajo na dobro uvrstitev, saj so na čelu njihove ekipe^ odlični vozniki: Janez Milavec, lanski republiški prvak z austin Cooprom, Drago Badovinac in Alojz Pavlič. Resno pa se pripravljajo tudi drugi člani ekipe, lu jo vodi Mišo Andrijanič.
Zaradi nepreverjenih podatkov, ki so jih objavili drugi slovenski avtomobilski in hrvaški športni listi, je nastala med ljubitelji avtomobilskega športa majhna zmeda: čeprav smo že 28. januarja 1971 objavili (na 1. strani), da bo letošnja dirka za prvenstvo Jugoslavije ,^agrada Gorjancev 71“ 23. maja 1971, mednarodna (FIA) gorska avtomol^ilska dirka ,J^agrada Slovenije** pa 12, septembra tudi na Gorjancih, so zapisali druge datume.
Športna komisija AMD Novo mesto se na vse tri prireditve resno pripravlja: v načrtuje obnova tekmovalnega dela ceste čez Gorjance, pobžitev 20-žilnega zemeljskega kabla za zveze od Koroške vasi do Vahte in nabava lastne elektronske | časomerilske naprave tovarne „Heuer“ (Švica), ki je danes med najuglednejšimi proizvajalci natanč-.| nih časomerilskih naprav za vse 1 vrste športa.	m.	r
4.Kočevje, 8. Novo mestoJO. Brežicb
Lov za
starim ii
suknjičem
4.	aprila je bil pri Viktorju Kužniku na Vrtiovem pri Mimi peči na obisku prodajalec preprog, pregrinjal in drugih domačih ročnih izdelkov. Od Kužnika je izprosi tudi star in ponoSen suknjič. Ko je bil preprogar spet že dalj časa na poti v drage hiie, sta Kužnik in žena ugotovila, da je možakar s suknjičem nevede odnesel tudi 1500 din, spravlje-idh v žepu. Zaskrbljena Kuž-nikova sta takoj začela lov za neznancem, pomagali pa so jima drugi vaščani. Pretaka so vse vasi in prepro-garja „uieli“ Sele na mimo-peški železniški postaji, kjer je čakal na vlak. Kužnik je takoj zgrabil suknjič, preiskal žepe in si odd^nil: ves denar je bil še tam, kamor sta ga z ženo pravila. Presenečeni preprog, ki mu je Kužnik siiknjič seveda vrnil, se je odpeljal proti Novemu
I
I	MARKET na Kristanovi cesti J MARKET na Cesti herojev in
I	DELIKATESA na Glavnem trgu
BSSSSSBEBŠ
France je za nekaj trenutkov popustil vajeti, da si je huknil v premražene roke.
,JCajne, Meta, da smo jo uganili, ko smo navsezgodaj odrinili z doma. Lej, pa smo vseh sedem prodah. S 'sejmom je bilo in bo tako; če prideš po deveti, moraš dati pod ceno ali pa peljati nazaj v svinjak.”
Odlcrehnil se je, in se še enkrat zadovoljno ozrl po praznih gajbah, ki so jim regljale za hrbti.
,JMajbolje bo, če kar precej nakupimo,” je odločila Meta.
,J*resneta babnica, te pa žulijo tisti dinaiji, še pogreti se ne bodo imeli časa,” je dogljal France in se pogladil po suhem grlu.
,J)a ne pozabite na moje čevlje, saj sem že na pol bos,” je pritaknil Jožko, njun najmlajši, in pomolil noge izpod koca.
,3omo že nakupili, kar je potrebno. Povem ti pa, da je
bil včasih za pet otrok en par čevljev pri hiši, zdaj bo pa vsak čas obratno. Saj sami ne veste več, kako in kaj bi se zmrdovali!”
JANJA KASTELIC:
ne premislim,” je bil France že nataknjen.
„Sedem metrov od tistele bale odrežite,” je pokazala Meta ijavo flanelo z zelenimi lističi. „Če bo Tona dobro
Kakor vidva njima, tako jaz vama
Bič je zažvižgal, da se je pram kar stresel, čeprav je počilo samo zraven.
Pred trgovino so si nekoliko odtrkali sneg s čevljev in vstopili. Le stežka so se pririnili do pulta.
,JZdaj pa izbiraj, Meta! Tako vzemi, da se ne bo mazalo. Saj veš, kako je.” „Vem, ja, za pralni stroj si pa prestisnjen. Pol vasi ga že ima. ..
„Ce je pol vasi pobezljalo, jaz ne bom. Brž izberi, ^ se
rezala, bo prišla skozi za dve obleki.”
,4*rmej krvav, če se bomo še kaj dosti obirali po štacu-nah, bomo vseh sedem packov stlačili v škatle in pa-keljce,” je godrnjal France in posadil na glavo novi klobuk.
„Saj smo že vse opravili, samo še za stara dva bo treba kaj kupiti,” se je spomnila Meta.
„Jok! Saj samo še za pečjo posedata. Stari še v hlev
ne pogleda več, za mater pa tudi ne pomnim, kdaj so imeli zadnjikrat kuhalnico v rokah. Le želodec jima še dela kakor poprej.”
„Ti že veš, kako je prav, tvoja mati in oče sta. Maram pa ne, da bi me ljudje po zobeh vlačili, češ vse bi bilo drugače, če ga ne bi ona hujskala. Ona^ taka!”
,3eži, no, kar nič se ne sekiraj zara^ takih čenč. Mar se ne spomniš več, kaj so najini starši prinesli s sejma za stara dva? Tobaka za ata, Hrkeljc kofeta za mamo, pa sta bUa odrajtana. Tako je od nekdaj, pa bi zdaj midva odpravljala stare navade? ”
Meta je skomignila z rameni. „Saj imaš menda prav. Lačna nista, žejna še manj, kaj jima še manjka? ”
,JVa, pa skoči v trafiko po dva pakeljčka drave,” je France porinil tri dinaije Jožku, ki je kar z odprtimi usti lovil vsako besedo ...
I
Svojci izseljencev, ne zamudil^ ugodne priločnosti za obisk svojcev v ZDA, Kanadi in Avstraliji.
UGOAGENT,
Informacije: Gregorčičeva 13, 61001 Ljubljana, tel. 21-701
DOLENJSKI LIST
USTANOVITELJI JN IZDAJATELJI:	obClnske konference
SZDL Brežice, CmomelJ, KoCevJe. KrSko, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET: Franc Beg. Viktor Drago«, Inž. Janez Gačnik, Janez Gartnar (predsednik sveta), Tone Goinlk, Joie Jeke. Franc Lapajne, Lojzka Potrč, Slavko Smerdel, Franc StaJ-dohar in Ivan Živlč.
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone GoSnik (glavni In odgovorni urednik), Ria Bačer, Slavko Dokl, Marjan Legan, Jože Primc, Jože Splichal, Jožica Teppey in Ivan Zoran. Tehnični urednik; Marjan MoSkon.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna Številka 1 dinar — Letna naročnina 49 dinarjev, polletna 24,50 dinarja, plačljiva vnaprej — Za inoeemstvo 100 dinarjev ali 6 ameriSkih dolarjev (ali ustrezna druga valuta v vrednosti 6 ZDA dolarjev, pri čemer Je že vStet lO-odst. popust, ki pa velja samo za tiste, ki plačujejo naročnino v .devizah). NaS devizni račun: 621-620-1-32002-10-8-9.
OGLASI: lem viSine v enem stolpcu (45 mm oz. 10 cicero) .13 din, 1 cm nn določeni strani 45 din, 1 cm na L, srednji in zadnji strani lista: SBdin. Vsak mali oglas do 10 besed 10din, vsaka nadaljnja beseda' 1 din. Za vse ostale oglase In oglase v barvi velln do preklica cenik St. 4 od 6. I. 1971 — Za oglase odgovarja Mirko Vesel.
TEKOČI RACUN nri podružnici SDK v Novem mestu 521-8-9   NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3 — Postni predal 33 — Telefon: (068) 21-227 — Nenaročenih rokoDtsov in fotr»grafiJ ne vračamo — Tiska tiskarna »Ljudsk« prav'ce« v Ljubljani.