107 Trendi intenzivnih padavin v Sloveniji v obdobju 1961–2020 Izvleček Prostorska razporeditev intenzivnih padavin v Sloveniji za obdobje 1961–2020 je skladna z razporeditvijo povprečne letne višine padavin. Intenzivne padavine so naj- pogostejše na območju alpsko-dinarske pregrade, ki je najbolj namočen del Slovenije. Število dni z intenzivnimi padavinami nad 30 in 50 mm je v omenjenem obdobju na splošno naraščalo, nad 70 mm pa upadalo. Analiza po posameznih postajah, ki pred- stavljajo podnebne in padavinske razmere na posameznih območjih, je pokazala, da so v krajih z zmerno sredozemskim padavinskim režimom maksimumi intenzivnih padavin pogostejši jeseni, na območjih z zmerno celinskim padavinskim režimom pa poleti. Ključne besede: klimatogeografija, intenzivne padavine, podnebne spremembe, vari- abilnost padavin, Slovenija TRENDS OF INTENSE PRECIPITATION IN SLOVENIA IN THE PERIOD 1961–2020 Abstract The spatial distribution of intense precipitation in Slovenia for the period 1961–2020 is consistent with the distribution of mean annual precipitation. Intense precipita- tion occurs most frequently in the area of the Alpine-Dinaric barrier, which is the wettest part of Slovenia. The number of days with intense precipitation above 30 and 50 mm has generally increased during this period, while it has decreased above 70 mm. An analysis of the trends at the individual stations representing the climate and COBISS 1.01 DOI: 10.4312/dela.62.107-133 TRENDI INTENZIVNIH PADAVIN V SLOVENIJI V OBDOBJU 1961–2020 Gašper Mužina* *Šantoma 5, SI-6000 Koper, Slovenija e-pošta: muzinagasper@gmail.com Dela 62_FINAL.indd 107 28. 01. 2025 07:27:49 108 Gašper Mužina | Dela 62 | 2024 | 107–133 precipitation conditions in the individual areas showed that in places with a moderate Mediterranean precipitation regime, the peaks of intense precipitation occur more frequently in the autumn, while in areas with a moderate continental precipitation regime they occur more frequently in the summer. Keywords: climatogeography, intense precipitation, climate change, precipitation va- riability, Slovenia 1 UVOD Podnebje je osnovna naravna danost, na katero smo razmeroma dobro prilagojeni. Ekstremni dogodki, ki so sestavni del naravne variabilnosti podnebja in vremena, pa praviloma prinašajo težave, včasih nas celo ogrožajo (Cegnar, 2003). Eden izmed najizrazitejših in hkrati nevarnih pojavov, povezanih s podnebnimi spremembami, so intenzivne padavine. V zadnjih desetletjih so številne regije po svetu zaznale po- večanje pogostosti in intenzivnosti ekstremnih vremenskih dogodkov, vključno z in- tenzivnimi padavinami. Tudi Slovenija zaradi razgibanega reliefa in specifičnih pod- nebnih razmer ni izjema pri zaznavanju teh sprememb. Z ekstremnimi podnebnimi in vremenskimi razmerami smo se v preteklosti že srečevali, saj imata podnebje in vreme naravno variabilnost, katere sestavni del so tudi ekstremni dogodki. Svetovna meteorološka organizacija opozarja, da v povezavi s podnebnimi spremembami lahko pričakujemo pogostejše in intenzivnejše ekstremne dogodke. O intenzivnih padavinah so pisali številni avtorji. Aloysius in sod. (2024) so v pro- storski in časovni analizi trendov intenzivnih padavin v porečju Mississipija prišli do spoznanja o njihovem naraščanju. Podobno je bilo ugotovljeno tudi za področje Jamajke (Burgess in sod., 2015). An in sod. (2023) so na primeru reke Jialing na Ki- tajskem ugotovili, da se bo pogostost ekstremnih padavin zmanjšala, njihova inten- zivnost pa povečala. Kratkotrajni in dolgotrajni ekstremni padavinski dogodki so se intenzivirali tudi v srednji Evropi (Fischer, Zeder, 2020). Padavinam v Sloveniji je bilo v preteklosti posvečenega veliko raziskovalnega tru- da. Cegnarjeva (2003) je v svojem prispevku obravnavala vpliv podnebnih sprememb na padavinski režim, ki se kaže v bolj ekstremnih vremenskih pojavih, med katerimi so tudi intenzivnejše padavine. V povzetku podnebne spremenljivosti v Sloveniji med leti 1961 in 2011 Vertačnika in sod. (2018) je bila analizirana variabilnost padavin. Komac in sod. (2020) so zapisali, da se količina padavin v Sloveniji med različnimi podnebnimi območji v posameznih letih močno razlikuje. Ogrin (2023) je analiziral padavinske vzorce v zadnjem standardnem klimatološkem obdobju in jih primerjal s povprečjem 1961–1990. Intenzivne padavine sodijo med ekstremne vremenske dogodke in se nanašajo na primere, ko količina padavin na nekem območju znatno presega običajno. Intenzivne padavine se po Cegnarjevi (2003, str. 65) delijo na nalive, ki trajajo od nekaj minut do Dela 62_FINAL.indd 108 28. 01. 2025 07:27:49 109 Trendi intenzivnih padavin v Sloveniji v obdobju 1961–2020 nekaj ur, obilne padavine ter večdnevne padavine. Delitev temelji tudi na napovedi verjetnosti za njihovo pojavljanje. Še posebej pri nalivih in poletnih nevihtah je težko napovedati točen čas in lokacijo in lahko že na majhnih razdaljah prihaja do velikih razlik v količini padavin. Pri dolgotrajnejših padavinah so čas, območje in sama oce- njena količina padavin lažje napovedljivi. Razlike med posameznimi leti v intenzivnih padavinskih dogodkih so velike. Kljub dokaj enakomerno razporejenim količinam padavin po mesecih se v Slo- veniji znotraj posameznih mesecev lahko pojavijo obdobja obilnih padavin in daljša suha obdobja. Tako lahko npr. tudi v enem samem dnevu pade (ali pa je tudi preseže- na) celotna povprečna mesečna količina padavin, preostali del meseca pa je po drugi strani lahko večinoma suh in brez padavin. Za zelo intenzivne kratkotrajne padavine, ki padejo v 5, 10, 15 in 30 minutah, so razlike med zahodnim in vzhodnim delom države precej majhne, povsem drugače pa je pri ekstremnih dnevnih padavinah, ko lahko v Posočju pade celo 400  mm, kar ponekod v Prekmurju predstavlja že polovico povprečne letne količine padavin (Cegnar, 2003). Intenzivne padavine so prostorsko in časovno omejene in med posameznimi leti prihaja do velikih nihanj v njihovi pojavnosti, zato jih je smiselno proučevati v daljših časovnih obdobjih, tudi takih, ki presegajo standardna 30-letna klimatološka obdob- ja. Po Cegnarjevi (2003) velja, da se njihova pogostost in intenziteta zaradi aktualnih podnebnih sprememb povečujeta, kar naj bi se nadaljevalo tudi v prihodnje. Glavna namena prispevka sta dva, in sicer 1) izdelati prostorsko sliko intenzivnih padavin v Sloveniji ter 2) preveriti, ali teza glede povečevanja pogostosti in stopnjevanja inten- zitete padavin velja tudi za Slovenijo in ugotoviti morebitne regionalne razlike. Kot kazalce intenzivnih padavin smo upoštevali število dni z višino padavin nad 30, nad 50 in nad 70 mm, kot obdobje proučevanja pa čas med leti 1961 in 2020, ki zajema zadnji dve standardni klimatološki obdobji 1961–1990 in 1991–2020. 2 METODE IN TEHNIKE DELA Prvi korak pri analizi intenzivnih padavin v obdobju 1961–2020 je bil izbor repre- zentativnih meteoroloških postaj in zbiranje padavinskih podatkov zanje. Sledile so statistične analize in priprava rezultatov za končno analizo. Pri izboru meteoroloških postaj mi je bilo v pomoč magistrsko delo Blatnika (2018), ki je bilo tudi vir podat- kov za približno polovico postaj, ki sem jih vključil v analizo. Drugo polovico mete- oroloških postaj sem dopolnil glede na čim enakomernejšo razporeditev po Sloveniji z upoštevanjem njenih reliefnih in podnebnih značilnosti oziroma z iskanjem postaj za zapolnitev območij, kjer so bile zračne razdalje med posameznimi postajami večje ter glede na razpoložljivost nizov podatkov za celotno obdobje. V končni fazi je bilo v analizo vključenih 78 meteoroloških postaj s padavinskimi podatki (slika 1, pre- glednica 1). Dela 62_FINAL.indd 109 28. 01. 2025 07:27:49 110 Gašper Mužina | Dela 62 | 2024 | 107–133 Slika 1: Prostorska razporeditev meteoroloških, klimatoloških in padavinskih postaj, ki so bile vključene v analizo. Podatke o višini padavin sem v celoti pridobil iz spletnega arhiva meritev Agencije Republike Slovenije za okolje. Vhodni podatki so bili: število dni z višino padavin nad 30, nad 50 oziroma nad 70 mm za obdobje 1961–2020. V spletnem arhivu meritev Agencije Republike Slovenije za okolje se lahko dnevne podatke za posamezno postajo pridobi za največ desetletno dobo. Tako je bilo treba za vsako od 78 postaj po šestkrat ročno prekopirati podatke. Z naslednjim korakom sem za vsako postajo s podatki o dnevni višini padavin shranil tiste, ko je padlo več kot 30 mm padavin, in izračunal letno število dni s to višino padavin. Po istem postopku sem izračunal tudi število dni z višino padavin nad 50 oziroma 70 mm. Težavo so pri nekaterih postajah predstavljala krajša obdobja (v povprečju kakšen mesec ali dva) z izpadom podatkov. V takih primerih smo podatke interpolirali s pomočjo podatkov najbližje sosednje postaje. Kljub temu in dejstvu, da lahko že na majhnih razdaljah prihaja do velikih razlik v višini padavin, menim, da so podatki dovolj zanesljivi. Po urejanju podatkov sem se lotil statističnih analiz v treh programskih orodjih, in sicer Excelu, SPSS-u ter ArcGIS Proju. V slednjem sem izdelal kartografsko gra- divo. Za prostorsko interpolacijo točkovnih podatkov sem uporabil metodo Spline, Dela 62_FINAL.indd 110 28. 01. 2025 07:27:49 111 Trendi intenzivnih padavin v Sloveniji v obdobju 1961–2020 za katero ocenjujem, da je nekoliko boljša od metode Kriging oziroma Inverse Di- stance Weighting, ki sta prikazali nekoliko slabše rezultate. Excel sem uporabil za prikaz trendov in 5-letnih drsečih povprečij. SPSS mi je služil za analizo linearnih trendov in statistične značilnosti le-teh. Za izračun linearnih trendov sem upora- bil linearno regresijsko analizo, za ugotavljanje statistične značilnosti trendov pa t-test. 3 REZULTATI V prvem delu je prikazana prostorska razporeditev števila dni z intenzivnimi pada- vinami v Sloveniji, v nadaljevanju pa rezultati analize trendov intenzivnih padavin za števila dni z višino padavin nad 30, nad 50 oziroma nad 70 mm. Trende sem za vse tri pragove analiziral v treh korakih, in sicer najprej za celotno obdobje 1961–2020, nato pa še za obe standardni klimatološki obdobji (1961–1990 in 1991–2020). V prispevku so objavljeni rezultati za celotno obdobje proučevanja, za klimatološki obdobji pa le primerjalno, če je bil znotraj njiju večji razkorak v trendih glede na celotno obdobje 1961–2020. Slika 2: Skupno število dni z višino padavin nad 30 mm v obdobju 1961–2020. Dela 62_FINAL.indd 111 28. 01. 2025 07:27:49 112 Gašper Mužina | Dela 62 | 2024 | 107–133 3.1 Prostorska razporeditev števila dni z višino padavin nad 30, nad 50 in nad 70 mm v obdobju 1961–2020 Slike 2, 3 in 4 prikazujejo razporeditev skupnega števila dni z višino padavin nad izbranimi padavinskimi pragovi na območju Slovenije za obdobje 1961–2020. Pri iz- delavi kart sem si pomagal s prostorsko interpolacijo. Prikaz ni popolnoma natančen, saj je informativnost prikaza odvisna od števila meteoroloških postaj oziroma upo- rabljenih podatkov. Potemtakem je zanesljivost večja na območjih, kjer je mreža me- teoroloških postaj bolj zgoščena, po drugi strani pa so rezultati na območjih z redko mrežo meteoroloških postaj precej manj zanesljivi. Slednje se na vseh kartah najbolj opazi na območjih Snežnika, Pohorja in Gorjancev, kjer bi pričakovali bolj poudarjen maksimum. Sicer je za vse padavinske pragove opaziti precej podobnosti v primer- javi s splošno razporeditvijo padavin v Sloveniji. Tako tudi za intenzivne padavine v grobem velja, da se najpogosteje pojavljajo v alpskem svetu in krajih ob alpsko-dinar- ski pregradi, nakar se število dni z intenzivnimi padavinami zmanjšuje tako v smeri jugozahoda kot tudi severovzhoda proti Prekmurju, kjer je število dni nad izbranimi padavinskimi pragovi najmanjše. Slika 3: Skupno število dni z višino padavin nad 50 mm v obdobju 1961–2020. Dela 62_FINAL.indd 112 28. 01. 2025 07:27:50 113 Trendi intenzivnih padavin v Sloveniji v obdobju 1961–2020 Slika 4: Skupno število dni z višino padavin nad 70 mm v obdobju 1961–2020. 3.2 Trendi za število dni z višino padavin nad 30 mm v obdobju 1961–2020 Preglednica 1 prikazuje trende intenzivnih padavin za števila dni z višino padavin nad 30, nad 50 oziroma nad 70 mm ter njihovo statistično značilnost. Trendi s stopnjo značilnosti na ravni p ≤ 0,05 so označeni z dvema zvezdicama, trendi s stopnjo zna- čilnosti p ≤ 0,1 pa z eno zvezdico. Preglednica 1: Trendi intenzivnih padavin za števila dni z višino padavin nad 30, nad 50 oziroma nad 70 mm v obdobju 1961–2020. Ime postaje Številka postaje Trend števila dni z višino padavin nad 30 mm Trend števila dni z višino padavin nad 50 mm Trend števila dni z višino padavin nad 70 mm Ambrož pod Krvavcem 1 + ** + ** + Bele Vode 2 – – + Dela 62_FINAL.indd 113 28. 01. 2025 07:27:50 114 Gašper Mužina | Dela 62 | 2024 | 107–133 Ime postaje Številka postaje Trend števila dni z višino padavin nad 30 mm Trend števila dni z višino padavin nad 50 mm Trend števila dni z višino padavin nad 70 mm Bohinjska Bistrica 3 – – – ** Brege 4 + – + ** Bukovo 5 – ** – ** – * Bukovščica 6 – +/– + Cankova 7 + – +/– Celje 8 + – – Cerknica 9 – – – Cirkulane 10 + – – Črešnjevec 11 + – + Črna vas 12 + ** + + Črni Vrh nad Idrijo 13 – + – Črnomelj 14 + * + – Dvor 15 – – – Fužina 16 + + – Godnje 17 + – – Gorenjci pri Adlešičih 18 + – + Grčarice 19 + + ** – Hrib 20 + – +/– Javorniški Rovt 21 + + + Jeronim 22 – +/– + Juršče 23 – * – – Kadrenci 24 + – – Kančevci 25 + +/– – Kobilje 26 + + + * Kozina 27 – ** – ** – Kozji Vrh 28 + + + Kredarica 29 + ** + + Laško 30 + + – Lendava 31 + – – ** Lig 32 – + – Dela 62_FINAL.indd 114 28. 01. 2025 07:27:50 115 Trendi intenzivnih padavin v Sloveniji v obdobju 1961–2020 Ime postaje Številka postaje Trend števila dni z višino padavin nad 30 mm Trend števila dni z višino padavin nad 50 mm Trend števila dni z višino padavin nad 70 mm Ljubljana 33 – + + Logatec 34 – – – Luče 35 – ** – ** – Lučine 36 – ** – – * Maribor 37 – – + Mislinja 38 + – – Mokronog 39 + + – Murska Sobota 40 + + +/– Nova vas na Blokah 41 + ** + + Novi Lazi 42 – – +/– Novo mesto 43 + * + – Opatje selo 44 – + + * Oplotnica 45 + – – Podljubelj 46 – – – * Podpeca 47 + ** + – Podsreda 48 + + + Poljane nad Škofjo Loko 49 + + +/– Postojna 50 – – – * Predgrad 51 + ** + * +/– Ptuj 52 – + – Rakitovec 53 – – +/– Rateče 54 +/– + – Razdrto 55 – – ** – ** Ribnica na Pohorju 56 – + + Rut 57 + + + Seča 58 +/– + ** + ** Sevnica 59 + – – Sevno 60 + * + – Soča 61 + + ** + * Sodražica 62 – – – Dela 62_FINAL.indd 115 28. 01. 2025 07:27:50 116 Gašper Mužina | Dela 62 | 2024 | 107–133 Ime postaje Številka postaje Trend števila dni z višino padavin nad 30 mm Trend števila dni z višino padavin nad 50 mm Trend števila dni z višino padavin nad 70 mm Solčava 63 – + – Srednja Bistrica 64 – – +/– Strojna 65 + + +/– Šempas 66 + + * + ** Šentilj 67 + + – Trenta 68 – – – * Vedrijan 69 – * + + Voglje 70 – + + Vojsko 71 – – – Zbelovska Gora 72 + + – Zgornja Radovna 73 – + – Zgornja Sorica 74 + + + Zgornje Loke pri Blagovici 75 + * + + Želimlje 76 + – – Žetale 77 + + + Žusem 78 + + + Opomba: * statistično značilen trend (pozitiven/negativen) na ravni p ≤ 0,1; ** statistično značilen trend (pozitiven/negativen) na ravni p ≤ 0,5. Iz slike 5 je razvidno, da se je v obdobju 1961–2020 pozitiven trend intenzivnih padavin za število dni nad 30 mm pretežno pojavljal v vzhodni polovici Slovenije, negativen pa je prevladoval na zahodu. V Sloveniji je imelo pozitiven trend dobrih 56 % postaj, 41 % negativnega, postaji Seča in Rateče pa sta imeli neizrazit trend. Deset postaj je imelo statistično značilen trend s stopnjo značilnosti 0,05 (Ambrož pod Krvavcem, Črna vas, Kredarica, Nova vas na Blokah, Podpeca in Predgrad s pozitivnimi trendi, z negativnimi pa Bukovo, Kozina, Luče in Lučine), šest pa jih je imelo statistično značilen trend s stopnjo značilnosti 0,1 (Črnomelj, Novo mesto, Sevno in Zgornje Loke pri Blagovici s pozitivnimi trendi, Juršče in Vedrijan pa z negativnimi trendi). Dela 62_FINAL.indd 116 28. 01. 2025 07:27:50 117 Trendi intenzivnih padavin v Sloveniji v obdobju 1961–2020 Slika 5: Trendi za število dni z višino padavin nad 30 mm v obdobju 1961–2020. Če celotno obdobje primerjamo z obema standardnima klimatološkima obdob- jema (1961–1990 in 1991–2020), lahko ugotovimo, da je bila v prvem tridesetle- tnem obdobju razporeditev trendov po državi precej bolj neenakomerna. Nekaj več postaj s pozitivnim trendom je bilo razpršenih po severni polovici države, sicer pa je na državni ravni prevladoval negativen trend, ki se je pojavljal na 63 % vseh po- staj. Na drugi strani je klimatološko obdobje 1991–2020 pokazalo drugačno sliko, saj je prevladoval pozitiven trend, ki se je pojavljal na 62 % vseh postaj. Najizrazi- tejša in večja sklenjena območja s pozitivnim trendom so bila na območju Julijskih Alp, Karavank in v Prekmurju, v jugozahodnem delu Slovenije, na Kočevskem in v Beli krajini. 3.3 Trendi za število dni z višino padavin nad 50 mm v obdobju 1961–2020 Trendi števila dni z višino padavin nad 50 mm so neenakomerno razpršeni po državi, zato o kakšnem prostorskem vzorcu ne moremo govoriti (slika 6). Tri postaje so imele neizrazit trend, dobrih 52 % pozitiven in dobrih 43 % negativen trend. Osem postaj je imelo statistično značilen trend s stopnjo značilnosti 0,05 (Ambrož pod Krvavcem, Dela 62_FINAL.indd 117 28. 01. 2025 07:27:51 118 Gašper Mužina | Dela 62 | 2024 | 107–133 Grčarice, Seča in Soča s pozitivnimi trendi, z negativnimi pa Bukovo, Kozina, Luče in Razdrto), dve pa sta imeli statistično značilen trend s stopnjo značilnosti 0,1 (Pred- grad in Šempas s pozitivnim trendom). Slika 6: Trendi za število dni z višino padavin nad 50 mm v obdobju 1961–2020. V klimatološkem obdobju 1961‒1990 je enako število postaj beležilo pozitiven in negativen trend. Večje sklenjeno območje s pozitivnim trendom je bilo v pasu od Šen- tilja, Maribora in Dravske doline proti jugu vse do Novega mesta, po drugi strani pa je vzdolž alpsko-dinarske pregrade prevladoval negativni trend. V klimatološkem ob- dobju 1991–2020 se je slika precej spremenila. Večja območja s pozitivnim trendom so bila v Prekmurju, v Julijskih Alpah in Karavankah ter v pasu od Kozjanskega preko Sevnice in Novega mesta do Bele krajine, drugod je prevladoval negativen trend. Re- zultati za to obdobje so pokazali, da je imelo slabih 58 % postaj pozitivni trend in 41 % postaj negativnega. Dela 62_FINAL.indd 118 28. 01. 2025 07:27:51 119 Trendi intenzivnih padavin v Sloveniji v obdobju 1961–2020 3.4 Trendi za število dni z višino padavin nad 70 mm v obdobju 1961–2020 Slika 7: Trendi za število dni z višino padavin nad 70 mm v obdobju 1961–2020. Iz slike 7 razberemo, da so z izjemo dinarske Slovenije, kjer prevladujejo negativni trendi, drugje ti precej razpršeni. V obdobju 1961–2020 je na 36 % postaj prevladoval pozitiven trend, 52 % postaj je zabeležilo negativen trend, 12 % postaj pa je imelo neizrazit trend, kar gre pripisati majhnemu deležu ter redkosti pojavljanja dni, ki pre- segajo ta padavinski prag. Dnevna višina padavin nad 70 mm se pogosteje pojavlja ob alpsko-dinarski pregradi, proti vzhodu pa vse redkeje. Murska Sobota je tako v celotnem 60-letnem obdobju zabeležila le šest takšnih dni, zato rezultati za ta del države niso najbolj smiselni. Na območju alpsko-dinarske pregrade lahko razberemo menjavanje obeh vrst trendov, kar kaže na neenakomerno prostorsko razporeditev padavin z dnevno višino nad 70 mm. Nekaj postaj na tem območju in ob njem je imelo statistično značilne trende. Obe vmesni standardni klimatološki obdobji kažeta podobno sliko kot celotno obdobje 1961–2020. Dela 62_FINAL.indd 119 28. 01. 2025 07:27:52 120 Gašper Mužina | Dela 62 | 2024 | 107–133 3.5 Trendi intenzivnih padavin na reprezentativnih postajah v obdobju 1961–2020 Za podrobnejšo analizo trendov intenzivnih padavin sem analiziral podatke za 6 re- prezentativnih postaj, ki predstavljajo podnebne in padavinske razmere na svojih ob- močjih: Seča (zmerno sredozemsko podnebje), Kredarica (gorsko podnebje), Ljubljana (zmerno celinsko podnebje osrednje Slovenije), Črnomelj (zmerno celinsko podnebje jugovzhodne Slovenije), Celje (zmerno celinsko podnebje vzhodne Slovenije) in Mu- rska Sobota (zmerno celinsko podnebje severovzhodne Slovenije). Za vsako od postaj sem prikazal število dni z višino padavin nad 30 in 50 mm ter pripadajoča petletna drseča povprečja. Za prikaz števila dni z višino padavin nad 70 mm se, z izjemo Kreda- rice, nisem odločil, in sicer zaradi že omenjene redkosti pojavljanja tako obilnih dnev- nih padavin. Za vsako postajo so prikazani tudi absolutni letni padavinski maksimumi (dan z največjo višino padavin v posameznem letu) ter prikaz po sezoni oziroma trime- sečju, v katerem je prišlo do absolutnega letnega padavinskega maksimuma. Seča Pri Seči (slika 8) so opazne precejšnje razlike v pojavljanju intenzivnih padavin med leti. S pomočjo drsečih povprečij lahko izluščimo obdobja, ko so bile intenzivne pada- vine pogostejše oziroma manj pogoste. Razvidno je, da se je število dni z intenzivnimi padavinami do preloma tisočletja pri obeh pragovih zmanjševalo, po letu 2000 pa sta obe krivulji usmerjeni večinoma navzgor. Kljub temu je od leta 2010 naprej moč zaznati velika nihanja med posameznimi leti, kar potrjuje predvidevanja o vse pogo- stejših padavinskih ekstremih. Linearni trend za število dni z višino padavin nad 30 0 2 4 6 8 10 12 14 16 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 2016 šte vi lo d ni 30 mm 50 mm 5-letni drseči povprečji Slika 8: Potek števila dni z višino padavin nad 30 in 50 mm v Seči v obdobju 1961–2020. Dela 62_FINAL.indd 120 28. 01. 2025 07:27:52 121 Trendi intenzivnih padavin v Sloveniji v obdobju 1961–2020 mm je neizrazit, pri številu dni nad 50 mm pa pozitiven (+0,1 dni/10 let) in statistično značilen s stopnjo značilnosti 0,05. Absolutni letni padavinski maksimumi so v Seči v obravnavanem obdobju kazali trend rasti, ki je znašal +1,4 mm/10 let (slika 9), trend pa je bil statistično neznačilen. Pojavljala so se tako leta, ko je bila v enem dnevu krepko presežena povprečna me- sečna višina padavin (npr. leta 2010), ter leta, ko je največja mesečna višina padavin znašala manj kot 40 mm, kot se je zgodilo v letih 1985 in 2005. Slika 9: Absolutni letni padavinski maksimumi v Seči v obdobju 1961–2020. Kredarica Slika 10: Potek števila dni z intenzivnimi padavinami na Kredarici v obdobju 1961–2020. 0 20 40 60 80 100 120 140 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 2016 vi šin a pa da vi n v m m trend 5-letno drseče povprečje 0 5 10 15 20 25 30 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 2016 šte vi lo d ni 30 mm 50 mm 70 mm 5-letna drseča povprečja Dela 62_FINAL.indd 121 28. 01. 2025 07:27:52 122 Gašper Mužina | Dela 62 | 2024 | 107–133 Na Kredarici je bilo na začetku obravnavanega obdobja večletno obdobje z manj intenzivnimi padavinami, ki je najbolj izraženo pri številu dni z višino padavin nad 30 mm. Za vse izbrane padavinske pragove je približno do sredine sedemdesetih let opazen trend zmanjševanja števila dni z intenzivnimi padavinami, druga manj izra- zita upada sta opazna v devetdesetih letih ter med letoma 2002 ter 2007 (slika 10). 5-letna drseča povprečja so se počasi povečevala, na kar kažejo tudi trendi, ki so v ob- dobju 1961‒2020 za vse tri padavinske parametre pozitivni (+0,3 dni/10 let za 50 mm oziroma +0,1 dni/10 let za 70 mm). Za padavine nad 30 mm dnevno je trend tudi statistično značilen s stopnjo značilnosti 0,05 in znaša +0,8 dni/10 let. V obdobju 1961‒2020 so bili absolutni letni padavinski maksimumi na Kredarici pogosto višji od 100 mm (slika 11). Nekoliko nižji dnevni maksimumi so se ujemali z leti, ko so bile intenzivne padavine nekoliko manj pogoste. Tako kot pri Seči so se tudi na Kredarici absolutni letni padavinski maksimumi povečevali (+2,7 mm/10 let), trend je bil statistično neznačilen. Slika 11: Absolutni letni padavinski maksimumi na Kredarici v obdobju 1961–2020. Ljubljana V Ljubljani je bila situacija v primerjavi s Sečo in Kredarico nekoliko drugačna, saj je bil za padavine nad 30 mm trend komaj zaznaven (–0,05 dni/10 let) in statistično neznačilen. Število dni z višino padavin nad 50 mm je v proučevanem obdobju rahlo naraščalo (+0,2 dni/10 let), na kar nakazuje podatek, da je bil od leta 1992 dalje vsako leto vsaj en dan, ko je padlo več kot 50 mm padavin. 0 50 100 150 200 250 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 2016 vi šin a pa da vi n v m m trend 5-letno drseče povprečje Dela 62_FINAL.indd 122 28. 01. 2025 07:27:52 123 Trendi intenzivnih padavin v Sloveniji v obdobju 1961–2020 Slika 12: Potek števila dni z višino padavin nad 30 in nad 50 mm v Ljubljani v obdobju 1961–2020. Tako kot v Seči in na Kredarici so se absolutni letni padavinski maksimumi tudi v Ljubljani povečevali (+1,5 mm/10 let), trend je bil statistično neznačilen. Najvišje vrednosti so bile zabeležene v letih 2010 in 2014, pred tem pa v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja (slika 13). Na drugi strani pa so bili trije najnižji letni padavinski maksimumi v drugi polovici šestdesetih let. Slika 13: Absolutni letni padavinski maksimumi v Ljubljani v obdobju 1961–2020. 0 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 2016 šte vi lo d ni 30 mm 50 mm 5-letni drseči povprečji 0 20 40 60 80 100 120 140 160 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 2016 vi šin a pa da vi n v m m trend 5-letno drseče povprečje Dela 62_FINAL.indd 123 28. 01. 2025 07:27:52 124 Gašper Mužina | Dela 62 | 2024 | 107–133 Črnomelj V Črnomlju (slika 14) je opaziti precejšnje razlike v pojavljanju intenzivnih padavin, saj je predvsem krivulja za padavine nad 30 mm precej variabilna, kar kaže na velika nihanja med posameznimi leti. Trenda za oba padavinska pragova sta rahlo pozitivna (+0,4 dni/10 let za 30 mm oziroma +0,1 dni/10 let za 50 mm), za padavine nad 50 mm je trend statistično značilen s stopnjo značilnosti 0,1. Obdobje zadnjih desetih let je bilo z vidika števila dni z intenzivnimi padavinami nadpovprečno, kar je lepo razvidno iz poteka krivulje za 5-letna drseča povprečja. Slika 14: Potek števila dni z višino padavin nad 30 in nad 50 mm v Črnomlju v obdobju 1961–2020. Slika 15: Absolutni letni padavinski maksimumi v Črnomlju v obdobju 1961–2020. 0 2 4 6 8 10 12 14 16 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 2016 šte vi lo d ni 30 mm 50 mm 5-letni drseči povprečji 0 20 40 60 80 100 120 140 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 2016 vi šin a pa da vi n v m m trend 5-letno drseče povprečje Dela 62_FINAL.indd 124 28. 01. 2025 07:27:52 125 Trendi intenzivnih padavin v Sloveniji v obdobju 1961–2020 Slika 15 razkriva, da je bil v obdobju 1961‒2020 trend absolutnih letnih padavin- skih maksimumov negativen (–0,9 mm/10 let) in statistično neznačilen. To potrjujejo tudi drseča povprečja z najnižjimi vrednostmi med letoma 2000 in 2010, medtem ko so se izrazitejši absolutni letni padavinski maksimumi pojavljali v standardnem kli- matološkem obdobju 1961–1990. Celje V Celju (slika 16) obe 5-letni drseči povprečji kažeta na zmanjševanje števila dni z intenzivnimi padavinami do sredine osemdesetih let 20. stoletja. Trend za dnevne pa- davine nad 30 mm se je nato obrnil navzgor, medtem ko je število dni z višino padavin nad 50 mm do konca obdobja precej nihalo. Trenda za dnevne padavine nad 30 in nad 50 mm sta bila v celotnem proučevanem obdobju majhna oziroma komaj zaznavna (+0,2 dni/10 let za 30 mm ter –0,06 dni/10 let za 50 mm) ter statistično neznačilna. Slika 16: Potek števila dni z višino padavin nad 30 in nad 50 mm v Celju v obdobju 1961–2020. Trend absolutnih letnih padavinskih maksimumov (slika 17) je skozi obdobje 1961–2020 komaj zaznavno naraščal (+0,2 mm/10 let), bil pa je statistično neznači- len. Obdobja manj intenzivnih padavinskih maksimumov so se pojavljala v začetku proučevanega obdobja in na začetku 21. stoletja. Na drugi strani je bil najvišji maksi- mum, podobno kot v Ljubljani, zabeležen leta 2010 ob takratnih jesenskih poplavah v septembru. 0 2 4 6 8 10 12 14 16 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 2016 šte vi lo d ni 30 mm 50 mm 5-letni drseči povprečji Dela 62_FINAL.indd 125 28. 01. 2025 07:27:52 126 Gašper Mužina | Dela 62 | 2024 | 107–133 Slika 17: Absolutni letni padavinski maksimumi v Celju v obdobju 1961–2020. Murska Sobota Proti vzhodu Slovenije se, skladno z zmanjševanjem višine padavin, zmanjšuje tudi število dni z intenzivnimi padavinami, kar nakazuje tudi slika 18. Opazimo lahko, da so dnevi z višino padavin nad 50 mm redki. Temu pritrjuje podatek, da v prouče- vanem obdobju v posameznem letu nikoli nista bila več kot dva taka dneva. Za oba izbrana padavinska parametra sta trenda rahlo pozitivna (+0,2 dneva na desetletje za 30 mm oziroma +0,06 dneva za 50 mm) in statistično neznačilna. Slika 18: Potek števila dni z višino padavin nad 30 in nad 50 mm v Murski Soboti v obdobju 1961–2020. 0 20 40 60 80 100 120 140 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 2016 vi šin a pa da vi n v m m trend 5-letno drseče povprečje 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 2016 šte vi lo d ni 30 mm 50 mm 5-letni drseči povprečji Dela 62_FINAL.indd 126 28. 01. 2025 07:27:52 127 Trendi intenzivnih padavin v Sloveniji v obdobju 1961–2020 Slika 19 kaže na komaj zaznaven, statistično neznačilen, negativen trend absolu- tnih letnih padavinskih maksimumov (–0,1 mm/10 let), čeprav so med leti velika ni- hanja. Lahko razločimo tri obdobja nekoliko višjih maksimumov, ki so bila do sredine sedemdesetih let prejšnjega stoletja, manj izrazito obdobje v drugi polovici osemde- setih let ter najizrazitejše od leta 2005 naprej. Izrazitejše obdobje nižjih maksimumov lahko razberemo v začetku 21. stoletja. Slika 19: Absolutni letni padavinski maksimumi v Murski Soboti v obdobju 1961–2020. 3.6 Sezonski razpored absolutnih letnih padavinskih maksimumov Preglednica 2: Sezonski razpored absolutnih letnih padavinskih maksimumov (v mm) po posameznih reprezentativnih postajah. Leto Seča Kredarica Ljubljana Črnomelj Celje Murska Sobota 1961 55,4 (pl) 115,3 (j) 72,1 (j) 62 (j) 72,6 (j) 33,8 (j) 1962 48,7 (j) 74,5 (pl) 58,2 (j) 61,5 (z) 79,9 (pl) 42,9 (pl) 1963 77,7 (pl) 110,4 (pl) 63,3 (pl) 96,7 (j) 39,4 (pl) 48,9 (j) 1964 98,8 (j) 100,9 (j) 94 (j) 72 (j) 86,2 (j) 64,2 (j) 1965 60,6 (z) 84,8 (j) 79,6 (j) 69 (pl) 60 (pl) 60,4 (pl) 1966 65,8 (pl) 67,8 (z) 42 (pl) 60,9 (pl) 51,3 (pl) 64,5 (pl) 1967 52,3 (j) 72,7 (j) 42 (pm) 47,9 (pl) 34,5 (pm) 64,6 (pm) 0 20 40 60 80 100 120 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 2016 vi šin a pa da vi n v m m trend 5-letno drseče povprečje Dela 62_FINAL.indd 127 28. 01. 2025 07:27:52 128 Gašper Mužina | Dela 62 | 2024 | 107–133 Leto Seča Kredarica Ljubljana Črnomelj Celje Murska Sobota 1968 42,6 (pm) 70,3 (pl) 63 (z) 56,1 (z) 53,4 (z) 52,9 (pl) 1969 68,2 (j) 182,8 (pl) 79,7 (pm) 72,4 (pm) 100 (pm) 54 (pm) 1970 66 (pl) 100,6 (pl) 37,4 (pm) 53,5 (pl) 50,3 (pl) 45,7 (j) 1971 48 (j) 69,5 (j) 124,3 (pl) 49,7 (j) 33,3 (pl) 71,9 (pl) 1972 48 (z) 77,1 (j) 52,3 (pm) 50,6 (j) 51,5 (j) 83 (pl) 1973 58 (pl) 117,9 (j) 116 (j) 64 (j) 82,2 (j) 58,9 (j) 1974 65,2 (j) 96 (pl) 95,8 (j) 87,1 (j) 66,7 (pl) 47,4 (j) 1975 86,8 (z) 88,6 (pm) 79,2 (pm) 49,5 (j) 52,3 (pl) 57,2 (pl) 1976 69,8 (j) 48,4 (pl) 62 (j) 64,2 (j) 54,5 (pl) 68 (pm) 1977 68 (pl) 51,8 (pl) 53,2 (pl) 51 (j) 63,7 (pl) 45 (j) 1978 63,5 (j) 111,2 (pm) 112,4 (j) 60,2 (pl) 68,7 (j) 39,4 (pl) 1979 56,4 (pl) 116,4 (j) 83,9 (j) 64,9 (j) 62,3 (j) 39,7 (pl) 1980 66,4 (j) 134,9 (j) 91,4 (j) 65,3 (pl) 93,6 (j) 65,5 (j) 1981 72,6 (j) 60,5 (pl) 51,8 (j) 55 (pl) 52,6 (pl) 96,2 (pl) 1982 97,8 (pl) 116,4 (pl) 68,5 (pl) 115 (pl) 49,8 (pl) 38 (pl) 1983 72,3 (j) 128,4 (j) 47,8 (j) 73,5 (pl) 60,1 (j) 51,8 (j) 1984 62 (j) 107,1 (pm) 66,3 (pl) 46,5 (pl) 54,6 (pl) 34,8 (j) 1985 35,5 (j) 61,3 (pl) 69,6 (pl) 86,1 (pl) 49,8 (pl) 58 (pm) 1986 54,3 (j) 172,5 (pl) 54,2 (j) 66,7 (j) 88,7 (j) 42 (pm) 1987 44,1 (j) 156 (j) 89,7 (j) 72 (j) 102,7 (pl) 69,3 (pl) 1988 92 (j) 125,6 (pl) 104,4 (pl) 74,5 (j) 75,8 (j) 47,6 (j) 1989 75,5 (pl) 93,2 (pl) 76,9 (pl) 75,5 (pl) 65,1 (pl) 58,8 (pl) 1990 77,1 (pl) 103 (j) 72,2 (pl) 85,4 (j) 72 (j) 64,7 (pl) 1991 68 (j) 100,6 (j) 48 (j) 54,9 (j) 68,8 (j) 47 (pl) 1992 53,8 (pl) 123,2 (j) 78,8 (j) 61,8 (j) 65,3 (j) 51,8 (j) 1993 59 (j) 100 (j) 80,3 (j) 61,7 (j) 42,9 (j) 38,2 (j) 1994 50,4 (pm) 69,7 (j) 92,5 (j) 67,9 (pl) 56,2 (pl) 45,1 (j) 1995 57,3 (pl) 90,9 (j) 66,4 (z) 75,4 (z) 67,7 (j) 57,1 (pl) 1996 103 (j) 79,9 (pl) 55 (pm) 74 (pl) 54,4 (pl) 43 (pl) 1997 53,5 (j) 102,4 (j) 85,6 (j) 53,2 (j) 74 (j) 31,9 (pl) 1998 47,5 (j) 120,2 (j) 105,7 (j) 67,8 (j) 105,2 (j) 76,3 (j) 1999 48,5 (j) 154,6 (j) 70,6 (z) 75,4 (z) 61,4 (z) 50,8 (pm) 2000 74 (j) 97,7 (j) 59,4 (pl) 65,7 (j) 49,6 (j) 36 (j) Dela 62_FINAL.indd 128 28. 01. 2025 07:27:52 129 Trendi intenzivnih padavin v Sloveniji v obdobju 1961–2020 Leto Seča Kredarica Ljubljana Črnomelj Celje Murska Sobota 2001 63,2 (z) 84,6 (j) 79,9 (pm) 73,6 (j) 45,4 (j) 34,5 (j) 2002 53,7 (j) 159,4 (j) 54,5 (pl) 43,2 (j) 40 (pl) 31,2 (pl) 2003 50,4 (j) 62,4 (j) 79,2 (j) 43 (z) 32,6 (z) 36,7 (pl) 2004 63 (j) 86 (j) 86,4 (j) 60 (j) 49,4 (j) 28,3 (pm) 2005 38,5 (j) 66,8 (j) 71,4 (j) 53,1 (j) 58,3 (j) 55 (pl) 2006 82,5 (pl) 108,4 (j) 68,2 (j) 47,8 (pm) 47,1 (pl) 45,4 (pl) 2007 60,5 (j) 192,2 (j) 66,2 (j) 63 (pl) 101,9 (j) 54,1 (j) 2008 66 (pl) 106,2 (j) 62,2 (pl) 46,9 (pl) 76,3 (pl) 63,3 (pl) 2009 87 (pl) 154,4 (j) 77,7 (pm) 52,8 (j) 63,7 (pm) 55,6 (pl) 2010 123 (pl) 139,2 (pl) 139,6 (j) 61,6 (j) 118,3 (j) 57,3 (pl) 2011 55 (j) 81 (pl) 65,5 (pl) 70,7 (pl) 46,2 (j) 76,5 (pl) 2012 53 (j) 121,6 (j) 70,1 (j) 68,1 (j) 70,6 (j) 68,6 (j) 2013 80,4 (j) 99,4 (j) 52,2 (j) 53,7 (j) 44,7 (j) 38,7 (j) 2014 91,7 (pl) 74,9 (j) 137 (j) 50 (j) 67,7 (j) 98,1 (j) 2015 46 (j) 123,8 (j) 90,4 (pl) 78,9 (pl) 80,3 (pl) 64,9 (pm) 2016 80,3 (j) 97,7 (j) 62,6 (pl) 49,2 (pl) 39,7 (pl) 55,8 (pl) 2017 76,1 (z) 121,3 (z) 67 (z) 67 (j) 58,2 (z) 50,2 (pl) 2018 62,8 (pl) 75,5 (j) 90,1 (pl) 65 (z) 58 (pm) 55,6 (pl) 2019 67,7 (j) 88,8 (j) 75,6 (pm) 60,6 (pl) 48,2 (pl) 62,6 (pl) 2020 80,5 (pl) 101,7 (pl) 61 (j) 75,4 (j) 81,4 (pl) 42,2 (j) Opomba: (pm) – pomlad, (pl) – poletje, (j) – jesen, (z) – zima Sezonski razpored absolutnih letnih padavinskih maksimumov je pokazal, da se je v Seči v proučevanem obdobju absolutni letni padavinski maksimum največkrat pojavljal v jesenskih mesecih (34-krat), devetnajstkrat je bil zabeležen v poletnih mesecih, pet- krat med decembrom in januarjem in dvakrat spomladi. Na Kredarici je bil maksimum v skoraj tretjini primerov zabeležen jeseni, sledili so poletje (18-krat), pomlad (3-krat) in zima, ko je bil letni padavinski maksimum zabeležen le dvakrat. V Ljubljani se je absolu- tni letni padavinski maksimum nekoliko pogosteje pojavljal v spomladanskih mesecih, še vedno pa je bilo maksimumov največ v mesecih med septembrom in novembrom (30-krat). Tudi v Črnomlju se je v enaintridesetih od šestdesetih primerov zgodilo, da je bil absolutni letni padavinski maksimum dosežen jeseni, enaindvajsetkrat se je to zgodilo v poletnem času, šestkrat pozimi in le dvakrat spomladi. V Celju so se absolutni letni padavinski maksimumi petindvajsetkrat pojavili poleti, v še dveh primerih več je- seni, po štirikrat pa spomladi in pozimi, medtem ko so se v Murski Soboti maksimumi Dela 62_FINAL.indd 129 28. 01. 2025 07:27:52 130 Gašper Mužina | Dela 62 | 2024 | 107–133 najpogosteje pojavljali v poletnih mesecih, kar se ujema z zmerno celinskim padavin- skim režimom, ki ga ima severovzhodna Slovenija, s primarnim viškom padavin poleti. Tako je bil absolutni letni padavinski maksimum devetindvajsetkrat zabeležen poleti, dvaindvajsetkrat jeseni, devetkrat spomladi, nikoli pa se to ni zgodilo pozimi. 4 SKLEP V prispevku smo najprej analizirali prostorsko sliko intenzivnih padavin za vse tri izbra- ne padavinske pragove in ugotovili, da se intenzivne padavine v Sloveniji najpogosteje prostorsko razporejajo tako kot povprečna letna višina padavin, z viškom vzdolž alpsko- -dinarske pregrade in zmanjševanjem v smeri jugozahoda in severovzhoda. Na državni ravni se je v obdobju 1961–2020 število dni z višino padavin nad 30 in 50 mm povečevalo, medtem ko se je število dni z višino padavin nad 70 mm zmanjševalo. Pri tem smo za število dni z višino padavin nad 30 mm zaznali, da se je pozitiven trend pretežno pojavljal v vzhodni polovici države, medtem ko je v zahodni polovici prevladoval negativen trend. Za preostala pragova so bili trendi neenotno razpršeni po celotni državi, kar kaže na večjo krajevnost in variabilnost pojavljanja teh ekstremnih dogodkov med posameznimi leti. Analiza trendov intenzivnih padavin na reprezentativnih postajah, ki predstavljajo podnebne in padavinske razmere na posameznih območjih, je pokazala, da se v Seči, na Kredarici in v Ljubljani (zmerno sredozemski padavinski režim) absolutni letni pa- davinski maksimumi najpogosteje pojavljajo v jesenskih mesecih, v Črnomlju in Celju (prehodno območje) je bilo število poletnih absolutnih letnih padavinskih maksimu- mov že skoraj enako jesenskim, v Murski Soboti (zmerno celinski padavinski režim) pa jih je preseglo. Ugotovimo lahko, da se sezonski razpored absolutnih letnih padavinskih maksimumov ujema z obema padavinskima režimoma v Sloveniji. Razlike med zahod- no in vzhodno polovico Slovenije so se pokazale tudi pri trendih absolutnih letnih pada- vinskih maksimumov. Ti so naraščali v Seči, na Kredarici in v Ljubljani, komaj zaznavno v Celju, medtem ko so v Črnomlju in Murski Soboti blago upadali. Pojavljanje in na- raščanje absolutnih letnih padavinskih maksimumov na območjih zmerno sredozem- skega padavinskega režima z viškom v jesenskih mesecih gre pripisati kombinaciji vse toplejšega morja, ki zraku zagotavlja več vodne pare, in vse toplejšega podnebja, saj je toplejši zrak sposoben sprejeti več vodne pare. Tako so ob povečani frontalni dejavnosti izpolnjeni pogoji za vse intenzivnejše padavinske procese. V krajih z zmerno celinskim padavinskim režimom se maksimumi pojavljajo v poletnem času ob prevladujočih kon- vektivnih padavinah, in sicer predvsem v obliki ploh in neviht. Za primerjavo s Slovenijo lahko omenimo podobno raziskavo o trendih ekstre- mnih dnevnih količin padavin v Črni gori (Burić in sod., 2015). Tako kot v Sloveniji se je tudi v Črni gori v obdobju 1951–2010 letna količina padavin zniževala, najizraziteje v jugozahodnem, sredozemskem delu države, medtem ko se je intenzivnost števila dni z dnevno višino padavin nad 20 mm povečevala v severovzhodnem, celinskem delu države, zmanjševala pa se je v jugozahodnem delu države. Prostorska slika je Dela 62_FINAL.indd 130 28. 01. 2025 07:27:52 131 Trendi intenzivnih padavin v Sloveniji v obdobju 1961–2020 podobna kot v Sloveniji, saj se je število dni z višino padavin nad 30 mm tudi pri nas pretežno povečevalo v vzhodni polovici države, ki ima bolj celinsko podnebje. Po izvedeni raziskavi lahko ugotovimo, da je v preteklih šestdesetih letih prišlo do precejšnjih sprememb v trendih intenzivnih padavin v Sloveniji. Ob tem je treba pove- dati, da je bilo le malo trendov statistično značilnih, kar opozarja na manjšo zanesljivost nekaterih ugotovitev. Tudi nekateri ugotovljeni trendi intenzivnih padavin na posame- znih reprezentativnih postajah so bili izjemno majhni, zato zaključki niso v celoti za- nesljivi. Za analize trendov se poleg linearne regresijske analize, ki sem se je poslužil sam, uporablja tudi Mann-Kendallov test (MK-test), ki velja za najpogosteje uporabljen neparametrični test za odkrivanje značilnih trendov v časovni vrsti podatkov. Uporablja se ob neodvisnih, ne nujno normalno porazdeljenih podatkih, tudi trend pa ni nujno li- nearen (Poglič, 2018). Tako bi lahko pri interpretaciji trendov ta metoda ponudila dolo- čene razlike v primerjavi z linearno regresijsko analizo. Kljub temu pridobljeni rezultati predstavljajo pomemben prispevek k razumevanju podnebnih sprememb v Sloveniji. S segrevanjem podnebja gre v prihodnje pričakovati vse intenzivnejše padavinske do- godke, saj je zaradi vse toplejšega podnebja zrak sposoben sprejeti več vodne pare, kar privede do večje razpoložljive energije za intenzivnejše padavinske procese. Zahvala Zahvaljujem se dr. Darku Ogrinu za pomoč in nasvete pri izvedbi raziskave in pripravi članka. Literatura in viri Aloysius, N., Dommo, A., Hunt, S., Lupo, A., 2024. Spatial and temporal analysis and trends of extreme precipitation over the Mississippi River Basin, USA during 1988–2017. Journal of Hydrology, 56, str. 1–24. DOI: 10.1016/j.ejrh.2024.101954. An, W., Gan, Z., Hou, J., Hou, X., Tang, C., Zhang, S., 2023. Temporal and spatial evolutionary trends of regional extreme precipitation under different emission sce- narios: Case study of the Jialing River Basin, China. Journal of Hydrology, 617, str. 1–16. DOI: 10.1016/j.jhydrol.2023.129156. ARSO [Agencija Republike Slovenije za okolje], 2024. Arhiv opazovani in merjeni meteorološki podatki po Sloveniji. URL: http://meteo.arso.gov.si/met/sl/archive/ (citirano 17. 10. 2024). Blatnik, T. J., 2018. Spreminjanje padavinskega režima v Sloveniji med obdobjema 1961‒1990 in 1991–2016. Magistrsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Oddelek za geografijo. URL: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva. php?lang=slv&id=117828 (citirano 4. 12. 2024). Burgess, C., P., Mandal, A., Stephenson, T., Taylor, M., A., 2015. Frequency analysis, infilling and trends for extreme precipitation for Jamaica (1895–2100). Journal of Hydrology, 3, str. 424–443. DOI: 10.1016/j.ejrh.2014.10.004. Dela 62_FINAL.indd 131 28. 01. 2025 07:27:52 132 Gašper Mužina | Dela 62 | 2024 | 107–133 Burić, D., Luković, J., Bajat, B., Kilibarda, M., Živković, N., 2015. Recent trends in daily rainfall extremes over Montenegro (1951–2010). Natural Hazards and Earth System Sciences, 15, 9, str. 20692077. DOI: 10.5194/nhess-15-2069-2015. Cegnar, T., 2003. Podnebne spremembe in padavinski režim. URL: https://www. mvd20.com/LETO2003/R11.pdf (citirano 17. 10. 2024). ESRI [Environmental Systems Research Institute], 2024. Topographic [basemap]. World topographic map. Fischer, E., M., Zeder, J., 2020. Observed extreme precipitation trends and scaling in Central Europe. Weather and Climate Extremes, 29, str. 1–12. DOI: 10.1016/j. wace.2020.100266. GURS [Geodetska uprava Republike Slovenije], 2024. Meja. Državna meja. URL: https://ipi.eprostor.gov.si/jgp/data (citirano 18. 10. 2024). Komac, B., Pavšek, M., Topole, M., 2020. Climate and weather of Slovenia. V: Perko, D. (ur.), Ciglič, R. (ur.), Zorn, M (ur.). The geography of Slovenia. Cham: Springer, str. 71–89. DOI: 10.1007/978-3-030-14066-3_5. Ogrin, D., 2023. Odkloni temperature zraka in višine padavin v obdobju 1991–2020 od povprečja 1961–1990 po podnebnih tipih Slovenije. Geografski obzornik, 70, 3‒4, str. 4–13. Poglič, N., 2018. Statistična analiza padavin. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. URL: https://repozitorij.uni-lj.si/ IzpisGradiva.php?lang=slv&id=114771 (citirano 4. 12. 2024). Povratne dobe za ekstremne padavine po Gumbelovi metodi. ARSO. 2009. URL: https://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/table/sl/by_variable/pre- cip-return-periods_2008.pdf (citirano 17. 10. 2024). Vertačnik, G., Bertalanič, R., Draksler, A., Dolinar, M., Vlahović, Ž., Frantar, P., 2018. Podnebna spremenljivost Slovenije v obdobju 1961–2011. Ljubljana: Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje. URL: https://meteo. arso.gov.si/met/sl/climate/change/ (citirano 19. 10. 2024). TRENDS OF INTENSE PRECIPITATION IN SLOVENIA IN THE PERIOD 1961–2020 Summary In this paper, we first analyse the spatial pattern of intense precipitation for the three selected precipitation thresholds and find that intense precipitation in Slovenia is most often spatially distributed like the mean annual precipitation, with a peak along the Alpine-Dinaric divide and a decrease towards the south-west and north-east. At the national level, the number of days with precipitation above 30 and 50 mm Dela 62_FINAL.indd 132 28. 01. 2025 07:27:52 133 Trendi intenzivnih padavin v Sloveniji v obdobju 1961–2020 increased between 1961 and 2020, while the number of days with precipitation above 70 mm decreased. For the number of days with precipitation above 30 mm, a positive trend was observed mainly in the eastern half of the country, while a negative trend prevailed in the western half. For the remaining thresholds, the trends were unevenly distributed across the country, indicating a greater locality and variability in the oc- currence of these extreme events between years. An analysis of the trends in intense precipitation events at representative stations representing the climate and precipitation conditions in individual areas showed that in Seča, Kredarica and Ljubljana (temperate Mediterranean precipitation regime), ab- solute annual precipitation maxima occur most frequently in the autumn months, in Črnomelj and Celje (transition area), the number of summer absolute annual pre- cipitation maxima was almost equal to the autumn maxima, while in Murska Sobota (moderate continental precipitation regime) it exceeded them. It can be concluded that the seasonal distribution of absolute annual precipitation maxima is consistent with both precipitation regimes in Slovenia. Differences between the western and eastern halves of Slovenia are also evident in the trends of absolute annual precipi- tation maxima. These were increasing in Seča, Kredarica and Ljubljana, but barely perceptible in Celje, while they were slightly decreasing in Črnomelj and Murska So- bota. The occurrence and increase in absolute annual precipitation maxima in areas of a moderate Mediterranean precipitation regime, peaking in the autumn months, is attributable to a combination of an increasingly warmer sea, which provides more water vapour to the air, and an increasingly warmer climate, as the warmer air is able to absorb more water vapour. Thus, with increased frontal activity, the conditions are in place for increasingly intense precipitation processes. In places with a temperate continental precipitation regime, the maxima occur in summer, when convective pre- cipitation, mainly in the form of showers and thunderstorms, is prevalent. The study shows that there have been significant changes in the trends of intense pre- cipitation in Slovenia over the past sixty years. It should be noted that few of the trends were statistically significant, which points to the lower reliability of some of the findings. Also, some of the observed trends in intense precipitation at individual representative stations were extremely small, so we cannot draw fully reliable conclusions. For trend analyses, in addition to the linear regression analysis that I used, the Mann-Kendall test (MK-test) is also used, which is considered to be the most commonly used non- parametric test for detecting significant trends in a time series of data. It is used with independent, not necessarily normally distributed data, and the trend is not necessarily linear (Poglič, 2018). Thus, when interpreting trends, this method could offer some dif- ferences compared to linear regression analysis. Nevertheless, I believe that the results obtained represent an important contribution to the understanding of climate change in Slovenia. With the warming of the climate, more and more intense precipitation events are expected in the future, as a warmer climate enables the air to absorb more water vapour, making more energy available for more intense precipitation processes. Dela 62_FINAL.indd 133 28. 01. 2025 07:27:52