izhaja:
10. in 25. vsakega mesca.
Dopisi naj sefrankujejo. Rokopisi se ne vračajo.
Velja:
/.a celo leto 1 gold. /a pol leta 50 kr.
Denar naj se pošilja pod napisom: Izdajatelju „Mrira“.
Leto IV.
V Celovei 25. januarja 1885.
Št, 2.
M siko se veli isaMereškem zst državni zbor.
Po časnikih se bere, da se razide državni zbor kmalo po veliki noči, in da bojo kmalo potem nove volitve. Treba je tedaj, da se o pravem času pripravimo na to imenitno delo.
Koroška dežela ima v državnem zboru na Dunaji 9 poslancev: 1 volijo grajščaki ali veliko-posestniki ; 1 kupčijska zbornica ; 1 mesto Celovec; 1 Beljak z gornjekoroškimi mesti in trgi, 1 pa spodnjekoroški trgi in mesta. Kmečke občine volijo samo 4 poslance , in sicer tako, da so razdeljene na štiri volilne okraje, kterih vsaki voli po enega poslanca.
V	prvem okraju volijo sodnije: Velikovec, Pliberk, Kapla, Doberla ves, Celovška okolica in Trg (Feldkirchen). Volilni možje iz Velikovške. Pliberške , Kapelske in Dobrolske sodnije volijo v Velikovcu; volilni možje iz Celovške okolice in iz Tržke sodnije pa v Celovcu.
V	drugem volilnem okraju volijo sodnije: Št. Pavel, Volšberk, Št. Lenart, Svinec, Staridvor, St. Vid, Breže in Krka.
V	tretjem volilnem okraju volijo sodnije : Borovlje, Rožak, Podklošter, Trbiž, Beljak in Pa-ternion. Volilci iz spodnjega Roža volijo v B o-rovljah, vsi drugi v Beljaku.
V	četrtem volilnem okraju volijo sodnije: Spital, Millstatt, Sovodje , Zgornja Bela, Kot, Greifenburg, Kočani in Št. Mohor.
V	velikem posestvu, v kupčijski zbornici in v mestih imajo nemški liberalci tako močno večino, da nemajo tam za zdaj nobenega upanja ne Slovenci , ne nemška katoliška stranka. Svojo srečo zamoremo poskusiti le v kmečkih volilnih okrajih, in sicer tako , da bi Slovenci kandidata postavili v prvem (Celovec-Velikovec) in tretjem (Beljak-Borovlje) okraju, nemški konservativci pa v drugem (Volšberg-Št. Vid) in četrtem (Spital-Št. Mohor.)
V	prvem okraju (Velikovec-Celovec) je 70.000 Slovencev in le 30.000 Nemcev. Po pravici bi morali tedaj ta okraj pustiti Slovencem. Vender pa so do zdaj zmagali vsakokrat tudi v tem okraju nemški liberalci. Žalibog da so mnogi slovenski volilci zatajili svojo kri in svoj rod ter potegnili z Nemci. Ti odpadniki ali nemškutarji so tedaj pripomogli k temu, da koroški Slovenci na Dunaji nemajo nobenega poslanca! Pri zadnjivolitvi
je sicer č. g. Einšpielerju Te malo glasov flnenjkalo do večine, voljen je bil pa vender le
nemško-liberalni kmet Peter Lax, kateri potem v šestih letih nobenkrat ni spregovoril v javni seji ne za Slovence in ne za Nemce. Letos pa upamo zmagati Slovenci. Kaže se, da se zbujajo Slovenci in konservativni Nemci. V Velikovcu bo gotovo večina naša, V Velikovcu voli 112 slovenskih volilnih mož. V Celovcu jih voli 116 volilnih mož. Med njimi je 42 Tržanov (Feldkirchnerjev) ki so vsi Nemci in volijo navadno liberalno. Celovška okolica šteje 74 volilnih mož, med njimi jih je komaj kakih 20 iz nemških ali ponemčenih občin, drugi so Slovenci. Se ve da so mnogi iz njih še na vajetih Celovških liberalcev. Pa zmirom bolj se zavedajo svojega slovenskega rodu. Rodoljubi, le delajte, da pridobite Celovško okolico za nas, potem se nam ni bati volilnega boja !
Pa tudi v Beljaškem volilnem okraju nam je zmagati mogoče, ako bi vsi Slovenci volili z nami, kakor je njih dolžnost. Tri sodnije so čisto slovenske, namreč Borovska, Rožeška in Podklošterska. Vseh volilnih mož je 141. Da zmagamo, je tedaj treba 71 glasov. Kje bi se dobili? Borovska sodnija ima 24 volilnih mož, Rožeška 18, Podklošterska 18; v Trbižki sodniji so tri slovenske občine , ki imajo volilnih mož : Lipalja ves 1, Ukve 3, Žab-nice 2; v Beljaški sodniji so tri slovenske občine, ki imajo volilnih mož: Bekštanj 8, D. M. na Žili 3 in Wernberg 5. Slovenskih glasov je tedaj 82, za 11 več, kakor jih potrebujemo ! Nemške občine pa štejejo le 59 volilnih mož. Številke govorijo za nas.
Slovenci, glejte, sami imate svojo srečo v rokah: Lah gre z Lahom, Nemec z Nemcem, Madjar z Madjarom, Slovenci — s kom pa vi pojdete? Kri ni voda! Rodoljubi, dobili ste oklic iz Celovca, ki vam pové , kako vam je začeti, da pripravite tla za srečne volitve. Bodite tako marljivi in gibčni v agitaciji, kakor naši nasprotniki ! Oni so že lani nabirali denar za volitve , se zbirali in posvetovali. Yozijo se iz mesta v mesto, iz vasi v vas, da spodbujajo in podučujejo svoje ljudi. Če bi tudi naši možje brez vsega straha delovali tako pridno, potem mora zmagati pravica.
Kaj nam poročajo prijatelji naši?
Iz Celovca. (Beri, peroprask,in molči!) „Freie Stimmen“ št. 1. t. 1. noče vrjeti, kar je pisal „Mir“, da so v Tinjah nastavili šolarja za učitelja. V dopisu iz Tinjan pravi, da se je našemu dopisniku menda le sanjalo, ko je pisal tisto
novico. Nemara se je tudi Velikovškemu okrajnemu Šolskemu sovetu le sanjalo, ko je izdal sledeči odlok, ki ga posnamemo iz „Slovenca“ St. 269 1. 18^4 :
„Z. 1681. An den Ortsschulrath iu Tainach. Der hohe k. k. Landesschulrath hat mit dem Er-lasse vom 15. Oktober 1. J., Z. 2397, anber mit-getheilt, dass er nicht in der Lage ist, eine Lehr-kraft zur Supplierung dorthin abzuordnen. Es bleibt demnach nichts anderes ubrig, als bis zur Be-setzung der Oberlehrerstelle den Halbtagsunterricht einzufuhren. Der dortige Lehrer Herr Florian Moser wird bestrebt sein mit Zuhilfenahme eines Schiilers aus der zweiten KI a s se zur allfàlligen Yerdolmetschung bei den k 1 e i n e n K i n d e r n d e n U n t e r r i c li t a n z u-f a n g e n. Ueberhaupt wird in diesem Falle mehr auf die technische Fertigkeit der vorzunehmenden Gegenstande, als auf da s Verstadniss, Ge-wicbt zu legen sein. Hievon wird der Ortsschul-rath in Kenntnis gesetzt. K. k. Bezirksschulrath Volkermarkt am 4. November 1884. Des Vorsitzen-den Stellvertreter : Beda Schroll m. p.“
Zvedeli smo , da je po tem odloku res nekaj časa šolar pomagal podučevati. Da zdaj ni več tega, radi verjamemo ; saj je prišel v Tinje učiT telj Stotz , ki slovensko zna. Badovedni smo, ali bodo „Fr. St.“ toliko predrzne, da bojo zatajile še ta odlok okr. Solsk. soveta s tekočo številko, dnevom in podpisom ?
Iz Celovca. (Cerkvena oprava. — Kako so j udje zviti.) Pretekli teden je bil v Celovcu g. Brilckner, ki zastopa trgovsko hišo Janez Heindl na Dunaji. Ta prodaja cerkveno opravo itd. (Glej oglasnik na zadnji strani.) Prikupil se nam je g. Bruckner s tem, da je dvakrat kot „ča-robniku nastopil v hiši katoliških pomočnikov in ves dohodek daroval društvu. V svoji kupčiji je pokazal veliko lepega blaga (mešnih plaščev, cerkvene oprave itd.). Cerkovnik stolne fare se pohvali posebno z „večno lučjo“, ki jo je kupil od te firme. Ta hiša Janez Heindl je katoliška, in to se mora v naših časih posebno povdarjati ; kajti zdaj je mnogo takih zvitih j udov, ki pod krščansko šemo in z velikim svetohlinjem prodajajo c e r-kvene reči. Tako piše protijudovski list „Volks-freund“, da je hiša „Karl Fritz et Comp.“ judovska: gospodar je jud Feichtmann, kristjan Fritz je le delavec pri hiši in je dal za plačo svoje ime , da se bahajo z njegovim krstnim listom in ga še tiskajo v cenike. S tem sleparijo duhovnike, da kupijo cerkveno opravo od — judov! Isti list piše, da je tudi „St. Lukas-Kunstanstalt“ v judovskih rokah. Kjer mu dobiček kaže, prodaja jud tudi britke martre in božične podobice. V srcu se ve da so mu te reči zoperue. Kdor tedaj iz krščanskih rok dobiti želi cerkveno opravo, obleko , posodo itd., naj se rajši obrne na hišo Janez Heindl na Dunaji na trgu sv. Štefana.
Iz Žrelca. (Dobili smo duhovnega pastirja!) Novo leto začelo se je za nas dobro. Dolgo smo bili brez duhovnika, in to je huda: deleč smo imeli hoditi k Božji službi; kaj pa še le pri krstih, pogrebih, ali če je kdo zbolel in želel spovednika ! Toliko bolj veseli smo, da smo zdaj spet dobili duhovnega pastirja č. g. Š i m n a Gr e ine rja, ki bojo oskrbovali tudi faro Št.
Jakob pri cesti. Sprejeli smo jih z veliko častjo: pevci, godci, ognjegasci, vse je bilo na nogah, da smo jim šli naproti. Med veselo godbo in z gorečimi bakljami spremili smo jih do farovža. Potem smo se zbrali pri „Oremusu“ na kapljico vina. Tam so se oglasili pevci in vmes se je marsikatera rekla, da je bilo vse dobre volje. Gospoda Greinerja smo slišali hvaliti še prej, ko so k nam prišli, kako so vesten dušni pastir in prijatelj slovenskega ljudstva. Naj nam jih Bog ohrani v zdravji in moči, da bi še dolgo let delovali v čast Bogu in prid ljudem !
Od Št. Jakoba v Rožu. (Novi gosp. farni oskrbnik. — Sodnik v Rožaku.) Resnico je govoril vaš dopisnik od D. M. na Jezeru , ko je hvalil č. g. Krauta in žaloval za njim. Ta kratki čas, kar so g. Kraut pri nas, so se nam že vsem prikupili, tako so skrbni, prijazni, ljubeznjivi. Prav hvaležni smo čast. knezoškofijstvu, da so nam poslali ravno tega gospoda.
Čuje se , da nas bo zapustil Rožeški gospod sodnik. Bil je nemškoliberalec , zato ne bomo žalovali za njim.
Iz Borovelj. Šolski načelnik. —^ Kasa za bolne delavce.) Prav je imel tisti, ki vam je pisal, kako čudno je to, da imamo v Borovljah Prusa in luteranca za šolskega načelnika. To nam ni po volji in nas boli, ker smo dobri katoličani. To so naredili naši nemškoliberalni velikaši. Dobili smo g. Wernerja skoro za župana. Pa k sreči je to spodletelo; da bi ga odškodovali, naredili so ga velikaši za šolskega načelnika. Ali niso našli nobenega moža naše vere za to ?
Naši bogatinci se branijo bolnišne kaše ; menda jih je sram ali pa jim je žal za krajcarje, ki bi jih morali plačevati v njo in tako pomagati bolnikom. Pravijo, da so pri tej bolnišni blagaj-nici sami berači. To pa ni res; pri njej so še taki, ki imajo tisoče. Ta kasa nam je potrebna ; saj je prav in dobro, da delavci v bolezni najdejo kako pomoč. In če so delavci res taki „berači“, od kod pa to pride?
Iz Šmihela nad Pliberkom. (Pogreb). Danes je Šentjanžev den in dobri prijatelji si s šentjan-ževcem napivajo. Za Šmihelske farmane pa je danes den prebritke žalosti iu svitlih solz. Jaz, ki to pišem, bi rajše v solze namočil pero , kakor pa v črnilo. Povabljen sem od dragih mi prijateljev, naj v kratkem popišem britko zgubo, ktera je zadela dobre Šmihelske farane s smrtjo izvrstnega dušnega pastirja, njih župnika g. Hafner Janeza. Prostori cenjega „Mira“ pa so pretesni, da bi sprejeli celi životopis toliko pridnega dušnega pastirja, cesarju zvesto udanega podložnika, skrbnega občinskega očeta, najtoplejšega prijatelja šolske mladine, in zvestega sina tužne svoje slovenske domovine; naj tedaj le v kratkem omenim njih delavnosti v Šmihelskej fari, ktero so nastopili s poletjem 1864, in polnih 20 let oskrbovali kot izgledni župnik.
Hitro po nastopu nove fare bila je njih naj-veča skrb, zlepšati farno cerkev in podružnice, da postanejo vredna prebivališča večnega Kralja. Leta 1866 jih zadene velika nesreča. To leto namreč pogori cerkvena streha, tura (cerkveni stolp) in več druzih poslopij v Šmihelskej vesi. Koliko so revež pretrpeli po požaru’, preden so popravili po-
gorela poslopja, in koliko britkih so še več let požirali tudi potem od neke strani, od ktere so se nadjali največe pomoči, ve nekoliko le on, ki je že kedaj opraviti imel s stavljanjem ali popravljanjem cerkve ali farovžkih poslopij. Z Božjo in s pomočjo cerkvenih dobrotnikov, pa tudi z velikimi lastnimi žrtvami prenovili so cerkveni zvonik, cerkev in mnogo druzih reči. Oskrbeli so nove zvonove, da jim deleč v okolici ni para. Tudi so napravili prav lep križev pot, veliko belo zastavo in več dragocenih mešnih oblačil, razširili farno pokopališče itd. Pa ne samo farnej cerkvi so posvetili ves svoj trud, temveč tudi podružnic niso pozabili. Veško in Rinkoljsko cerkev so na novo pokrili, očedili, in v prvej tudi nove oltarje postavili. Za Dvorsko cerkev so uro in nov zvon naročili in mnogo popraviti dali manjših reči. Gotovo jih je vse to stalo črez mero obilno truda, potov, pisarij, skrbi in stroškov. Skrbeli so tudi za spodobno službo Božjo, in toliko priljubljene šmarnice so kaj radi vodili sami. Gotovo tudi Marija ni pozabila svojega častilca v britki njegovej smrtnej uri. Do slednjega so vestno opravljali svoje du-hovske dolžnosti, in njih posebno veselje bila je spovednica , v kterej so še celò v svojej bolezni presedeli dolge ure. Ko so spovedencem prižigali dušno luč, ugasnovala je počasi luč njih življenja. Vsaj tudi užgana sveča drugim sveti, samo sebe pa ukončuje. Oskrbeli so prvi med svojimi duhovnimi brati v podjunskej dolini svojim farmanom sv. misijon, in pod misijonskim križem so mnogokrat molili za svoje jim od Boga izročene verne ovčice.
Bili so rajni tudi zmiraj zvesto udani podložnik svojemu cesarju, vseletni odbornik občinskega zastopa in večletni načelnik krajnega šolskega sveta. Državljanske svoje dolžnosti so spol-novali vestno, ter iskreno ljubili svojo koroško domovino in mili materni jezik. Pri slehernej priložnosti so možko stali za pravico in resnico. Ako-ravno že bolni prišli so vendarle k slednej volitvi v Velikovec , in svoj glas kakor vselej vestno oddali možema, kterima je blagor domovine v istilli na srcu. Toliko značajnega domoljuba so spoštovali ali vsaj občudovali tudi možje, ki so bili nasprotnega političnega mnenja. Krščanska odgoja na zdravej podlagi šolske mladine bila jim je posebno pri srcu , in mnogo so se trudili, da bi že tako in tako preobloženim farmanom olajšali težko šolsko breme. Imeli so za to mnogo sitnosti in dosti grenkih in žerkih so morali požirati od več stranij. Ni se tedaj čuditi, da so bili volje zavoljo teh in druzih nezgod na svoje stare leta zapustiti Šmihelsko faro, in so trikrat prosili za druge fare. Bog pa je drugače sklenil v svojej nezapopadljivi modrosti. Hotel je, da naj oče ostane pri svojih otrocih, od kterih so jih precejšne število po delenju sv. krsta prerodili k duhovnemu življenju; naj utrujeni pastir počiva v sredi svojih ovčic , ktere je ljubil tako prisrčno ; — prvi izmed duhovščine naŠmihelskem pokopališču! Krepkega moža podere ne mnogo let, ker bili so stari še le 66 let, ampak teža skrbi in britkih skušenj. Pred dvema letoma jo začelo pešati zdravje. V nadležnej bolezni na srcu in na drobu , ktero so pa prenašali voljno in potrpežljivo, iskali so zdravja v toplicah in pri zdravnikih; ali pomagati jim je
zamogel le sam Bog, ki jih je ravno na sveti dan med službo Božjo , večkrat s sv. zakramenti pre-videnih, vzel iz doline solz. Vse svoje dni, posebno pa na smrtnej postelji so trdno zaupali v Boga in vrh tega obilno dobrih del pred seboj v nebesa pošiljali po rokah ubogih. Zato upamo , da je že ta sveti dan njih duša z angeljci v nebesih zapela veselo glorijo; vsaj: „Blagor mrtvim, kteri v Gospodu umijejo ! . . . Njih dela grejo za njimi.“ Pošteni Smihelski farani, ki so bolnega gospoda marljivo obiskavali med boleznijo, bili sc v največo žalost vtopljeni, ko jim zvonovi pri farnej. cerkvi, pri vsih podružnicah , pa tudi v sosednjih Kazazah z milotužnim glasom naznanijo smrt dobrega dušnega pastirja, — prijatelja — dobrotnika
—	očeta! Ko so bili naparani v s črnimi pregrinjali prepreženej sobi, opravljali so Šmihelski sosedje , vrste se , molitevne ure pri mertvaškem odru. Farovž je bil od dneva njih smrti do pogreba ves ljudi napolnjen. Vsak je hotel milo lice duhovnega očeta še enkrat videti, — vsak njih mrtvaški oder z blagoslovljeno vodo poškropiti, — vsak njih dušo priporočiti milosti Božji. Nekteri se niso zamogli ločiti od njih mrtvega telesa, kakor one pobožne žene od groba Jezusovega. Na sv. Janeza dan bil je njih pogreb tako veličasten ka-koršnega še ni videla Šmihelska fara. V dokaz občne žalosti so vihrale iz visocega zvonika, na farovžu in na večih poslopjih črne zastave. Tako znajo Slovenci obžalovati smrt vestnega duhovna. Milo zapojejo zvonovi pri farnej cerkvi, pa tudi pri vseh podružnicah. Osmero Šmihelskih sosedov zadene po končanih molitvah čedno rakev (mrtvaško trugo) ktero je po lastnej volji rajnega g. župnika izdelal domači organist Haninov Mihej. Rakev so kinčali lepi venci s primernimi napisi. Dvoje tacih vencev darovali so Pliberški in Ljibuški lovci, troje pa domačini z napisi: „Svojemu župniku Šmihelski sosedje.1' — „Svojemu dobrotniku Šercerjeva hiša.11
—	In slednjega je daroval gospod kaplan Anton Mikuluš z napisom: «Svojemu župniku A. M.“ Kaj lepo je stregel blagi ta gospod kaplan svojemu župniku v hudej bolezni, in kako lep pogreb jim je oskrbel s pomočjo vrlih farmanov ! Božji blagoslov nad njim in nad dobrimi dušami po vsej fari ! Tudi drugi farani so vsak po svojej moči z venci in cvetlicami obsipali 'drage ostanke nepozabljenega duhovnega očeta. — Začne se žalosten sprevod, in gre doli po vesi memo Sercer-jeve hiše , in od tod dalej za vasjo, in se pomika memo Pongraca v prostorno farno cerkev. Naprej se nese Pliberška črna zastava z bakljenosci. Za njoj stopa in cepetlja šolska mladež s svojimi učitelji, — za to grejo možki v dolgi vrsti in v najlepšem redu, — za možtvom mrtvaški križ spremljan z gorečimi bakljami, — za križem lovci v prazničnej obleki s črnimi mrežastimi trakovi, s svečami in noseči krasne vence. Prišla je tudi zdatna množica druzih prijateljev, gospej in gospodični iz bližnjih in daljnih krajev. Pred mrličem koraka z gorečimi svečami 18 duhovnih bratov. Žalostno njih petje «Misererò11 se ginljivo tužno razlega po snežni ravnini. Prišli so iz domače in iz treh druzih dekanij. Največ iz Dobroljske dekanije s svojim visokovrednim g. proštom. Došlo bi jih gotovo še več , ako ne bi bili mnogi zavolj praznika zadržani. Za mrličem se gnjeti in potiska
ženstva brezštevilna množica. Verno ljudstvo glasno moli in priporoča dušo božjemu usmiljenju. Ob kako je vse lepši pogreb katoljškega duhovnika na deželi od pogreba najimenitnejšega bogatina v mestih! V mestih se šopirite pri pogrebih navadno le bahanja in gizdavost brez molitve; na deželi pa je odkritosrčno obžalovanje z molitvijo ! Mostjani pri pogrebih pokriti. kmetje razkriti ; mestjani se med potom pogovarjajo , prosti ljudje pa žebrajo sv. rožnivenec ! Oboji so kristjani, pa kakošen razloček ! —• Mrtvega župnika zanesli smo v cerkev in opravili za nje cerkvene molitve. Po končanih opravilih stopijo zmed pričujočih duhovnov najstareji prijatelj rajnega župnika, visoko-vredni gospod dekan V. Bergman na prižnico, in kažejo z ginljivimi besedami farmanom , koliki zaklad so zgubili v rajnem župniku. Prebritka žalost je vsem trgala srce, in jok bil je tako silovit , da so zamegli gospod govornik govoriti le malo srca pretresajočih besedi. Po končanih opravilih in mešah hranili smo truplo dragega prijatelja pri misijonskem križu na južnem kraju cerkve, kjer bo privabilo južno solnce zgodnjih spomladanskih cvetic na njih tihi grob. Tam počiva domači sin v posvečenej domačej zemlji, in tu so domači pevci in pevkinje z g. Ozbičem iz Celovca in domačim g. učiteljem Šetino še en stavek od g. Levičnika v slovenski jezik prestavljene Tomaževičeve v slovo zapeli. Njih spomin ostane pri vseh v blagoslovu.
O blagi mož, dragi slovenski brat, zvesti pastir, skrbni oče svoje fare , moj nekdanji ljubljeni župnik, nepozabljeni gospod Habnerjev Janez ! ne zameri, da se jaz predrznem hvaliti tvoje lepe lastnosti, ki sem te vedno ljubil in spoštoval. Ne morem si kaj, da ne bi razlil v pero vsaj nekoliko od prebritke žalosti, ki mi trga srce ; ker na tvojem grobu obžaluje slovenska domovina zvestega sina, sv. katoljška cerkev pridnega mešnika, in mi tvoji duhovni bratje najboljšega prijatelja. Tebi ostane tihi grob , nam pa britka žalost ! Živel si na svetu ubožen , ves pohleven , od nekterih nepoznan ; bogat dobrih del in svetih čednost si sklenil svoje življenje. Kakor si bil nam in vsim Šmihelskim farmanom dober prijatelj v življenju, tako nam boš gotovo pri nebeškem Očetu tudi dober priprošnik!
Iz Prevaljske okolice. (Alpine Montan-gesellschaft in njeni delavci.) Brali smo v Celovškem vladnem časniku, da tistim gospodom, ki so pri „Alp. Montangesellschaft“ nese denar v delnicah (akcijah) po deset od sto na leto. Ali je po krščansko , da gospodarji vlečejo tako lepe dobičke, svoje delavce pa plačujejo prav slabo? Delavci v fužinah in rudokopih imajo težko in nevarno delo, pa se komaj preživijo, tako borno so plačani. Zadosti bi imeli gospodarji, ko bi jim denar nesel 5 ali 6 od sto ; drugi dobiček pa naj bi se obrnil v prid in pomoč pridnim delavcem ; kakor delajo katoliški fabrikanti ob It eni, v Švici in drugih deželah. Bog daj še nam takih bogatašev !
Iz Ljubljane. (Z a mladino in za„Vrtec“.) Mladina naj se uči ! Pa vsake bukve niso za mlade ljudi. Kdor hoče, da bi njegovi otroci brali kaj lepega in podučnega, da bi ostali zvesti sv. katoliški veri in slovenski domovini, naj jim naroči
časnik „Yrtec“, ki je pisan nalašč za mladino. List se priporoča sam. Kdor ga videti želi, naj le piše na vredništvo „Vrteca“ v Ljubljano, gotovo mu bo poslalo kak list na ogled. Da ga otroci le enkrat vidijo, gotovo bodo tako dolgo prosili očeta, da jim ga bo naročil. „Yrtec“ velja 1 gld. 30 kr. na pol leta. in izhaja, kakor smo že rekli, v Ljubljani, mestni trg št. 23.
Kaj dela politika.
Vse stranke se že pripravljajo za prihodnje volitve v državni zbor. Po nemškoliberalnih listih je bil velik vriš in ropot, ko so zvedeli, da je tudi konservativna stranka na Koroškem razposlala nekaj volilnih oklicev po deželi. Tisti slavni koroški „mir“ je že spet v nevarnosti! Liberalci mislijo, da so na vse večne čase le oni gospodarji Koroške dežele, in da se drugi še ganiti ne smejo, kakor bi mi ne imeli nobenih postavnih pravic! Pa naj le ropotajo in vpijejo, nas Slovencev s tem ne bojo splašili, mi bomo delali po postavah in volili, kakor se bo zdelo nam najbolje. Ne potrebujemo liberalnih podukov.
Veliko se govori po časnikih o Jugoslovanskem klubu", ki ga mislijo napraviti slovenski in dalmatinski poslanci. Še češka „Politika“ se jezi nad tem'predlogom. Pa njo bi tudi lahko kdo vprašal:	Zakaj so pa moravski poslanci
izstopili iz Hohenvvartovega kljuba in se pridružili češkemu ?
Primorski Lahi tudi govorijo o tem , da bi bilo dobro, osnovati poseben „i t a Ij à n s ki klub".
Potem bo prišel pa še „nemški klub". Nemškoliberalna stranka se je namreč razcepila na dvoje: eni so za jude in jih podpirajo, drugi so proti judom.
Madjarski in nemškoliberalni listi se hudo jezijo nad hrvaškim škofom Str o s s m aj er j e m ; ker ta visoki gospod so zvest narodnjak in se ne udajo vsaki sapici. Govorijo celo, da bo madjarski minister Tisa pustil škofa odstaviti in v samostan zapreti. Bo pa že še nekaj vode odteklo, prej da se to zgodi.
Nemški kancelar Bizmark hoče povišati col-nino na žito , ki se dovožuje na Nemško. S tem bo najhuje zadel Buse, v drugi vrsti pa tudi nas Avstrijance. Naša vlada si lahko pomaga, ako si hoče: naj postavi ona visoko colnino na vse izdelke, ki pridejo k nam iz Nemčije, pa smo „bot“, kakor bi rekel Primorec. — Tudi v Ameriki hočejo ustanoviti katoliške velike šole (vseučilišče). 800.000 tolarjev t. j. 1,600.000 gld. imajo že nabranih. Denar bo tam kmalo skupaj. Šole bojo postavili ali v Novem Jorku ali pa v Chigagu. Lep izgled za nas ! Bog daj tako srečo tudi za Solnograško katoliško vseučilišče. — Y mestu Baltimore v narodnem koncilu zbrani škofje severne Amerike poslali so kaj lepo in ginljivo pismo na nemške škofe. Občudujejo in hvalijo njih versko stanovitnost in srčnost. Bizmark, ki je rekel, da so samo nemški škofje tako trdovratni, da v verskih rečeh ne odjenjajo, bo zdaj spoznal, da so v tej reči ene misli vsi katoliški škofi celega sveta.
Gospodarske stvari.
Oorjé našim kmetom!
(Iz Kanalske doline.)
(Konec.)
Druga sitnoba za troparje so dragi pastirji. Prejšnje dni, ko ylada še ni tolike se vnemala za šolsko omiko, so troparji imeli svoje fante ali pa fante iz soseske za pašo, da so jim zaganjali ovce in koze. Pastirčki so bili po ceni. Zdaj pa je druga. Dokaj let so morali troparji svoje fante do 14. leta pošiljati v šolo, ali pa so morali iti naloženo kaznino posedat v „kajho“, kedar so pa fantje iz šole dorastli, so šli se učit rokodelstva ali pa po svetu za kruhom. Troparji so morali pastirjev si najeti iz Trente, Čezsoče in drugih vesi Bolške okolice. Kedar so pa ti videli, da drugi po svetu lepši denar služijo , so tudi oni tirjali več in več, da se troparjem z malim tropom ni več izplačala ovčjereja; jeli so jo popuščati.
Tretjič jame troparjem tudi sveta 'primanjkovati. Kako to ? Saj planin in senožeti ni poplaknila Drava ali Žila? Tega ne, pa gospodarjem so prišle z rok, in grajščini ali grofu v last ali pest. Yeči del posestva Kanalčanov je v planinah, v senožetih. Ko je začela cena senu padati, delavske dnine pa le rasti, so kmetje spoznali, da jim senožeti malo ali nič ne nesejo. Ponujali so jih grofu in ta se jih ni branil, še celo dobro jih plačuje in s tem doseže dvojni dobiček. Prvič kapitale varno naloži, drugič se izogne pravd in stroškov zaradi mej in motenih posestnih pravic. V teku 15 let si je pridobil blizo da vse senožeti, ki se mejó z grofovimi gojzdi, in še vedno ima jih na ponudbo. Ljudje so pa primorani senožeti prodajati, ker druzega nimajo prodati. Nekteri zlezejo v dolgove po velikih dotah, ki jih starisi izrečejo svojim otrokom, drugi po drugih potih ali bolje reči klancih, ker takemu vozniku ki v dolgove leze, ne pomaga zaverati. Ako so pa senožeti preč, tudi sena ni več, s čim pa potem rediti živino ?
Spet nekteri so drobnico prodali in si kupili govejo živino en par ali dva para volov, ker je nekoliko let spravljanje tržnega lesa iz gor donašalo nekaj kruha. Tudi to je zdaj preč.
Kako je šla ovčjereja nazaj, nam kažejo sledeče številke: Pri štenji 1. 1870 so imeli Žabni-čanje čez zimo 1133 ovac, 524 koz; o planinskem času so imeli 2 tamara in pri tamaru na Yišarjih 600—700 glav. Lani (1883) pa je bilo menda komaj še 500 glav, drugi tamar so pa že davno popustili. Leta 1870 je bilo še 35 troparjev, zdaj le več 24.
Te dni se je pred cerkvijo oklicalo, da troparji ne smejo koz pasti v parcelah, ktere se po-gojzdujejo , v kterih so drče ali pa so v prevod djane. To je nov, hud vdarec za troparje. Po tej prepovedi bo jim nemogoče koze rediti, če pa koz nimajo, se tudi ovčja reja ne splača. Y strmine in med skalovje ne more goveja živina , po ravnini pa nema dosti piče jin paše. Ce pa živine ne bo, s čim bomo gnojili tukajšne prodnate njive?
Slednjič naj še omenim druge hude rane za kmečki stan, ktera se nahaja pa tudi drugod, in to je preobilno življenje, potrata denarja za vpi-
janljive pijače in mestne šege in obleke. Dobri časi do leta 1875 , obilni zaslužki pri drvarenji in železničnih stavbah, povrh pa še odkupnine rešene za zemljišče v železnično porabo, so ljudi nekako razvadile, to je, ljudje so se navadili nekterih potreb, ki jih ni treba in nekterih slasti, ki so jim bile prej neznane ; čreva so se raztegnile in zdaj je težko, jim kaj utrgati. Daje vse to resnica, le pridite in poglejte sem! Popred je bil po večih vaseh en kramar, ki je prodajal sladkor, kavo in cikorije; po manjših vaseh še enega ni bilo. Zdaj ima vsaka vasica že po 2, 3, 5 ali še več takih prodajalcev. Popred je po večih vaseh po 1 oštir iz špirita napravljal žganje, zdaj je teh žganjarij vse polno. In tsì živijo, kar jim iz srca voščimo, to pa kaže, da jim ljudje dajo velik zaslužek. Pri tem propada blagostanje in moralni čut, to pa obžalujem. Ker se kmečko in poljsko delo v primeri z drugimi deli in kraji slabo plačuje , gre mladi svet na tuje ; po vseh kronovinah obširnega cesarstva najdeš Kanalčane, še celo na Turško in v Ameriko gredó. Tako se krči število gospodarjev, družin in duš , tako , da se je število duš v 20 letih skrčilo skorej za 200 v eni sami fari. To je naš stan, — vesel gotovo ni. — Pa kaj bi hasnilo tožarenje ali zdihovanje; treba je iskati pomočkov za našo bedo.
Kje so pa ? V apoteki jih ni dobiti, in tam bi bili tudi predragi. Narcenejši pomočki so domači pomočiti ; ljudje jih imajo sami, toda rabiti jih nočejo. Prvi pomoček bi bil: Ne ceniti svojih posestev previsoko , saj se pri prodaji po posilni dražbi nikdar ne doseže cenjena cena, upniki zgubijo , in hranilnice se branijo v Kanalsko dolino dajati posojil na kmetije. One že vedo, zakaj, če svojih posestev ne hote precenjevali, bote manjše pristojbine plačevali in gospodarja ne oblagali s prevelikimi dotami, po kterih mora priti na kant.
2.	Povrnite se k treznemu in zmernemu življenju in primerni noši in obleki; bote videli, da domača obleka bolj greje in se manj trga , kakor kupljena po štacunah.
3.	Ker je v dolini dela premalo, poprimite se spet zidarstva in tesarstva, kakor vaši očetje in dedje, ki so jeseni nosili dobro napolnjene mošnjice domu. Kazalo še bi, da se naučite drugih stavbarskih del, kakor obdelovanja kamnov in kar je drugega. Potem ne bo treba za vsako delo najemati Lahov. Pač bi še bilo več povedati; pa dopis mi je pod peresom rastel, da je širji, ko Kanalska dolina, to jes tako zastopim , da prej prehodim našo dolino počez, kakor da preberem ta spis.
Za poduk in kratek čas.
Stari in novi čas.
(Iz nemškega.)
Železnica.
Buzakljuua! kako smo zijali mi mladi dečki, ko so ljudje pravili o železnem vozu, kateri sam teče in ne potrebuje ne konj ne volov za uprego! Koliko je bilo razgovora o tem na vasi, v gostilnici , pred cerkvijo po službi Božji in tudi doma med domačimi in posli! Mnogi tega niso hoteli
Yrjeti, čeravno je Lipnik zatrjeval, da je govoril z nekim mesarjem , ki se je že sam vozil po železnici. Pravil je tisti mesar, da se je vozil pol ure in je prišel pet ur daleč. „To ni mogoče !“ reklo jih je največ. Drugi pa so rekli: „Ce je to res, potem goni ta voz sama hudoba iz pekla!" Naenkrat se je razširila vest, da ho šla železnica tudi skozi našo vas ! V celem kraji zdaj ni bilo dru-zega pogovora, kakor o železni cesti in železnem vozu..
Na enkrat je prišlo veliko delavcev , in ti so začeli kopati, odnašati griče in zasipati jarke. Naredili so svojo cesto, položili počez hrastova debla in na nja pribili železne šine. Nekega dne je prigrmel po tej cesti železen voz brez konj ali volov; za seboj pa je vlekel dvajset do trideset drugih vozov. Yse je letelo gledat te vozove. Dolgo je že od tega, pa vidim jih še, kakor bi bilo včeraj, kako so tam stali stari in mladi, ženske in otroci, ter odprtih ust gledali to čudno prikazen. Eazlične so bile misli vaščanov o železnici. Mladina je bila novotarije vesela in si obetala od nje mnogo dobrega. Starejši možje pa so zmajevali z glavami. „Sadja ne bo več", rekel je stari Šime, „ta dim iz železnega voza ga ho pokončal". „Boste videli", reče na to Jezernik , „koliko bo hiš pogorelo od teh isker, ki letijo na vse strani!" Najhuje pa je tarnal stari Andrejček, (Bog mu daj dobro , saj je že umrl). „Mi smo pri kraji," je rekel, „spominjajte se mojih besedij! Za kmeta je to največa nesreča. Kdo bo od nas kupil še kakega konja ali vola, če bodo zanaprej vozili ljudje s tem železnim vozom ? Če pa konj ne bo , potem tudi ovsa ne bodo potrebovali. Kdo bo še drva kupoval od nas, če bo ta voz vlačil v mesta kar cele gore premoga? Mi smo zgubljeni, to vam povem! Spomnili se hote še na moje besede!"
Tako je tožil stari Andrejce, in mnogi so mu pritrjevali. Začelo jih je skrbeti, kaj bo!
Tega pa dobri ljudje še pomislili niso, da bo železni voz pripeljal seboj tudi čisto nov čas! Odnesel pa je „stari, dobri čas". Ali je bil stari čas res tako „dober“? Po eni strani je bil res dober, po drugi pa spet ne. Kavno o tem hočemo nekaj več spregovoriti.
(Dalje pride.)
S rneènicai*.
Ko je še sv. Peter hodil po svetu , prišel je tudi v naše kraje. Najprej je srečal Slovenca, ga podučil v slovenskem jeziku in ga krstil. Potem je došel Nemca, ga podučil po nemško in ga krstil. Naleti na nemškutarja in ga praša: „Ali si Slovenec ali Nemec?" Nemškutar reče : „Jes sem Nemec", čeravno revež ni razumel prav nemško. Sv. Peter ga je tedaj podučil po nemško in potem krstil. Pa nemškutar je bil zmi-rom le slab kristjan, ker ni prav zastopil naukov sv. Petra. Zato se godi še v naših časih tako. Nemškutarji so sicer krščeni, pa vender ne-majo trdne vere ; kajti slovenskega poduka se branijo, nemški poduk pa zastopijo le na pol.
Kaj je novega križem sveta?
Na Koroškem. Šoli na Vratah so svitli česar podarili 300 gld. — Č. g. dr. Nemec, prof. cerkvenega prava v Celovškem bogoslovji, spisal je knjigo „Die Pfarrconcursprufung". Dobi se v bukvami A. Kauneckerja v Celovcu za 70 po pošti za 75 kr. Več prihodnjič. — Sl. Koroška deželna vlada je ukazala, da se morajo popisati vsi Korovski puškarji. Kazdelili se bojo potem na tri vrste : V prvo vrsto spadajo taki, ki izdelujejo in prodajajo cele puške (puškarji, fa-brikanti, liferanti) ; ti morajo imeti uradno d o-voljenj e (Concession). V drugo vrsto spadajo taki, ki izdelujejo le posamične puškine dele (kose) in imajo pri delu tudi tuje ljudi za pomočnike. Taki morajo se preskrbeti z obrtnim listom (Gewerbeschein). V tretjo vrsto se pa štejejo taki, ki izdelujejo posamične kose le z domačimi ljudmi; ti se pa ne štejejo med obrtnike, ampak to je po postavi le „domača obrtnija" (Hausindustrie). —■ Na Koroškem se snuje „družba zmernih ljudi", ki bo imela podružnice tudi po deželi in delala na to, da se ne bo pilo toliko žganja. Bog daj srečo! — V Št. Pavlu je notarski pisar Glandorfer odnesel svojemu gospodu 400 gld. in jo popihal. •— V bolnišnici usmiljenih bratov v Št. Vidu je bilo-lansko leto 836 bolnikov, med njimi jih je umrlo samo 45. Med bolniki je bilo 681 Korošcev, 67 Kranjcev, 43 Hrvatov, 33 Štajercev, 11 Primorcev, 9 Tirolcev, 8 Čehov itd. Iz tega se vidi, koliko bolnikov najde pomoč pri bratih , in da se ne gleda na narodnost. Če pridejo tedaj usmiljeni bratje pobirat milodarov. ne odganjajte jih brez daru. — Novi vrednik časnika „Freie Stimmen" g. Gewinner govori zmirom o „privandranih Kranjcih", češ da le oni „nemir“ delajo na Koroškem, ter jih imenuje „aus Tornameli importirte Hetzer". Pri tem pozabi, da je on sam iz Moravskega „privandran“, ki je prišel nemir delat na Koroško, toraj je „ein aus Mahren importirter Hetzer" ; naš list pa vredujejo in pišejo Korošci. Mi Vas imenujemo, g. Gewinner, zdaj pa Vi imenujte tiste „privandrance“, če jih veste! Zapomnite si to, g. Gewinner! — Novi finančni vodja Koroški baron Czornigje pokazal precej , ko je prišel v Celovec, kam da ga vleče srce. Prišel je namreč k občnemu zboru nemškega planinskega družtva in se zahvalil odboru , da tako dobro deluje. Pa že pred leti je izišla knjižica, kjer še je očitalo temu družtvu, da deluje v pruske m duhu. —Na Jepi je 14. t. m. bliskalo in grmelo , potem je pa začel spet sneg padati. — Snega imamo na Koroškem toliko, da je groza ; v Guštanjski okolici je podrl že sedem streh ; ko bi jug potegnil, imamo pa spet povodenj. Bog prenesi! — Kudarski oskrbnik g. Punzen-gruber je dobil zlati križec in njegovi tovarši so mu v Polani napravili veselico. To ni nič hudega. Pa to je bilo nepotrebno, da je g. Kieger začel govoriti o nemškem šulferajnu. Pri tej priliki smo zvedeli, da je g. Punzengruber ud pri štirih „ortsgrupah“ šulferajnarskih, in sicer pri treh koroških in pri eni kranjski. Pri tej veselici je bil tudi g. vladni svetovalec Webenau iz Velikovca. Kaj si je neki mislil, ko je Kieger
začel jezditi nemškega konja? — V Kanalski dolini morajo delavci noč in dan sneg kidati, da more vlak naprej ; vender se je prigodila nesreča ; dva vlaka sta vkup trčila in nekteri ljudje so ranjeni. Hoja je nevarna, ker se pogostoma vdirajo plazi. — Iz Ljubljane smo dobili tiste številke, ki so bile vlečene pri loterijinarodnega doma.“ Kdor ima tedaj kako srečko in še ni iz „Naroda“ ali „Slovenca“ zvedel, če je kaj zadel ali ne, tak lahko to izvé pri nas. Da bi vse številke ponatisnili v „Miru“, za to nemarno dovolj prostora.
Na Kranjskem. Tako lepega lista Slovenci še nismo imeli, kakor je „Slovan1<. Podoba v prvem listu „Rojstvo Kristusovo1' je sama toliko vredna, kolikor list za četrt leta velja. Tudi spisi so jedernati in odločno narodni. — V Ljubljani se je ustrelil davkar Wawreczka , hud nemškutar. Iz kaše je vzel nekaj denarja, pa ga ni mogel povrniti. Lažnjiva Graška „Tagespost“ pa je pisala, da se je vstrelil za to, ker so ga preganjali Slovenci. — Svitli cesar so potrdili postavo Kranjskega deželnega zbora, da sme pobirati po 3 gld. davka od vsakega hektolitra žganja. Pa 3 gld. je še vse premalo ! — Na Lepenjcah v Bohinju se je ponesrečil stari kmet Lorene Mencinger; prišel je pod sani in ostal mrtev. Bil je poštenjak in dober kristjan; zapustil je ženo in šest otrok.
Na Štajerskem. V Bazvanji, kjer je 100 slovenskih otrok in 3 nemški, so napravili nemško šulverajnsko šolo. Kdaj bo ljudi vender srečala pamet? — Načelnik šolskega soveta v Hočah vabi ob nedeljah, ko duhovnik ne more priti; vender je katehetu naložil 2 gld. kazni, ker ni mogel priti k seji ! — Mlada posojilnica v Pišecah dobro deluje; prvega pol leta imela je že 17.000 gld. prometa (\ promet se šteje ves denar, kar se ga uloži in kar se ga izposodi.) — Čitalnica v Šmarji pri Jelšah je izvolila čč. gospoda Božidara Raiča in dr. Gregorca za svoja častna uda. — Za šolo v Laporji so svitli cesar dali 200 gld. — Y Ljutomeru sta dva mladiča očetu ukradla 115 gld. in hotela pobegniti v Ameriko. Pa prijeli so ju že v Mariboru. 96 gld sta še imela, tedaj je bilo že še za nazajpot od Maribora do Ljutomera. — Tisti dr. Glantschnigg, ki piše „Kmetskega prijatelja" (lisjaka), je tak „kmetski prijatelj", da kmete neprenehoma toži in rubi. Proti enemu samemu posestniku je uložil 42 eksekutivnih dražeb. Tisti mož, sam prej nemškutar, se je prijokal v slovensko posojilnico, da so mu pomagali. — Železnico hočejo zidati od Maribora naravnost v Ptuj, tedaj brez ovinka čez Pragersko. — Č. g. dr. Križanič so postali kanonik lavantinske škofije.
Na Primorskem. „Jurjev koledar" je prišel nekaj pozno, pa je zmirom še dobro došel. Nahaja se v njem veliko kratkočasnega berila. Koroškim kmetom se jako dopade. — Neki Istrijan je daroval 60.000 gold., da se v Istri ustanovi kmetijska šola. To je hvale vredno, pa kdo ve, v kterem jeziku se bo podnčevalo , laško , hrvaško ali slovensko? Kmetje v Istri so Hrvati in Slovenci; z laško šolo jim ne bo dosti pomagano. — V Jelšanah so umrli č. g. dekan Val. Pušavic. Ta gospod so bili dober narodnjak stare korenine in podpirali so vse slovenske liste. — „Lira in Cvetje", zbirka poezij, sestoječa iz liričnih pesnij, balad in dramatične igre „Ljudmila in Privina"
ali pokristjanjenje koroških Slovenov. Spisal gosp. Franc Zakrajšek v Gorici: založila in izdala Ivan Dolinar in Avgust Bremic v Trstu. Cena knjigi, ki v kratkem izide, je 55 kr. s poštnino vred. — Naročnina, naj se pošilja gosp. pisatelju v Gorici, Via Cocevia br. 22, ali pa na uredništvo „Jurja s pušo", Forriera br. 323 Trst.
Druge avstrijske dežele. Stolna (škofijska) cerkev v Banjiluki v Bosni bo kmalo dodelana. Ljudstvo se je veseli, saj pod turško vlado ni imelo cerkve, vredne tega imena. Pa tudi nova stolna cerkev ni taka, kakoršne imamo mi v Ljubljani, Celovcu , Mariboru ali Trstu ; ampak komaj taka, kakoršne so naše farne cerkve po deželi. — V neki občini na Dolenjem Avstrijskem je en sam jud, in kaj mislite, kdo je? Učitelj na katoliški šoli! — V Feldkirchu na Predarelskem je pogorela velika predilnica. Na sto in sto ljudi je s tem ob delo in kruh. — V imenu „nemštva" govorijo pri nas iz Ogerskega privandrani ju di. En tak je Bernhard Lowy, kteremu je zamogel dr. Lueger pred sodnijo reči v obraz ,,ehrloser Schuft". (To je bila pravda med „starim“ in „mladim petelinom — Kikeriki". Ta govor naj berejo g. Gewinner in drugi privandrani hujskači !
Tuje dežele. Strašen potres je bil na Španskem. Veliko hiš se je podrlo in na sto in sto ljudi so izkopali mrtvih iz razvalin. V nekterih krajih se je zemlja odprla in hiše pa ljudje so se pogreznili v zemljo. V nekem kraji se je pogreznila cerkev, da samo vrh turna še gleda iz zemlje. Strah je velik med ljudstvom. — V Broklynu v Ameriki je pogorela sirotišnica. 35 otrok je zgorelo, ker so ljudje tako hitro bežali iz hiše, da so pozabili na otroke.
Drobtine e. Dva s k o p u h a. Bil je skopuh, ki je v svoji oporoki vse svoje premoženje zapustil drugemu skopuhu , in sicer zato, ker je vedel, da ta njegovega težko prihranjenega denarja ne bo zapravil tako hitro. V tem se tudi ni zmotil. Mrtvi skopuh je imel namreč samo eno oko; in ko je v oporoko zapisal, da dobi tisti 100 gld. , kdor bo njemu oči zatisnil, ni hotel živi skopuh izplačati 100 gld. ampak samo 50 gld. in je rekel: „Ranjki je imel le eno oko, toraj mu ni bilo treba zatisniti obeh oči. Za eno okó je pa 50 gld. zadosti." Kako je ta pravda iztekla, nam pa ni znano.
* Na otoku Cipru je bilo zadnja leta toliko kobilic, da so Angleži najeli 2000 delavcev, da so to požrešno žival pokončevali.
Pridite predragi sosedi Ko-
»»noni ! Vi|10 iz Janškega vrha Mizo Ptuja se PUbU . proda 20 startinjakov od leta 79, 80 82 in 83 loco Monsberg št. 5.
Attncminn imam pripravljeno in naloženo. MpiIOlllvU Dala bo 600 centov apna. če tedaj kdo apna potrebuje, naj se oglasi, bom pa apnenico zažgal. Zdaj imajo vozniki čas.
Matija Mihev
na Brezgovem Vrhu, pošta Gutenstein.
Iibs* o	™a ^ez110 dušo in hudo
o pisiài? pušo , ktero je kupil v Borovljah. Dvakrat na mesec naredi velik lov na dihurje in nemčurje, lahone in framazone. Velja za celo leto 3 gld., za pol leta 1 gld. 50 kr. Izhaja v Trstu , po novem letu v veči obliki. Kdor ga ne naroči, mu je lahko žal, in ga ho še rad pri drugih izposojeval.
Cerkvena oprava P“*!
podobe svetnikov, križevi poti itd. dobijo se pri meni na izbiro. Imam izvrstne „večne luSi“, in pravo, lepodišeče kadilo iz Indije.
JTaite« Heindl
na Dunaji, Stefansplatz, fursterzbischofliches Palais.
Podpisani priporočuje se p. n. občinstvu , posebno prečastiti duhovščini, za izdelovanje slih, podob, oltarjev, prižnic, križevih potov itd. iz lesa, iz kamna in iz pravega angležkega Portland-marmor-cementa. Vse cerkvene dela in prenov-Ijenja spadajoča v mojo stroko izdelujem trdno in po najnižji ceni.
Fr. Ozbič,
cementni tehnik, podobar in pozlatar šolske ulice št. 17. v Celovcu.
k Ma		0 m M 0	«H P
se posebno priporočajo	O	4	b
moji vsakovrstni		0	CD
šivalni stroji, ki se lahko plačajo	CD s	p 'm	N
	CD i-l		
tudi na mesečne	(P?	M P n	
obroke.	C/J		O
Cenike pošiljam zastonj.	CD H-*	0 P	g
Tudi se take mašine pri meni popravljajo.	O	$ r* N rt-.	M K—!* O
^ej° Janez Dencelnovi sinovi
fci V U i s U V G v Mariboru, kakoršno težo in kakoršen glas kdo želi. Dencelnovi zvonovi so od nekdaj na dobrem glasu.
Zahvala. Mi smo za našo cerkev pustili uliti tri zvonove pri Dencelnovih sinovih v Mariboru na Štajerskem. Zvonovi so lepo uliti, imajo lepo obliko in opravo, in prav lep, veličasten glas. Iz prijaznega hriba v Lipi prepevajo čast Bogu, pa tudi čast poštenega mojstra Dencelna, kterega z dobro vestjo priporočamo cerkvenim predstojnikom po Koroškem.
Cerkveno predstojništvo v Lipi pri Vrbi 11. novembra 1884. Janez Marinič, župnik ; Primož Košat, Anton Kovačič , cerkvena ključarja.
87111*9011 inArloo išče službo organista 8ZUrj6n gOC^C ali pevovodje. On ima 13 let prakse, zna izvrstno igrati na trompete, gosli „flugelhorn“ itd. pa tudi v note staviti. Dopisi na vredništvo „Mira“.
Loterijske srečke od 17. januarja.
Line	51	38	76	46	65
Trst	77	76	7	81	57
Tržna cena v Celovcu.
Ime blaga	na birne		na hektolitre	
	gld.	kr.	gld.	kr.
pšenica		5	30	6	65
rž		4	60	6	75
ječmen		4	10	5	15
oves		2	35	2	88
beda		3	10	4	25
turšiea		3	30	4	15
pšeno		8	—	—	—
proso 		—	—	—	—
grah		—	—	—			
leča		—	—	—	—
fižol	5	—	6	25
krompir		1	20	1	50
			na kilo	
			gld.	kr.
goveje meso .....				60
telečje meso				-	66
svinjsko meso					64
koštrunovo				—	44
maslo			1	06
puter			—	96
prekajen Špeh				—	76
frišen Špeh				—	60
mast			—	74
100 kil sena				2		
100 kil slame	....			1	50
100 kil deteljnega semena			44	—
Zavolj obilnega snega se je pripeljalo malo žita na sej m. Zavolj tega so se tudi drva nekoliko podražila.
Živinski sejmi na Koroškem meseca februarja.
3. febr. v Kočanah (Kotsehach), Dobrijah, Brezah , v Saòhsenburgu in Weitensfeldu; 16. feb. v Kotarčah (Gutta-ring) in v Bojah (št. Pavelski okraj); 17. feb. v Greifen-burgu in v Liesingu (okraj Kotsehach) 21. 28. feb. v Volš-berku ; 23. feb. v Staremdvora in Št. Lenartu v labudski dol.
V tretjič pridejo na dražbo:
29. januarja. Zedlaeherjeva kmetija v Ueberfeldu (pri Kraigu), cenjena 3033 gld., pri okrajni sodniji v Št. Vidu.
31. jan. Kačičeva kmetija v Štosavi, cenjena 4082 gld. pri okr. sod. v Podkloštru.
3. februarja. Švantnerjeva bajta v Gassen, cenjena 124 gld. pri okr. sod. v Paternijanu.
9. febr. Posestvo Friderike Ueberbacher pri Celovcu, cenjena 1719 gld., pri deželni sodniji v Celovcu.
13. febr. Leitnerjeva kmetija v zgornjih Jerglicah, cenjena 2276 gld., pri okr sod. v Rožece.
19. febr. Pavličeva bajta v Orni, cenjena 1450 gld., pri okr. sod. v Pliberku.
Izdajatelj in urednik Filip Haderlap. — Tiskarna družbe sv. Mohora v Celovei.