233
Novice.
—   Osebne vesti. Deželnosodni svetnik v Krškem g. Alojzij Grego rin je premeščen v Celje. Okrajni sodnik v Metliki g. Emil Eizzolli je imenovan deželnosodnim svetnikom v Novem mestu. Imenovani so dalje sodni pristavi gg. Ivan Pogačnik v Kranju okrajnim sodnikom v Krškem, Jurij Šumer v Metliki okrajnim sodnikom istotam, dr. Jakob T o p 1 a k v Ptuju svetniškim tajnikom v Ljubljani, Jos. S t e r g e r v Sevnici svetniškim tajnikom v Mariboru, Anton Appelmann v Pliberku okrajnim sodnikom v Podkloštru, dr. Viljem Ja-nežič odvetniškim tajnikom v Maribora. — Podpredsednik najvišjega računskega dvora na Dunaju grof Anton Pace je pomaknjen v tretji činovni razred. — Ministerialni tajnik v finančnem ministerstvu g dr Friderik P loj je imenovan sek-cijskim sveinikom v istem ministerstvu.
—   Zdravniška zbornica in ljubljanska okrajna bolniška blagajna. Boj mej zdravniško zbornico in mej bolniško blagajno je poravnan. Nastal je bil vsled postopanja blagajne napram zdravnikom, a končal se je s tem, da se je blagajna podvrgla aahtevam zdravniške  zbornice.
—   Shod slovanskih časnikarjev se bo vršil 23., 24. in 25    septembra v Krakovem.
—   Narodni dom v Mariboru. Občinski odbor mariborski je odklonil prošnjo nPosojilnice" za gostilniško koncesijo za Narodni dom. Se tega ne privoščijo, da bi Slovenci se mogli v tvojib prostorih pri kozarcu vina razveseliti, a če se prikažejo kje drugod, pa vpijejo: izzivanje   —  policija.
—   Nov slovenski časopis. Govori se nam, da začne v kratkem izhajati v Gorici ncv slovenski list. Izhajal bo kot glasilo političnega društva „Slogaa  pod imenom „ Gorica".
—   Tržaška mestna občina je izgubila pravdo proti inženerju Ducatiju. Ta je za napravo vodovodnih načrtov, katere je izdelal, katerih pa občina ni porabila, zahteval 45.000 gld Sodišče mu je priznalo dve tretjini te svote in 2000 gld. pravdnih  troškov.
—   Pevsko društvo »Adrija« v Barkovljah praznuje dne 9. julija desetletnico  svojega obstanka.
—   Za zgradbo grško-katoliške cerkve v Metliki je daroval biskup   Strossmavr 200 gld.
—   Uboga Koroška! Na drugem mestu poročamo da je sodnikom v popolnoma slovenskem okraju Podklošter imenovan g. Anton Appelmann. Ta gospod je rodom iz Gradca in lomi le za silo slovenščino, kolikor se je od poslov naučil, a bil je imenovan, ker je njegov  oče vpliven  gospod !
—   Premembe v učiteljstvu. Iz službenih ozirov sta premeščena nadučitelj v Šmartnem pod Šmarno goro gospod Franjo Roj in a v Št. Vid nad Vipavo in učitelj g. Fran Punčuh na Slapu pri Vipavi v Ljubno. Učiteljica gospč. Friderika Konschegg je stalno nastavljena na nemški mestni dekliški šoli v Ljubljani, učiteljica gospč. Avgusta M a t a n o v ič pa na slovenski mestni dekliški šoli v Ljubljani. Učitelja g. M. Petschauer v Svetlem potoku in. g. Andrej Eppich v Kočevski reki sta menjala svoji službi. Nadučitelj v Dobre-poljah g. M. Hudovernik in nadučitelj v Št. Janžu g. Ivan Ju rman  sta šla v pokoj.
234
—   Slovensko vinogradsko društvo se je ustanovilo v   Ljubljani.    Predsednik je deželnosodni   svetnik   Vencajz Brez velikega skladišča v Ljubljani, kakor ga je v dež.  zboru nasvetoval groi Barbo, ne bo dosti   vspeha.
—   Tat v okrožnem sodišču mariborskem. Pri porotni obravnavi sta zapazila dva gospoda, da sta jima iz žepa ukradeni uri. Orožniki so takoj zaprli dvorano in preiskali vse poslušalce a ur niso dobili, tat je bil bržčas že prej odonsel pete.
—   Prememba učnega načrta za višje gimnazije. Naučni minister je na dež šolski svet izdal razpis, s katerim nekoliko preminja učni načrt za gimnazije iz leta 1884. Po tem učnem načrtu, ki stopi v veljavo s prihodnjim šolskim letom, bodo za naravoslovje v petem razredu na nekaterih gimnazijah določene tri ure na teden s pogojem, da število ličnih ur na teden ne preseže 26 ur. Nasprotno pa se bode primerno skrčila tvarina aritmetike in geometrije.
—   Kardinal Missia Papežev netjak grof Pecci je dne 21. slovesno vročil goriškemu knezonadškofu kardinalsko Čepico, dne 27. pa je nadvojvoda Franc Ferdinand kot zastopnik cesarjev   pokril novega   kardinala [slovesno- z biretom
—   Oproščena ubijalka Marija Drenovec iz Leskovca pri Mariboru je 1 1888. ubila svojega moža. Pred nekaj dnevi se je o tem uboju obravnavalo pred porotnim sodiščem v Mariboru Dasi je* bila krivda obtoženke dokazana dasi so porotniki soglasno potrdili vprašanje o njeni krivdi, je bila vender povsem oproščena in sicer zaradi tega, ker je šele po preteku 10 let od uboja prišla ta njena krivda na dan
Slavnost na Jesenicah. V nedeljo je katoliško-de-lavsko društvo v Jesenicah obhajalo slavnost blagoslo^ljenja svoje zastave. Te slavnosti se je udeležilo petnajst društev s sedmimi zastavami in udeležili so se je tudi poslanci Ažman, dr. Krek in Pogačnik.
Shod na Jesenicah je bil dne 25. t m. Na tem shodu sta poročala posl. Ažman o delovanju deželnega zbora n   posl. Pogačnik o delovanju drž   zbora
—   Bismarckov trg v Gradcu Občinski svet graški je svoje pangermansko mišljenje pokazal te dni na posebno značilen način. Sklenil je, imenovati okrog Auerspergovega spomenika v Gradcu „Bismarckov trg". To je že višek predrznosti.
—   Shod slovenskih lesotržcev bo dne 2. julija v Ljubljani v  „Narodnem domu".
—   Aretovanje. Dne 20 t. m so v Radečah pri Zidanem mostu aretovali prodajalca ondotnega konsumnega društva zaradi hudodelstva proti nravnosti.
—   Zadnjo deževje je na Dolenjskem napravilo jako veliko  škodo.
—   Na smrt obsojen je bil v Trstu Anton Cenkovič iz Topoljana, ker je umoril svojo ženo.
—   Medvedko staro nekaj mesecev in teško 38 kilogramov je na Veliki gori pri Ribnici ustrelil g. Anton Rudesch. Okrajno glavarstvo v Kočevju mu je za to izplačalo nagrado 40 gld.
—   Zgorela je triletna hčerka Žagarja Urbasa v Bistri pri Vrhniki.
—   Utonil je kočar Janez Puršič iz Žejnega pri Krškem. Padel je v pijanosti v Savo, iz katere se ni mogel rešiti.
—   Požari. V Hrušici pri Radoljici je pogorela hiša posestnika Fr. Lakote z gospodarskim poslopjem vred. Zgorela je tudi ena svinja. Škodo cenijo na 900 gld.
—   Požari. Dne 19. t. m. je šestletni sin gostilničarja Franca Škrjanca v Rodici v kamniškem okraju užgal domači kozolec. Ogenj se je hitro razširil in je upepelil več poslopij. Škoda znaša 1850 gld.
—   Samomor. Jožef Dolinšek iz Padeža pri Trebelnem se je obesil v neki hosti. Mož je bil slaboumen.
—   Zmaj Jovan Jovanovič. Minolo nedeljo je srbski narod na slovesen način proslavil petdesetletnico književnega delovanja dr Jovana Jovanovica, najodličnejšega vseh živečih srbskih pesnikov in jednega najznaminitejših slovanskih pisateljev. Jovanovič- ki je najbolje znan pod imeni „Zmaj-Jovana in cika-Jovan" se je porodil dne 6 decembra 1. 1833. v Novem Sadu. Njegov oče Pavel je bil uradnik in pozneje župan v Novem Sadu. Že v mladosti je Jovan Jovanovič 9 tako lahkoto zlagal pesmi, da mu je pesnik Simon Miluti-novic imenovan Sarajlija prorokoval, da postane odličen pesnik. In deček je bil takrat star šele sedem let! Ljudsko šolo je zvršil Zmaj v Novem Sadu, gimnazijo pa v Halašu in v Temešvaru. Na vseučiliščih na Dunuju, v Pesti in v Pragi je študiral jurispindenco, katera pa ga ni prav veselila. Po očetovi smrti se je vrnil v Novi Sad in postal uradnik, a delo v pisarni mu je bilo zoprno. Izstopil je iz službe in začel izdajati beletristični časopis „Javor1. L 1861 se je poročil z Jevrozimo Ružico Ličanin in se i. 1862. preselil v Pešto, kjer je prevzel vodstvo srbskega zavoda „T6kelijanum". Porabil je prosti čas, katerega mu je pustila služba, da je študiral medicino in napravil doktorat, L. 1870 se je odpovedal službi v nT6kelijanumuu in se kot zdravnik naselil najpraj v Novem Sadu. A tu mu ni ugajalo Preselil se je v Pančevo, v Karlovec, v Fusak, v Kamenico, v Beligrad, na Dunaj in naposled — lansko Jeto — v Zagreb, kjer živi še zdaj in kjer proslavi sedaj 50 letnico svojega delovanja. Jovanovič je pred vsem lirik. Poleg jako velicega števila lirskih pesmij, je pa zložil tudi mnogo otročjih pesem ter preložil mnogo svetovno slavnih del na srbski jezik, tako Puškinova, Groethejeva, Heinejeva, Berangerjeva, Tennvsonova, Petofljeva, Mirza-Schaffyjeva in druga. Slovencem je malo znan, ali tisti, ki ga poznajo se gotovo od srca radujejo njegovega jubileja in se vesele, da srbski narod tako lepo časti svojega najznamenitejšega sina. Hrvatje so pri tej slavnosti v Zagrebu uprizorili tako velike demonstracije proti Srbom, da je moralo vojaštvo napraviti mir   PaČ žalostno.
—   Pisateljska sreča na Francoskem. Leta 1848. je znani francoski romanopisec Aleksander Dumas starejši kan-didoval v parlament. Da dobi delavce na svojo stran, je razposlal oklic, ki je šele zdaj prišel v javnost in v katerem je rekel; če odštejem šest let šolanja, štiri leta delovanja pri notarjih in sedem let delovanja v raznih pisarnah, ostane še dvajset pisateljskega delovanja V teli nad dvajsetih letih sem delal po deset ur na dan, vsega skupaj 73.000 ur. Spisal sem v tem času 400 knjig romanov in 35 gledaliških iger. Vsakega romana je bilo izdanih po 4000 izvodov. Skupilo se je zanje 11,853.000 fr. Gledališke igre so nesle 6,360 000 fr. Pri mojih spisih so zaslužili stavci 264.000 frankov, tiskarne 528.000, tovarne papirja 633.000, knjigovezi 120.000, knji-gotržci 2,400.000, njih uslužbenci 1,600.000, ekspediterji 100 000, čitalnice 4,583.000 in ilustratorji 28 600 frankov. Pri mojih gledaliških igrah so zaslužili: impresariji 1,400.000 igralci 1,225 000, dekoracijski slikarji 210.000, krojači 140 000, lastniki gledališč 700 000. statisti 350.000, nad-zorovalni organi 70.000, trgovci s kukali 70 000, delavke 50.000, godci 257.000, mašinisti 150 000, frizerji 93 000 itd., če računam na dan, da treba človeku 5 frankov, potem je ob zaslužku pri mojih knjigah 692 oseb živelo 20 let — In vender, ko je Dumas umiral, je od zasluženih milijonov imel še 10 frankov.
—   Po dvajsetih letih. Pred kratkim se*je v nekem mestecu na otoku Sardinija primeril pravi pravcati roman V Sassariju se je 1. 1879. poročil delavec Ivan Dottori s svojo izvoljenko Prao, ko mu je mlada žena povila prvo dete, je Dottori izgubil svoj zaslužek in si ni znal pomagati drugače kakor da je šel v Ameriko, misleč, da si tamkaj hitro pomaga. Delal je v Ameriki pridno, polagal krajcar h krajcarju
235
in v desetih letih res toliko prihranil, da si je kupil inalo posestvo. Zdaj je pisal svoji ženi, naj pride z otrokom k njemu. Žena pa ni prišla, pač pa je dobil Dottori obvestilo, da je re-vica umrla, njeno dete pa, da so vzeli neki sorodniki k sebi. Dottori je vstal sam v Ameriki, toda začelo se mu je kmalu tožiti po domovini in naposled je res prodal svoje posestvo in se vrnil na Sardinijo. V dotičnein kraju, koder se je zastavil, ga je obšla želja, da se novic oženi in dober prijatelj ga je seznanil z ličnim in marljivim dekletom, ko se je Dottori prvič seSel s svojo izvoljenko, mu je ta povedala, da jej je mati umrla, oče pa je bil odSel v Ameriko in se ni več oglasil Dottori je poizvedoval dalje in je izvedel, da dekle, s katero se hoče oženiti, je — njegova hči. In poroke seveda ni bilo nič, a vzlic temu se stari Dottori in njegova zala hčerka smatrata za najsrečnejša človeka na celi Sardiniji.