štev. 19.
Posamezna iteelifca 1 Ota.
PoStrilna oavSalirana.
V UubUanl, v torek 20. februarja 1923.
Leto !..
mmmmmm mmmmm

Uhaja vsak dan zjutral, Izvzemši pondetike. Mesečna naročnina;
v LJubQanl Din 10-—, po poSti Din 12*—, inozemstvo Din 20*-
Uredništvo: Woifova ulica št 1/1. — Telefon št 213 Brzoj oni naslov: „Novosti-Ljubljana**. Upravništvo: Marijin trg št 8. — Telefon št 44.
Oglasi po tarifu. Sprejemajo se le do 15. ure. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem č?k. uradu št 13.238.
1
! ! I
!
r
:::
■
, -I
a ;
ti
I ■ 1
'M
!fli
■«
■
fii
s':
' K1-V v'-:
Ü
v;
• . .. s:-
v.,'' •> :.
' •-
"-v'
't;". m
'.'•i ■ V v -
-v/>
lil
ft i
Is0
t Dre IVAN TAVČAR
tjubllana, 19. lebr.
Daaea ©b 13. uri je zatisnil za ve5-ue svoje o£i eden največjih, najzaslužnejših in najpoštenejših sinov osvobo-jjene ia ujedinjene jugosJovenske domo-vine, odlični politik in eden prvih slovenskih pisateljev: dr. Ivan Tavčar.
Žalostna vest, ki stno jo pričakova-t zadnje dni vsi z resignirano togo. se |e bliskovito razširila po vsem mestu In povzročila v vseh krogih umljivo potrtost, saj je bilo ime blagopokojnoga dr. Ivana Tavčarja najtesneje zvezano z imenom naše umetnosti pro* Svete in naše politike. Po mestu so za-vihrale žalne zastave in povsod se je slišalo Je popularno ime velikega pokojnika.
Dr. Ivan Tavčar se je rodil 28. avgusta 1851 v mali kmečki hiši na Visokem, študiral je gimnazijske nauke v Ljubljani in v Novem mestu, nakar se |e jeseni L 1871 vpisal kot jurist v dunajsko »almo mater« in pristopil aka-demičnemu društvu »Slovenija«. Po dokončanih visokošolskih študijah se je posveta odvetništvu, politiki in umetnosti
Dr, Ivan Tavčar se je odtočil za odvetniški poklic v prvi vrsti z namenom da bi svobodno in neodvisno mogel služiti slovenski domovinski stvari. Svojo prakso je pričel kot kandidat v septembru 1. 1875 pri nemškem kolovodji dr. Schreyu v Ljubljani Začetkom L 1877 je prestopil v pisarno dr. Janeza Mencingerja v Kranju, kjer je preživel skoro štiri leta. V oktobru 11880 se je preselil v Ljubljano kot kon-cipijent dr. Alt Mogeta. Odvetniški iz-Pit je položil 1. 1883 pri višjem deželnem sodišču v Trstu In ne v Gradcu, kjer so ga že dobro poznali kot vnetega zagovornika slovenskih pravic. Svojo pisarno Je o tvoril začetkom 1. 1884 kot šesti slovenski odvetnik v Ljubljani
*
V	sedemdesetih letih, ko je stopil dr. Ivan Tavčar v realno življenje, se je nahajal slovenski narod v najžalost-nejšem položaju. Avstrijska vlada je kljub novo razglašeni ustavi zatirala slovensko narodnost v vseh deželah, kjer so prebivali Slovenci. Takratni deželni predsednik na Kranjskem ger-manizator Widmann, deželni glavar Kaitenegger, politično uradništvo, deželni odbor in ljubljanski občinski svet
vse je bilo v nemških rokah. Tudi so vodili Nemci ravno tako sodnijo. Slovenskega uradovanja ni bi-io. Politična preganjanja in konfiskacije slovenskih listov so bile na dnevnem redu. Vsak narodnjak, ki le bil v državni službi še moral služiti izven meja domovine.
to bil položaj, ko so se vršile 1 1879. državnozborske volitve. Iz oportunitete je iskala avstrijska vlada stike s Slovani in tako je bil v Ljubljani izvoljen Slovenec Schneid proti renegatu Dežmanu. Prvo koncesijo je dala vlada s tem, da je imenovala go-riškega slovenskega poslanca Andreja Winklerja za kranjskega deželnega predsednika. Razmere so se pričele boljšati. Ljubljanski občinski svet je dobil šele 1. 1882 slovensko večino in slovenskega župana Grassellija, deželni zbor pa šele poleti 1883.
V	takih političnih razmerah je prišel dr. Tavčar koncem 1. 1880 v Ljubljano. Dr. Tavčar Je bil že tedaj pri-znan talent ne samo po svojem leposlovnem delu, ampak tudi po svojih po-
litičnih člankih in govorniških nastopih. Bil je idealno realen mlad mož, ki Je komaj čakal, da prične z delom za svojo domovino. Zato je vsled obolelosti Josipa Jurčiča v začetku 1, 1881 prevzel uredništvo »Slovenskega Naroda* in ga tudi po njegovi smrti dejansko obdržal nad poldrugo leto.
Dr. Ivan Tavčar je bil tedaj tridesetletni mož, poln svetega ognja in domovinske ljubezni. Kot novinar je imel lepo priliko udejstvovati svoje ideale in to vzvišeno nalogo je vršil od tedaj neprestano dokler ga ni kruta bolezen vrgla na bolniško posteljo. Dr Tavčarjeva zasluga je, da je prišlo po hudih bojih do jezikovnega ukaza ministra dr. Pražaka, po katerem se je uveljavila slovenščina v sodni praksi Vodil je trd boj s šovinističnimi Nemci in zgodovina slovenskega dela jugoslo-venskega naroda bo večno beležila njegovo delo in njegove uspehe za pravice slovenskega ljudstva.
Odvetniška pisarna dr. Tavčarja je bila prava narodna pisarna. Vedno so prihjali delavci politični in literarni, da so govorili in se posvetovali z dr, Tavčarjem. Reden gost je bU prijatelj Ivan Hribar. Dr- Tavčar je bil od 1. 1881 v ljubljanskem občinskem svetu, L lt>89 pa prvič izvoljen v deželni zbor od mestne skupine Kranj — Škofja Loka. Po tem prvem desetletju njegovega javnega delovanja so sledila še tri plodonosna desetletja v delu za narod, za njegove pravice in v delu na leposlovnem polju.
Komu ni znano delovanje velikega pokojnika v njegovih najlepših moških letih do osvobojenja? Njegovo narodno delo v dunajskem državnem zboru, kot ljubljanski župan zlasti tekom svetovne vojne? Nepotrebno je naglašati njegove zasluge v zadnjih letih, ker jih pozna ves naš narod. In po osvoboje-nju? Njegov kremeniti značaj mu ni dopuščal, da bi njegova stranka, za katero je žrtvoval toliko svojih moči krenila na napačna pota. Zato je svaril razne nezadovoljneže in jim kazal pravo pot tja, kamor edino vodi politika slovenskega ljudstva: poštenost, značajnost čistost in pogled v bodočnost. Že bolan je šel kot izvoljeni narodni zastopnik v ustavotvorno skupščino ujedinjene kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, pa je moral žal ustaviti svoje delovanje...
•
Dr. Ivan Tavčar ni bil samo velik Slovenec, zaveden Jugosloven, ampak tudi velik Slovan, ki je posebno ljubil brate Cehoslovake. Znano je njegovo delovanje za utrditev češkoslovaških-jugoslovenskih stikov. L. 1912. se je vršil v Pragi vsesokolski zlet skupno s shodom slovanskih novinarjev in slovanskih žen. Teh slavnosti se je udeležil tudi dr- Ivan Tavčar kot ljubljanski župan skupno z dr. Trillerjem, sedanjim pokrajinskim namestnikom Iv. Hribarjem, dr. O. RybaFem in drugimi Slovenci. V Pragi so sprejeli dr. Tavčarja zelo prisrčno in slovesno. Povsod so videli v njem poosebljeno slovensko prijateljstvo, saj sta on in Iv. Hribar od nekdaj delovala za bratski sporazum med Prago in Jugoslovani. In. L 1918, ko sta trpela naš in češkoslovaški narod najhujše muke, je prišel dr. Tavčar zopet v Prago k proslavi petdesetletnega Jubileja Narodnega divadla. Z njim so bili Iv. Hribar, dr. Ravnihar, dr. Ry-baf, dr. Kramer, dr. Ilešič in drugi Slovenci. Češki narod jih je sprejel nad vse slovesno io dr. Tavčar je imel v
Panteonu Češkega muzeja krasen govor o jugoslavensko - češkoslovaški skupnosti
*
Ko se je po češkem vzgledu ustanovil v Ljubljani Sokol, je izbralo društvo leta 1882. dr. Ivana Tavčarja za svojega starosto. Dr. Ivan Tavčar je bil takrat že znan kot odličen pisatelj, politik, očarljiv govornik in vse to je pridobilo društvu novega sijaja in velikega razmaha. Dejstvo samo, da se je dr. Tavčar v onih časih postavil na četo slovenskemu Sokolstvu, pomeni velike zasluge za razvoj našega Sokolstva. Radi politike, ki ga je docela prevzela, je zapustil častno mesto staroste, toda njegovo zanimanje za Sokolstvo ni prenehalo. Pozneje je zopet ta več let stopil na četo ljubljanskemu Sokolu. Kot njegov starosta je predsedoval Vsesokolskemu zletu v Ljubljani leto 1904 je položil temelj sokolski zvezi Plemenitost srca, ki ne pozna sovraštva in ki tudi v svojem nasprotniku vidi usmiljenja vrednega človeka, mehka duša, ki kljub varovanju svoiih načel prizanaša in odpušča. To je bila poleg lastnosti, ki so potrebne vsakemu Sokolu ena najlepših velikega pokojnika.
*.
Dr. Ivan Tavčar je bil najmarkant-nejša oseba v našem političnem življenju. Kaj Je bil pravzaprav on naši politični javnosti, bo mogla primerno oceniti bodočnost Kot dolgoletni politični voditelj, si je pridobil vsestransko zaupanje svojih somišljenikov, pri svojih političnih nasprotnikih pa globoko spoštovanje. Imel je sicer politične nasprotnike, toda nobenega sovražnika. Bil Je nesebičen in dalekoviden politik, ter si je ohranil vedno čiste roke. Nobenega madeža ni na njegovem značaju. Deloval je vsestransko v politiki v novinarstvu, ter je eden naših najboljših pisateljev. Skrbel pa je tudi za preprosto ljudstvo, ki mu je posvetil svoj »Slovenski pravnik«. Kadar je §!o za našo narodno stvar, je bil neizprosen branitelj narodnih pravic. Deloval in podpiral je tudi vsa narodna društva, bil je mož z zlatim srcem, podpiral je velikodušno dijake, deležni pa so bili njegove podpore tudi taki, ki niso bili njegovega političnega naziranja. Dr. Ivan Tavčar je bil značaj v vsakem oziru in kot tak ostane v spominu kot ena najpopularnejših osebnosti v Sloveniji.
Dr. Ivan Tavčar je bil od Jurčičevih časov pa skoraj do zadnjega duša in srce »Slovenskega Naroda«, ki vsebuje vse podatke o ogromnem delu, ki ga je nesebično storil dr. Tavčar vso dol» go dobo za našo kulturo, narodno zavednost, politično in gospodarsko osamosvojitev. Dr. Tavčar je bil odličen novinar, katerega članki so bili vedno r.a višini Njegove polemike so bile vzorne glede duhovitosti in tudi glede objektivnosti. Deloval pa je tudi neumorno kot predsednik in odbornik najvažnejših kulturnih društev, tako je bil na pr. predsednik dramatičnega društva, načelnik gledališke intendan-ce* Predsednik »Slovenske Matice«, Družbe sv. Cirila in Metoda itd. itd. Povsod je resnično delal, žrtvoval svoj čas, talent in svoj denar. Vrhutega je bil dolga desetletja deželni in državni poslanec te od leta 1884. do 1921. ljubljanski občinski svetovalec, podžupan In župan Le njegova ogromna energija in vztrajnost je mogla premagovati tato univerzalno narodno delo.
Ko so se leta 1903 otresli Srhi avstrijskega skrbstva in je zasedel srbski prestol kralj Peter Karadjordjevič, se je postavil dr. Ivan Tavčar odločno na stran jugoslovenske ideje. »Slovenski Narod«, katerega duša je bil pokojnik je najel v Beogradu svojega stalnega dopisnika, obenem pa je otvori! stalno rubriko »Jugoslovenske vesti«, ki so imele namen seznanjati slovenska javnost s kulturnimi in političnimi dogodki na slovanskem jugu in jo polagoma dovesti do prepričanja, da sma vsi, ki prebivamo od Triglava do Balkana v bistvu eno in da zato spadamo pod en krov. Klerikalni in nemški listi so napadali »Slovenski Narod« in mu očitali veleizdajalstvo. Toda dr. Ivan Tavčar ni poslušal teh glasov. Po osvo-bojenju, ko so nekateri naši politiki deloma iz neorijentiranostl deloma iz drugih piškavih razlogov, omahovali je izjavil dr. Tavčar, da mora »Slovenski Narod« vztrajati absolutno na programu narodnega in državnega edinsfc* stva pod žezlom dinastije Karadjordje-vičev, kar mora biti vogelni kamen naše politike.
•
Dr. Ivan Tavčar se ni uveljavil samo kot politik, ampak tudi kot pisatelj. Bil je predvsem lirik, četudi ni pisal verzov. Vsi njegovi spisi so čisf izliv njegovega temperamenta in čustvovanja.
Tavčarjevi romantiki se Je pridružil tudi realističen moment realnega pokrajinskega ozadja pisateljevih rodnih krajev in njihovih ljudi: »Ivan Savelj«, »Med gorami«, »Šarevčcva sliva«. Ena najlepših novel je slika iz verskih bojev v loških hribih: Vita vitae meae. Prav tako tudi novela v obliki kronika »Grajski pisar«. V noveli: »Ivan Sobice« se kaže satirična nrav Tavčarjeva, ki se je prav razvila v sodobnem romanu: »Mrtva srca«. Zlasti pa v satirični utopiji: »4000« in v obširnem zgodovinskem romanu:	»Izza kongresa«,
Sam Cankar je občudoval Tavčarjev krepki klasičen slog. Žal da je Tavčarja motilo pri ustvarjanju velikih del njegovo vsestransko dnevno delo. V dr. Tavčarju je vedno prevladoval umetnik, ki je živel z vso silo v njem. V nasprotju s starimi romantiki in modernimi novoromantiki pa Tavčarja odlikuje vedno prozorna jasnost in ga dviga njegova čudovita stvarnost, izogibajoča se vsake sentimentalnosti. Med najlepše njegove spise je treba šteti: »Cvetje v jeseni« in »Visoško kroniko«. Dr. Tavčarjevo ime ostane zapisano v zgodovini našega slovstva z zlatimi črkami
Umrl je mož, prežet glol^ke ljubezni do naše lepe domovine.' Od svoje mladosti naprej je učil narod in ga vodil ter skrbel za njegovo blagostanje. Nihče od nas naj ne pozabi njegovih besed, da je najsladkejša ljubezen tista prva, komaj vzbujena mlada ljubezen do domovine...
Umrl je mož, ki je vse svoje življenje delal za napredek in svobodo svojega naroda. Nad njegovim grobom pla-čejo Modrice, zdihuje Slovenija, žaluje ves jugostovenski in slovanski sveti Šel je, nam pa je zapustil dragocene sadove svojega velikega duha, svojega blagega srca, do katerih je tudi zakon narave brez moči in v katerih bo pokojnik živel med nami večno.
V
Večna slava njegovemu imenu!
:..;s
M?*
1
ii ;■
i
^ m ] . ^
i* m '
• 1
m
& --
s 1 »	».<
s,‘ -s .v-
:-•* v-' •'*
ti- -i* ■
n ■
# ffe
,
zV»--. w-- .
\
M f
V;' * >?:. ti
K. iV
t!
-Ä 't
■V': Tti
4- 'm
n
ii
e
/■ » r i«
> , -	^	‘	* j.

t Dr. Aloizll Ražin.
Najnovejša poročila.
Pred Izvedbo rapaSs&e pogodbe.
Rim, 19. itbr. (B) Kralj Viktor je včeraj podpisal konvencije, ki so bile
sklenjene v S. Margheriti in ki sta jih sprejela zbornica in senat. Danes izide kraljev dekret o ratifikaciji, ki se objavi v uradnem listu. Izmenjava ratifikacij se izvrši jutri, v torek, med ministrskim predsednikom Mussolinijem in poslanikom Antonijevićem. — V roku petih dni po ratifikaciji se ima se-
Volilna priprave.
Beograd, 19. (B) Danes In iutrl se potrde sledeče kandidatne liste v Beogradu: radikalska z nosilcem liste Nikolo Pašićem, demokratska Ljube Davidoviča, naprednjakov Vlade Oara-šanina, socijalistična Nedeljka Košani-na, republikanska Ljube Stojanoviča, delavsko - komunistična Mihajla Todoroviča, protičevska Stojana Protiča in kandidatna lista najemnikov z nosilcem Svetozarjem Grebencem. Kakor se vidi, je bilo doslej vloženih v Beogradu osem kanddatnih list.
Beograd, 19. febr. (B) Danes sta imela radikaiski in demokratsld klub seji, na katerih so bile odobrene poe-dine kandidature za volitve v narodno skupščino.
Zagreb, 19. febr. (Z) Kakor se doznava je del zajedničarjev v Zagrebu v zvezi s »Tribunaši« poslal dr. Ante Trumbiču brzojavko, v kateri mu ponuja mesto nosilca njihove kandidatne liste v Zagrebu. Dr. Trumbič pa je to kandidaturo odklonil. Doznava se
Konferenca o
Rim, 19. febr. (Z) V področju konference za ureditev vprašanja južne železnice so se ustanovile tri komisije. Od časa do časa bodo pozvani strokovnjaki posamezni interesiranih držav, da podajo svoje mnenje o poedi-nih vprašanjih. Posamezne države še niso zavzele končnoveljavnega stališča, toda misli se že danes, da se njihova naziranja ne bodo strinjala s sklepi komisij. To vprašanje najbolj zanima
se pripravila na
staviti paritetna komisija, v roku na-daljnih desetih dni pa se ima izprazniti Sušak. Italijanski politični krogi menijo, da je ta rok prekratek.
Beograd, 19. febr. (B) Poljedelsko ministrstvo je ukrenilo vse potrebno, da se pomaga kmetom v tretji zoni po umaknitvi Italijanov. Ministrstvo skrbi tudi za to, da se zopet zaposlijo bivši državni nameščenci.
nadalje, da bivša demokratska poslanca dr. Grgur Angielinovič in Pavle An. gjelič tokrat ne bosta kandidirala- Kandidaturi na demokratski listi se je odrekel tudi Pavie Jurišič, častni predsednik oblastne organizacije Orjune v Novem Sadu.
Zagreb, 19. febr. (Z) Na plenarni seji odbora zagrebške krajevne organizacij demokratske stranke je bil v soboto za nosilca demokratske liste v Zagrebu določen dr. Lujo Vojnovič, za kandidata v prvem okraju Radoslav Modec in za njegovega namestnika dr. Ljubo Tomašič,v drugem okraju pa dr-Ivan Jurišič in za njegovega namestnika Simo Dokmanovič. V petek je bila sodišču v Požegi predložena demokratska kandidatna lista, čije nosilec je bivši minister Svetozar Pribičevič.
Beograd, 19. febr. (B) V splitskem okrožju je bil izvoljen za nosilca zemljoradniške kandidatne liste bivši poslanec Mihajlo Avramovič.
Ilirci
Avstrijo in Madžarsko, ker zahteva Italija, da plačata obe državi anuitete, in razlaga mirovno pogodbo zelo subjektivno. Ako v tem vprašanju ne pride do sporazuma med posameznimi državami, se bodo morale v zmislu določb mirovne pogodbe zateči k arbitraži. Več kot gotovo je, da rimska konferenca o južni železnici ne bo izpadla dobro za Avstrijo in Madžarsko.
Praga, 18. februarja. (Izv.) Fl* sančni minister dr. Alojzij Rašin ja danes ob 1245 umrl
Njegovi zadnji trenutki
Praga, 19. febr. Izšle so posebne Izdaje dnevnikov, ki opisujejo poslednje trenutke finančnega ministra. Dr. Rašin se je do zadnjega trenutka razgovarjal z navzočimi o javnih političnih zadevah. Govoril je tiho, pretrgano. Akoravno je utripanje srca pojenjevalo, se ga je še vedno lahko razumelo. Dejal je med drugim:
»Pred vsem se zahvaljujem svojim sotrudnlkom v odboru petorice (»petke«)... Dobri so to ljudje... Vem, da me imajo zelo radi...«
Prof. dr. Sedlička se je sklonil k njemu In mu rekel: »Čeprav so vaši nasprotniki!...«
Dr. Rašin pa Je nadaljeval: »Želimo dobro republiko, ker le tako obvarujemo nje obstoj... Oni, ki nosijo odgovornost za nje blagobit, morajo brezobzirno govoriti resnico... Pa bil sem optimist... Radi tega sem moral zamolčati resnico, ker Je narod ne more trpeti... Ce pa čakam na pravi trenutek, tedaj, tedaj... lahko povemo resnico brez obzira ...«
Po teh besedah je dr. Rašin izdihnil. Njegovo trpljenje je trajalo poldrugi mesec.
• * «
Praga, 19. febr. (K) Včeraj popoldne Je bila izredna seja ministrskega sveta, na kateri je notranji minister Malypetr kot zastopnik predsednika vlade imel topel posmrtni govor za pokojnim finančnim ministrom dr. Rašl-nom. Ministrski svet je soglasno sklenil, da se pogreb vrši na državne stroške. Pogreb b ov sredo, 21. L m. ob 2. url popoldne. Zdravniki so ugotovili, da je bil neposredni vzrok smrti dr. Rašina otrpnjenje srca.
.* * •
»Umrl Je mož...«
Prvega finančnega ministra bratske republike ni več med živimi... Idealistu povojne Nemčije, dr. Rathenau-u, Je sledil češki realist dr. Alojzij Rašin. Revol-verska krogla pokvarjenega in z anarhističnimi idejami prepojenega mladeniča je ubila dragoceno življenje moža, ki je pač vse svoje duševne zmožnost* in fizične sile stavil svoji domovini na razpolago. Dr. Rašin je HI redek primer delavnega človeka. Takrat, ko je bivši režim vrgel znane češke »omladince« v ječo in ko je bilo število prepričanih vernikov v končno osvobojenje Izpod črnega orla še razmeroma majhno, je dr. Rašin — v ječi — dnevno bistril svoj um š šahiranjem, poleg tega pa je študiral z vso vnemo narodno-ekonomska vprašanja, razmišljal, pisal in izdeloval načrte. Pripravljal se Je na veliki dan likvidacije trhlega carstva. Kakor Masa-ryk, tako je tudi dr. Rašin stopil na čelo mlade republike: ne s frazami o narodni svobodi, marveč z detajliranimi načrti in s krepko voljo, postaviti to novo držav-
no tvorbo na solidne, granitne temelje splošnega blagostanja.
Rojen 18. oktobra 1867 kot sin preprostega posestnika in obrtnika v Neha-nicih, se je napotil po dovršenih študijah v Prago in se vpisal na juridičnl fakulteti. L. 1891. je promoviral za doktorja prava. V tisti dobi je vzvalovilo gibanje »omladlncev«, med katerimi je bil tudi dr. Rašin. Pokretače je policija pod pretvezo antidržavnega delovanja pozaprla. Dr. Rašinu so prisodili dve leti težke ječe ter mu odvzeli doktorsko diplomo. Toda njegov značaj se je med stenami ječe še bolj izkristalizira!; v njej so za-zoreli njegovi občudovanja vredni načrti ... Po prestani »kazni« sl je zopet priboril doktorski naslov. Korakal je v prvih vrstah takratne miadočeške stranke.
Njegovo pisateljsko udejstovanje obsega raznovrstna polja sodobne juridič-no-znanstvene, gospodarske in socijal-nopolitične literature. Leta 1911. je bil izvoljen za narodnega poslanca. Delil je politično ideologijo dr. Kramafa. Leta 1915. sta bila oba aretirana in radi vseslovanskega mišljenja 1. 1916. pred vojaškim sodiščem obsojena na smrt...
Obsodba se iz umljivih razlogov ni izvršila. Avstro-Ogrska je že takrat trepetala pred slovansko idejo. Obsojenca sta pomiloščena na dosmrtno ječo. L. 1917. je prišla amnestija in jima vrnila svobodo. Dr. Rašin se je vrnil nato v Prago in začel aktivno sodelovati v političnem življenju. Ob prevratu je bil član Narodnega odbora, ki je proglasil svobodno Češkoslovaško republiko. Kot član Narodnega shromaž^enja je bil imenovan kot finančni minister prvega kabineta, ki ga je bil sestavil njegov sotrpin dr. KramaF. Ministroval je do 8. julija 1919. V tej kratki dobi je izvršil ogromno delo: uredil je kaotično gospodarsko in financijelno stanje ter udaril zdrave temelje češki plačilni vrednosti. Bil je nenavaden finančni talent, njegovo avtoriteto je priznavala vsa gospodarska veda povojne Evrope. V času ponovne krize — 7. sept. 1922 — so ga ponovno pozvali v vlado, da ji svetuje v finančnih in gospodarskih vprašanjih. Sredi neumornega dela ga je zločinska roka Iztrgala svoji domovini in poldrugi mesec je eden izmed največjih sinov bratske republike izdihnil svojo blago dušo.
Dr. Rašina ni več, ostala pa so njegova dela, njegov spomin. Vsi, ki se dandanes ukvarjajo s politiko, naj bi iskali svoj vzor v pokojniku, katerega neumorni delavnsti se ima zahvaljevati 12miIljonski narod za svoje gospodarsko blagostanje. Dr. Rašin sl je postavil sijajen spomenik. V tem trenutku, ko je zlata Praga odeta v žalno obleko, ko stoji ves češkoslovaški narod s trpkim čuvstvom ob krsti svojega vernega sina, se tudi Slovenci, Hrvati in Srbi pridružujemo s srčnim sožaliem. Slava dr. Rašinu, soustanovitelju češkoslovaške neodvisnosti!
Pariz, 19. febr. (K) »Opinion«
piše, da se Nemčija baje pripravlja na vojno. Zagotavlja, da je francoski generalni štab pred kratkim zvedel, da se v švicarskih in holandskih tvornicah, pri katerih je udeležena nemška težka industrija, izdelujeio stroji za nemške tvornice min, ki so vsled mirovne pogodbe ustavile obrat V Nemčiji so baje začeli izdelovati nov strupeni plin, proti kateremu r.e pomaga nobena plinska maska. Novi radio-električni aparati proizvajajo smrtonosne žarke. Francoski generalni, štab se trudi, da bi o teh poskusih Izvedel kaj natančnejšega.
Pariz, 19. febr. (K) V francoskih parlamentarnih krogih se opažajo že več dni precejšnji pomisleki, da so zaradi sedanjega stanja ustavile zavezniške kontrolne komisije svoje delovanje v Nemčiji. Pravijo, da mora čeprav se ne sme verjeti govoricam o vojnih pripravah Nemčije, vseeno ostati pri kontroli nemških tvornic, ki so ustavile izdelovanje vojnega materijala. Dasi se tem govoricam ne more verjeti, jih je treba vendarle omeniti, ker verujejo vanje parlamentarni krogi na Francoskem in so povzročile resno vznemirjenje.
iMftarska spakuiarila.
Beograd, 19. febr. (Z) Preiskava, ki se vodi v Za-rrabu v stvari poloma tržaške tvrdke Hacker &Co„ ima dobre uspehe. Finančni minister želi, da ss ne objavi potek preiskave, dokler ni zbrano vse gradivo o trgovanju zagrebških bank z dinarji. Zanimivo je, da so se poslovanja s to trž. tvrdko udeleževali razen velikih bank in njenih ravnateljev tudi razni bančni uradniki ki so vlagali milijonske zneske Samo ena zagrebška banka je udeležena s 15 milijonov dinarjev pri trgovanju z našo valuto v zvezi s tvrdko Hacker & Co.
Maši odnošaii
z Avstrijo.
Beograd, 19. febr. (Z) Program o prihodu avstrijske delegacije z zveznim kancelarjem dr. Seiplom na čelu so objavi kasneje. Kolikor je doslej znano, odpotuje dr. Seipel s svojimi spremljevalci z Dunaja jutri in dospe v Beograd v srerdo zvečer. Za sprejem avstrijsko delegacije in za politične konferenco X zastopniki obeh držav je zunanji minister dr. Ninčič, ki je včeraj zopet nastopil svoje mesto, že ukrenil vse potrebno. V to svrho je snoči povabil v svoj kabinet zastopnike raznih ministrstev, ki so interesirani na ureditvi naših odnošajev do Avstrije, in je z njimi določil program razprav. Zastopana so bila ministrstva za finance, za trgovino in industrijo, za promet in za pravosodje. Do prihoda avstrijskih gostov se vrši v zunanjem ministrstvu še nekaj konferenc; na katerih se bo definitivno določilo stališče, ki naj ga zavzamejo zastopniki naše vlade v poedmh vprašanjih. O bivanju kancelarja dr. ?eip!a v Beogradu še n! dolo’eh natančni program. Doslej se je !c določilo, da priredi ministrski predsednik Pnšič na čast kancelarju dr. Seipln in njegovim spremljevalcem svečan obed, zunanji minister dr. Ninčič pa intimno večerjo v svojem stanovanju. Najbrže bo tudi kralj Aleksander povabil avstrijsko delegacijo na dvor. Dr. Seipel in avstrijski delegati bodo z« bivanja v Beogradu gostje naše vladei Zanje je v hotelu »Srpski Kralj« rezervirana cela vrsta sob.
DOLOČITEV STALNE MEJE MED
NAŠO KRALJEVINO IN ALBANIJO.
Beograd, 19. febr. (Z) Veleposla-niška konferenca v Parizu je sprejela skupni predlog naše in albanske vlad« o odpravitvi nevtralne zone in o določitvi stalne meje med obema državama. Konferenca je obenem dovolila, da se ta nova meja takoj določi in da naše, oziroma albanske čete zasedejo vsaki državi pripadajoči del nevtralnega pasu. Nova meja bo potekala od Skadrskega jezera do vasi Korala v olerožju Tetovo. Naše in tiranske čete so Že dobile nalogo, da zasedejo ozemlje nevtralne zone.
ČEŠKOSLOVAŠKO - MADŽARSKA TRGOVINSKA POGODBA.
Praga, 19. febr. (Z) Pogajanja med Cškoslovaško in Madžarsko se nadaljujejo 20. t m. Na obeh straneh se Je sklenilo, da se Ima nova trgovinska pogodba smatrati kot celota In da se Ima zaradi tega tudi v celoti sprejel ali odkloniti.
Iz prosvetnega življenja.
— LiublJansJa drama. — Anton Medved: Za pravdo in*rce. Ponovitev je prinesla Izboljšanje: sigurnost Je bila večja In skupnost Izrazitejša. Gledališki Ust navaja 1. 1S75. kot letnico hrvaš-ko-s!ovenskega upora, kar je gotovo pomota. Z razbitjem gV.me kmečke vojske pon poveljstvom Matije Gubca 9. februarja 1573 pri Stublčkih toplicah In temu porazu sledeči tragediji v Zagrebu, kjer sta umrla mučenlške smrti »kmečki kralj« In Ivan Bosanec, je bfl upor povsem zadušen. Tretji kolovodja Ivan Mogalč le pri usodni bitki ostal na bojišču. Medved tudi ni posebej navedel v 1. 1907 Izdani svoji tragediji imen sedmih kmetov, med katerimi so zgodovinske osebe kot ie Pavel Šterc, kovač in puntarski vodja štajerskih kmetov v dolini Bistrice. — Pesnik znane puntarska pesmi: »Le vkup. Ie vkup uboga gmajna«, je po prosti Medvejibvi ustvaritvi slepec Grojan. Kos je »Kacijanar« nekak vzorec za Šolsko-vzorno slovensko zgodovinsko dramo, ie tragedija »Za pravdo in srce« prvi smelejši poskus postaviti na naš oder večje historične skupine. Borba velja bolj pravdi ko srcu, giavn! »junak« Igre je ljudstvo In manj lirski, komaj verjeten srčni roman. — Zanimal je zlasti Dizma. Ustvarjen je bil kot sarkastično-zlokoben Intrl-gant, pasje ponižen pred gospodo, surovo-oblasten nad podložniki. Z redko Igralsko doslednostjo je g. Skrbinšek l/razi] vse variante tega sicer zelo običajnega tipa. Temen moški glas in samozavestni nastop: Krištof Ložan-Terčič. Slednji ima pri vseh svojih vlogah neko gentlemansko potezo. Njegov glas je globok in zveni iz notranio-stl, zato j« vselej verjeten. Vnanji videz ura Je tnj. — 2e v tragediji le Ivan K. Valvazor, ponosni graščak na Turnu in v Krškem šibko karakteriziran. Mesto oholega plemenitaša, krutega zmagovalca In vojaka kot ga opisujejo viri — popustljiv kavalir. Pri uprizoritvi je podoba uskoškega povaUnJlca la bob cbledeU. V celoti Da e»
KONFERENCA ZA DELAVSKO ZAVAROVANJE.
Dunaj, 19. febr. (Z) Jutri se sestane tukaj posebna konferenca, ki se bo bavila z zavarovanjem delavcev. Na povabilo avstrijske vlade bo tudi naše ministrstvo za socijalno politiko poslalo svojega zastopnika na to konferenco.
ie opazil trud In prav vestno naštudiranje. Igra bo v tej popravljeni obliki ohranjena našemu odru. — Nedelja. Popoldanska predstava Lilien. Praznina. Tudi v parterju. Tudi na odru. Kie so mladinske Igre? — Polno malčkov s» gnete po posameznih prostorih: na odru nedeljsko Igrani »Lili-om«, zgodba malce nenavadne barabe. — Žargon. Divje ljubezenske zgodbe. Posku-šen umor. Mrlič. O — stvar ima svoje čudovite In globoke plati! Llllom: žrtev svojega trmastega srca, nekaj umetnika, nekaj aristokrata. Nenavadno razdvojen, klasično trmast. Lahkomišljen do skrajnosti: nekaj umetnika, nekaj aristokrata. Njegova žena je pretresljiva podoba proletarske žene. Na zunaj je ni skoro videti ne slišati Njena beseda je ko* krik, ljubezen dejanje, njena bolest globoka In resnična. In Rogozov Tlčen! Enook, s čikom v ustih, s harmoniko v rokah: zločinski cinik. In ta nenavaden zaključek, ki dvigne celo stvar v višino umetnine! Da, da... Stvar je brez dvoma zanimiva. V težkih, kričečih paste-tih barvano življenje Rdeč plakat z grozno vsebino. Toda v nedeljo popoldne — mesto kake mladinske predstave?' — Igro so podčrtavali po njeni vnanji plati. G. Peček je prav zanimiv, real stičen Lllon, ga. VVint-rova je našla v tej vlogi svoje najgorkejše tone itd. Ce se Je oder sam dolgočasil — razumem. Tudi razumem, zakaj se je nedeljski »narod« v parterju spogledava! ali muzal... Človeka ne vodi do teh besed ozkosrčnost. Toda mlado oko vidi samo nož In pištolo: tragične rekvizite, ostalo Izgine. Zato raje nič kot to.	—1*
— Ljubljanska opera. D’ Albertova muzikalna drama »Nižava« se tudi pri na-daljnih predstavah veseli polne hiše in toplega priznanja publike. V petek zvečer se je g. Kattnerjeva v vlogi Marte nekoliko bolj razvnela in tudi g. Cveilč se Je v svojo vlogo (Sebastjano) precej uživel. V duetu zadnjega držanja sta bila prav dobra. Lepo Je pe! g. Banovec (Nando) v predigri. K- Zupan je med predstavo ohripel. Orkester — kot ponavadi — Izvrsten. Malačič vodi ves glasbeni aparat zanesljivo la temperament*
ARETIRAN KOMUNISTIČNI AGITATOR.
Skoplje, 19. febr. (Z) Snoči je bil prijet v vlaku, ki je vozil Iz Skoplja v Veles, komunistični agitator, ki je hodil iz vagona v vagon in delil komunistične brošure In liste ter agitiral za komuniste. Pri njem so našli pismo, ki ga je
no. — V nedejo zvečer ie pela Marto gdč. Thalerjeva, Tomasa e- Betetto, ki vselej kadar nastopi, poživi predstavo s svojim krasnim petjem in vseskozi dovršeno igro. Bodimo veseli, da se Je ta umetnik po božji volji vrnil v domovino In zelo nespametno bi bilo, če bi mu hoteli greniti bivanje med nami na katerikoli način. Kritika in publika ceni in spoštuje Betetta visoko, o tem ni prav nobenega dvoma. Ne omalovažuje pa tudi ne drugih pevcev, ki nudijo vsak po svojih močeh najbojše. Ker Je naše uredništvo prejelo v objavo dva dopisa, eden za Betetta, drugi kontra niemu, (oba sta seveda romala v koš) sumimo, da izhaia to čudno In nepotrebno prerekanje izza kulis opernega gledališča ter da je popolnoma osebnega značaja. Afer Je bilo v nas* operi že več kot preveč In zadnji čas bi bil, da lih Je konec. O. Betetto naj bo potolažen: malenkostni sporčki njegove umetnosti ne dosežejo, intrige Ji ne morejo škodovati.	—o—
— Gostovanje gospo Vcset-Pola. Gospa Vesel-Pola, odlična koloraturna operna pevka gostuje v ljubljanskem opernem gledališču danes dne 20. t- m- In v četrtek dne 22. t. m. Danes poje naslovno vlogo v oper! »Lakme«, v četrtek pa vlogo Gilde v operi »Rigoletto«. »Lakme« se P°le za red E, »Rigoletto« za red D. V naslovni vlogi opere »Rigoletto« nastopi 22. t m. prvikrat novo-angažirani bariton g. Balaban.
— Pevski zbor »Glasbene Matice« v Ribnici V nadaljevanju svoje serije pokrajinskih koncertov po Sloveniji je pevski zbor »Glasbene Matice« •* Ljubljane obiskal prošlo nedeljo 18. t. m. dolenjsJco Ribnico In priredil tam koncert, ki je — kakor vsi njegovi predniki — v vsakem oziru najlepše uspel. Ribničani so Matičine pevce In pevke ter njihovega mojstra Hubada naj-prlsrčneje sprejeli. Že zjutraj na kolodvoru ob prihodu vlaka prijazen sprejem: šolski ravnatelj g. Mervič In ribniški župan sta Izrekla Ljubljančanom, iskrene pozdrave In dobrodošlico, zborov predsednik g. Prunk se Je kratko zahvalil. Sledil Je v Sokolski dvorani zajuterk, ki so ga > pomočjo ribniških faktorjev priredil« vrle ribniške gosp«
prejel z Dunaja in v katerem so se nahajala navodila za komunistično agitacijo v Južni Srbiji. Vsled tega pisma so kompromitirane razne osebe, ki so že sedaj bile osumljene. Prijeti agitator se piše Lazar Bogdanovič in Je trgovec iz Velesa. V zvezi s to zadevo pričakujejo še druge aretacije.
n gospodične, katere so naJIJubezulveiše ostregle pevkam in pevcem z okusnim za-:uskom, pecivom in čajem. Požrtvovalnemu ibniškemu ženstvu se Se v kratkem naeo-oru zahvalil zborov predsednik za prijaz-
0	gostoljubnost. Ogledovanje Ribnice poa odstvom domačinov, posebno neumornega ranžerja, g. učitelja Završnika, in znanega ibniškega gradu, kjer so graščak K- Rudež
1	njegova družina bil prijazni voditelji, je zbudil zanimanje ljubljanskih gostov za rekrasni kraj. — Na koncert k! se je vršil b 3. url popoldne v Sokolski dvoran. Je avalilo nad vse mnogoštevilno občinstvo seh struj in slojev. Iz Ribnice in bližnjih raj'ev. Dvorana je bila, kakor malokdaj, na-ačeno polna vernih poslušalcev, ki sp z avdušenjem In pobožnostjo sledil! pestre» iu programu slovenskih in Jugoslovanskih, metnih In narodnih pesmi, fino in s toplim redavanjem. Točlco za točlco so udeležnikl oncerta sprejeli s čim dalje večjim odušev-enjem in odobravanjem, ki se kar ni moglo olečl ko Je bil zboru poklonjen lep origi-alen venec z liro, okusno in spretno se-^avljeno iz najrazličnejših Izdelkov domače suhe robe«- Žalibog ]e prezgodnji vlak, ki je nel ponesti ljubljanske pevce zopet v Ljub-ano, zahteval, da so morali Matičarji pre-rnalu po koncertu oditi na kolodvor, kamr Jih Je spremila velika oduševljena mno-Ica ki je Še vedno stala pod lepmi uttsom rasne domače pesmi. Pevski zbor »Glasbe-o Matice« *! le s svojim nastopom v Ribic! zopet pridobil novih prijateljev, ki se odo, ravnotako kakor Matičarji sami, z eseljem spominjali kratkih, a prekrasnih ric proživljenih v žilavi in agilni Ribnici 'la svidenje!« se je glasila obojestransko arola ob slovesu: to je bila gotovo vsem deležnikom resnična želja.
_ Pevski zbor Glasbene Matice r iublianl Člani mo*kega zbora naj pridejo anes, v torek, dne 20. t. m ob 6 en četrt ročer zanesljivo in polnoštevilno k važni mkl vaji.	Odbor.
I He pozabite üiigosloeensbe Mcef
FRANCOSKO-RUSKO-JAPONSKA
ZVEZA?
Berlin, 19. febr. (K) V tukaJSnJfS diplomatskih krogih pripisujejo velik pomen posetu zastopnika sovjetske vlade v Tokiju. Po vesteh, ki so jih prejeli tukajšnji diplomatski krogi, je prišlo pri tem obisku do gotovih dogovorov med Rusijo in Japonsko. Smatra se, da je pri tem rusko-japonskem zbližanju udeležena tudi Francija in da je ta akcija posledica zbližan ja med Francijo ta Rusijo, ki se je začelo v Lausanni. Po mneju tukajšnjih diplomatov zasleduje Francija, medtem ko nastopa proti Nemčiji, politiko, čije ost je hkrati naperjena proti Angliji. Zdi se, da hoče udejstviti svoje kontinentalno-politične načrte jn stvorit! skupino velesil, obstoječo iz Francije, Rusije in Japonske. Kasneje bi morda k tej zvezi pristopila tudi Nemčija, s čemer H bila kontineu-talna zveza proti Angliji gotova.
VELIK POŽAR V UMOBOLNICI
N e w Y o r k, 19. febr. (K) V tukajšnji umobolnici, v kateri se nahaja 7000 bolnikov, ie včeraj izbruhnil požar, ki je zahteval 25 žrtev, 22 bolnikov in til strežnice.
DANAŠNJE PRIREDITVE.
V Ljubljani:
Drama: zaprto.
Opera: »Lakme«. Gostovanje gospe Vesel-Pola iz Zagreba. Red E-
Kino Matica: »Človek s pol telesom*.
Kino Tivoli: »Skrivnost na Mortonovem dvoru«.
Kino Ideal: »Ne igraj se x ognjem«.
Nočna lekarniška služba v Ijnhfjanlz
Tekoči teden: lekarna PiccoH na Dunajski cesti in Bakarfič na Karlov* ški cesti.
Narodno rotiftalna lista za mariborslio-OEljsM volilni ofernj.
Lista kot sadila viole^a !fi prizaaaa. Navdušenja našaga Sludstva ia Sisto vaššk®. Nasprotniki, zlasti demokrat!©, razoiarani
in poparjeni.
Maribor, 19. febr.
Vkljub straSni protiagJtađfl in nečuvenim intrigam, ki so jih uprizarjali slasti demokratje s svojo maloštevilno kliko, je naš zaupniški zbor sestavil svojo kandidatsko Usto, in jo danes vložil pri okrožnem sodišču v Mariboru. Lista je bila aa zahtevo zaupniškega zbora vložena kot zadnja In je bila po sodišču brezhibnosti priznana.
Prinašamo listo ki je sama na sebi zgovorna priča, da je naša stranka, vkljub kratkemu svojemu obstoju v Sloveniji združila v svoiih vrstah, odgovarjajoč, njenemu programu vse stanove in plasti našega naroda in postavila kot svoje kandidate može, na katere lahko s ponosom pokaže, može, ki so bili vedno dobri vodniki svojemu ljudstvu, ki jih sedaj poziva, da zastopajo koristi našega ljudstva pod in v okrilju največje stranke v državi.
Nosilec Uste je sedanji finančni mildster:
dr. MILAN STOJADINOV1Ć,
mož svetovne naobrazbe, krepkega značaja, neupogljive volje in izredne delavnosti V najtežji dobi, ko je demokratski minister Kumanudi in njegov pomočnik, znani Plavšič metal zlato z lopatami Iz državnih blagajn, da ustanovi lažnjivi in umetni kurz našemu denarju, je Stojadinovič pod najtežjimi okolnostmi ustavU pogubonosno demokratsko politiko in prevzel nase težko odgovornost finančnega ministra, ter neupogljivo uvedel ono finančno politiko, ki je za naš narod potrebna in ki edina more rešiti državo, trgovino in Industrijo, uradništvo in pridnega delavca popolnega propada. S tem -sl je pridobil nevenljivih zaslug in popularnost našega naroda, naš volilni okraj pa, katerega je g. minister, ki goji velike simpatije do našega ljudstva sprejel kot svoj volilni okraj — ima v njem garancijo, da bo zastopan poleg svojih zastopnikov, izvoljenih v mariborsko-celjskem okrožju tako, kakor zahteva to program naše edine res ljudske stranke in da bo prišel do veljave In svojih pravic tako uradnik kakor delavec, kmet kakor trgovec Konsolidirati naše prilike, je glavna zadača, da pridemo zopet do smotrenega gospodarskega dela.
Delavcu svoje pravice in kruha, kmetu svojo zemljo in strojev, poceni kruha našemu narodu — to je naše geslo!
Naša stranka je v očigled po srezu razdeljenega volinega reda, da zbere in utrdi svoje pozicije, vezala po večini
Proti rušilcem lavnega miru in reda.
Gospod minister za notranje zadeve je z brzojavnim odlokom z dne 15. februarja t. L, K. br. 248 odredil nastopno:
»V zadnji dobi se je jasno pokazalo, da gotovi ljudje streme za tem, da kratijo volilcem popolno svobodo pri volitvl narodnih poslancev. Nekateri postopajo tako v govorih na shodih bi potom časopisja. Imajo govore bi pišejo v Ustih proti državnemu edlnstvu, proti državni ustavi in ureditvi države, da celo proti vladarju ter sejejo mržnjo med posameznimi deli našega naroda. Drugi si pa zopet samolastno tn nasitno prisvajajo atribute oblasti, češ da so branilci in čuvarji države. Napadajo tudi poedtne državljane In ustanove, pri čemer se ne plašijo niti največjih zločinov tn kažejo skrajno nestrpnost napram našim državljanom Neslovanom. Tako postopanje enih bi dragih nasprotuje zakonom in se mora najstrožje obsojali, to tembolj, ker imajo vsi naši pošteni državljani zadostno bi popolno svobodo za udejstovanje bi razvijanje političnih svoboščin tn na-i^dne zavednosti, in sicer na legalen Zato zahtevam kategorično od ^ in podrejenih Vam oblastev, da V80* nedopustni in nezakoniti čin, stor-tHint e.0rnJem smislu, najenerglčneje po-otjaie in uroti krivcem takoj strogo po zakonu postopate brez vsakega ozira proti nm, ker taki ljudje s svojim postopanjem ne kalijo le miru v državi in W	[e državljanov pri uporabi
njihovih državUanskih in p0imnitl pra.
ampak tudi, dasi morebiti nevede ubijajo ugled ^ naše države v inozemstvu. Vsak državljan mora znati uvideti In si biti svest, da je v naši državi zakon najvišja volja. Vsako površno in netočno izvrševanje te naredbe s strani Policijskih organov bom smatral za nesposobnost za službo, proti odgovornim uradnikom pa bom postopal po zakonu. Minister za notranje zadeve Mtiorad
dva sreza v eno celoto ter porazdelila kandidate kakor so to zahtevali srezkl zbori in pa glavni strankin zbor.
Naše kandidature so sledeče:
Za volilna sreza Brežice in Kozje, Šmarje, Rogatec:
kot nosilec: Blaž Zupanc, brivec v Laškem;
kot namestnik: Franjo Kop’na, predsednik okr. orginizacije invalidov v Mariboru.
Za volilna sreza: Celje In Konjice: kot nosilec:	Ivan Sretenovič, po-
sestnik v Rogaški Slatini;
kot namestnik:	Karel Jezernik,
stavbenik in posestnik v Celju.
Za volilna sreza Murska Sobota in Dolnja Lendava:
kot nosile«: Josip Benko, trgovec in hotelir v Mursko Soboti.
kot namestnik: Ivan Vogler, veleposestnik v Petanjcih;
za volilna sreza Laško in Slovenji Gradec:
kot nosilec: Miha Koren, bivši državni poslanec v Petrovčah;
kot namestnik:	Ivan Znvolavšek,
urar, Trbovlje L, Loka 28.
za volilna sreza Ljutomer, Maribor levi breg:
kot nosilec: dr. Janko Dernovšek, primarij in vodja bolnice v Mariboru;
kot namestnik: Filip Jurkovič, kmetovalec v Gornji Radgoni;
za volilna sreza: Maribor desni breg In Prevalje:
kot nosilec liste: Jože Nachtigai, železničar, Studenci prt Mariboru;
kot namestnik Ferdo Krois, čevljar v Pobrežju pri Mariboru;
Za volilni okraj Mozirje: kot nosilec: dr. Leopold Lenard, duhovnik in pisatelj v Beogradu;
kot namestnik: Josip Borlak ml., lesni trgovec in posestnik v Celju; za volilna sreza Ormož in Ptuj: kot nosilec Franc Verlič, viničar in kočar v Sv. Petru pri Mariboru;
kot namestnik Konrad Breznik, invalid v Mariboru.
To naša lista, s katero stopamo pred naše ljudstvo. Vsi stanovi, od našega kmeta do delavca, od invalida do kočarja, uradnika do duhovnika — nepolitika In trgovca vsebuje, zato tudi vemo, da bo zmagovito nastopila in odnesla ono zmago, ki Ji po nie veličini in odličnosti tudi gre!
Za kruh in dobrobit našega ljudstva gremo v boi; za bol’šo bodočnost našega kmeta in delavca, za življenjski obstoj našega naroda!
S to listo pa smo stopili med narod, ki ga bomo učvrstili v idejah in načelih naše stranke ter ga zbrali pod zastavo Narodne radikalne stranke I
FRANCIJA.
Francoski komentarji k govoru Sonar Lawa. Iz Pariza poročajo: Listi pov-darjajo. da ie govor angleškega ministrskega predsednika vendarle premalo jasen, da bi se iz njega moglo sklepati ,v koliko da vpošteva situacijo, v katero Je zabredla Francija po mirovnem sklepu vslea nemške krivde. »Petit Parisien« piše, da se Sonar Law sigurno boji finančne katastrofe, ki bi jo mogla povzročiti francoska zmaga nad nemškim odporom. Francija more na to podati le en odgovor: seda) je odvisno od Anglije, da onemogoči ta odpor. Njeno mesto Je na strani Francije. »Journal des Debats« se čudi, da morejo politiki, ki so poznavalci In prijatelji Francije, govoriti tako, kakor da ne bi poznali francoske psihologije To dejstvo Je važno tembolj, ker se javno mnenje Anglije vedno bolj pridružuje francoskemu stališču. »Qau-lois« In nekateri drugi listi pišejo, da st Francija boji samo okrepitve Nemčije, k! noče Izvršiti določil pogodbe, katero Je zatajila takoj po podpisu. »Figaro« se sklicuje na brzojavko »Times«-ovega dopisnika v Washingtonu, češ, da Je francoska stvar v zadnjih 14 dnevih zabeležila več vidnih uspehov. Amerika le prepričana, da mora Nemčija plačati. Ta analiza ameriškega mnenja, pravi »Figaro«, nas potrluje v zaupanju, ki ga stavimo v pravičnost naše akcije la njenih posrečenih konsekvenc.
IZVLEČEK IZ STATUTOV NARODNE RADIKALNE STRANKE.
Člen 4. Član Narodne radikalne stran-*e more biti vsakdo, ki uživa vse držav-uanske pravice, ko sprejme program stranke In Izjavi najbližil organizaciji * « « e’ **a 80 hoče podvreči strankini disciplini in delovati za razširjenje In ostvar-ienle strankinih načel, in ko se Izvrši njegov sprejem v stranko.
?®en, Vsi člani stranke imajo enake pravice In dolžnosti
k.Vsak član stranke Je dolžan glasovati Pri vseh volitvah za kandidate, ki lih postav! stranka. In brezpogojno se pokoriti odlokom strankinih organizacij, ki se ustanovo na osnovi teh statutov.
Člen 9. Vsak član stranke Je moralno odgovoren za svoja dela. Poedini člani stranke ne morefo ničesar ukreniti v imenu stranke brez pooblastila strankinih organi-zacil, v imena kolih bodo delovali.
ČSon 10. člani stranke, ki bi deloval« proti Interesu stranke ali drugače grešili s svojini postopanjem prot« disciplini I stranke aii škodovali njo ugieclu, kaznujejo se s pismeni ra ukorom ali izkjjučaniera iz t stranke po predhodnem ptsmeaem za-
Dnevne novosti.
— Minister dr. Niko Zupanič je v nedeljo dne 18. t m. zvečer odpotoval v Črnomelj, kjer je prisostvoval konferenci krajevnega odbora Narodne radikalne stranke. Včeraj se je vrnil g. minister v Ljubljano, kjer sprejema stranke v vladni palači od 9. ure naprej.
— Glavni volilni odbor NRS za mariborsko oblast in srezka odbora za levi ta desni breg imajo skupno sedež v Mariboru, Vrazova ulica 3, III. — Somišljeniki ta prijatelji stranke naj se v vseh zadevah obrnejo ustmeno ali pismeno na ta naslov. Tam se sprejemajo tudi prijave za vstop v stranko.
— Dvorni ples. V nedeljo zvečer se je vršil drugi dvorni ples, katerega se je udeležilo okrog 700 najuglednejših beograjskih meščanov.
— Preiskava zaradi napada na Cirilovo tiskarno se nadaljuje. Kakor poroča včerajšnja »Straža« po podatkih policijskega komisarijata, so bile v nedeljo radi suma udeležbe na ponočni akciji aretirane In odvedene v preiskovalni zapor nastopne osebe: Albert Vedernjak, inženjer ta referent okrožnega agrarnega urada (kakor se Je »Straža« informirala. Je baje on Izdelal načrt za napad), Ivan Skrjanc, revident južne železnice, Lojze Strašnik, iaktor Mariborske tiskarne, Peter Jurkovič, črkostavec, Anton Jurkovič, zasebni uradnik, Juro Jurkovič, trgovec, železniška uradnika Zmagoslav Hren in Mile Sertič, zasebna uradnika Emil Kobal In Josip Stipfovšek ter črkoslikar Adoli Ogrizek. Razen tega Je bil v Celju aretiran trgovski pomočnik Jakob Pavi-Čič. Preiskavo vodi sodnik Albert Kramer. Včeraj opoldne je bil stavec Mariborske tiskarne Kinkele po deveturnem preiskovalnem zaporu izpuščen na svobodo vsled pomanjkanja dokazov.
— »Orjuna« o primorskem plesn. Zadnja »Orjuna« govori o liredentlzmu primorskih dijakov in o nečuvenem škandalu, da je na plesu primoiskih akademikov plesal tudi italijanski de'egat. — Strašno pisanje takoi Ali smo otročaji ali lahkomišljeni po-litikastri?! Ali »Orjuna« hoče, da se nihče ne bi smel več vrniti v domovino? Ali hoče doseči kako prepoved?! Aii vsaj neznosne šikane? Ako nam že v ničemer ne pomagate, pustite nas vsaj na miru! — Goričan.
— Reaktivirani železničarji. V železniško službo so zopet sprejeti sledeči odpuščeni železničarji: Valentin Štraus iz Radne, Josip Prešeren iz Žirovnice, Josip Lakot z Jesenic in Karel Jurovič iz Dolenjske Bistrice. Imenovani so bili svoj čas odpuščeni radi političnega delovanja.
—Brjojavna zveza z Albanijo. Ministrstvo pošte in brzojava je stopilo z albansko vlado v razgovore glede izpeljave direktne brzojavne zveze, ki naj b! preko Debra vodila iz naše države v Albanijo.
—- Z beograjske univerze- Vpisni rok ne prične dne 15. t. m., ampak je preložen ta traja od 1. do 15. marca.
—- Prvi pravniki Iz subotlške univerze. V soboto Je položilo na subotlški pravni fakulteti 34 slušateljev diplomski izpit To so prvi diplomirani zdravniki subotlške pravne fakultete.
~~ Za dobrovoljce. Ministrstvo pravde obvešča vse zainteresirane dobrovoljce, da ni več za sedaj zemlje na razpolago in da se vsled tega prošnje za dodelitev zemlje ne bodo več sprejemale.
— Za izpopolnitev orožja. Vojno ministrstvo je razpisalo nagrade za vse eventu-eine iznajdbe novih modelov orožja. Smoter tega razpisa je inicijativa v vojski. Nagrado lahko dobijo častniki in moštvo.
— Originalen ribniški venec, ki je bil poklonjen pevskemu zboru »Glasbene Matice« o priliki njegovega nedeljskega koncerta v Ribnici, je razstavljen v izložbenem oknu Matične knjigarne v Ljubljani v poslopju Filharmonične družbe na Kongresnem trgu. Venec ie vzbudil splošno zanimanje vsled lire, ki Je pričvrščena na vencu ta sestavljena iz raznoterih mlnjaturnih izdelkov ribniške »sflhe robe«, tega slavnega izdelka domače obrti naših vrlih in vztrajnih Ribničanov.
— Hišne preiskave pri komunistih. Policijska oblast v Splitu je uvedla hišno preiskavo pri nekaterih izrazitejših splitskih komunistih.
— Podpora evakuiranim kraiem. Vlada Je votirala vsoto 15 milijonov dinarjev za sprejem in vzdržavanje beguncev iz tretje cone. Ker Je vlada mnenja, da bodo konference glede Izpraznitve te cone kmalu povoljno uspeie, je del te vsote določen za vpeljavo naših oblasti v tretjo cono ta na Sušak.
— Mariborske vesti. V soboto 17. t. m. se je v tukajšnji stolni cerkvi poročil g. finančni kamisar Tone Leskovec z gdč. Marijo Kostijevo Iz Celja. — Francu Cinku, stanujočemu v WHdenrataerjevi ulici št. 8, je napravil doslej še neznani posetnik nočni obisk in mu odnesel obleke in perila v rednosti 70.000 kron. — Anton Er-tel se Je čutil v svojem Prizadevanju pri neki natakarici zapostavljenega. Ko Jo te dni srečal svojega tekmeca na Koroški cesti, je ves razburjen pričel streljati z revolverjem. Njegov tekmec pa je poklical redarja, ki J« hudega junaka razorožil in ga odvedel s seboj na policijski komi-sarijat — Alojzij Tominc iz Sevnice je bil aretiran, ker je v neki gostilni ukradel namizni prt ta ga kasneje ponudil na prodaj neki natakarici.
— Prepoved učencem v Sarajeva. Ravnateljstva srednjih šol v Sarajevu so učencem prepovedala obisk zabav. Dovoljeni so edino obiski humanitarnih prireditev ta še to le v spremstvu staršev ali skrbnikov.
— Razpis službe* Pri državnem zdravilišču v Rogaški Slatim se razpisuje mesto olagajnika. Prošnje je treba vložiti do 10. marca pri ravnateljstvu omenjenega zdravilišča.
— Razpis učiteljskih služb v Prekmurju. Rok za vlaganje Prošenj za razpisane učiteljske službe v Prekmurju je podaljšan do 28. februarja.
— Preizkušnja novo motorne brizgalni-ce v Ljubljani Na Sv. Jakoba nabrežju se je v nedeljo dopoldne preizkusila nova motorna brizgalnica, ki Jo Je naročilo mesto za svojo gasilno postajo- Brizgalnica se je v splošno zadovoljstvo dobro obnesla. Motor je brezhibno deloval in z veliko silo črpal vodo. Množina vode zadostuje za štiri brizgalke, ki vsaka drugače konstruirana brezhibno meče vodo v določeno smer. Preizkusu je prisostvovala velika množica ljudstva. .
— Vdova feldmaršala Boroeviča je prosila mestni magistrat v Budimpešti za naselitveno dovoljenje. Magistrat je njeno
prošnjo odbil z motivacijo, da je Baroavič
— Poplava Donave. V okolici Novega Sada Donava vedno bolj narašča. Na nekaterih mestih Je predrla nasipe in poplavila precej okolice. Ljudje so se morali izseliti ker Je dosegla voda že precejšnjo višino-Materijelna škoda je ogromna in nevarnost obstoja, da bo poplavljen tudi svet južno od
— Nehvaležen tovariš. Zidar Ivan Gradišnik iz Brezna se Je v januarju zglasil pri svojem znancu žagarju Matiji Bučovniku in ga prosil za prenočišče. Matiia Je svojega znanca povabil k sebi v skupno postelj. Drugi dan Je šel žagar že zarana na delo. To priliko je Ivan Izkoristil ter mu Je izmaknil 4480 K. Ko Je žagar to opazil je stekel za njim in ga dohitei na postaji v Breznu. Tat je svojo tatvino priznal, vendar pa je izjavil, da je denar vrgel med potjo preč. Sodišče mu Je prisodilo 4 mesece težke Ječe.
— Razne tatvine. Neznan zlikovec je ukrade! iz podstrešja Ljudmile Milice iz Ljubljane štiri posteljna pogrinjala. — V restavraciji hotela Union je ukradena suknja kapetanu Vinku Potočniku. — Istotam je ukradena suknja tudi natakarskemu vajencu Srečku Klaseku.
— Nesreča s smodnikom. Kutner Josip iz Muljave pri Litiji je prinesel domov 7 kg smodnika za razstreljevanje skalovja. Kre-čico s smodnikom Je postavil v bližino vročega iikalnika. Smodnik se Je zapahi in velikanski plamen Je obdal Josipa, njegovo 17Ietno sestro Marijo n llletnega brata Leopolda. Vsi trije nesrečneži so bili pripeljani v ljubljansko bolnišnico. Eksplozija Je povzročila tudi ogenj, ki je v kratkem času upepelil celo hišo.
— Poneverba v tobačni upravi. V Sarajevu se vrši preiskava glede poneverbe v tobačni upravi. Šlcoda znaša 50 tisoč dinarjev. Poneverbe je osumljen neki Korošec, ki je izginil iz Sarajeva.
— Umrl je Iz strahu pred smrtjo, V su-botiških zaporih je umri zločinec Novak, ki Je bil pred tremi mesci obsojen na smrt, ker je ubil svojega očeta, mater in brata. Obsodba ga je tako deprimirala, da Je iz strahu pred smrtjo umrl.
— Nevarna goljufa pod ključem. Sarajevska policija je aretirala Sretana Krstiča jn Lazarja Krstoviča, ki sta prezentirala fi-lijalki Srbske zemljoradničke banke dve falzificiranl menici za 300.000 Din. Filijalka jima Je menici izplačala. Glavni knjigovodja Je iz službe odpuščen, ravnatelj pa je stavil svoje mesto centralnemu odboru na razpolago-
— Star greh. Pred 12 leti je ubil Laza Kešanski svojo ženo in pobegnil v Srbijo, kjer }e živel pod tujim imenom. Prihranil sl Je nekoliko denarja in se vrnii pred kratkem v Vojvodino, da si kupi hišo in nekaj zemlje. Obiskal je tudi svojo domačo vas Nadalj, kjer so ga ljudje spoznali in naznanili orož-ništvu. Predan je bi! novosadskemu sodišču.
— Preiskava proti avstrijskemu Špllo-nu. Sodišče v Vel Bečkereku vodi preiskavo proti vojnemu milijonarju Lukiču, ki ie za časa avstrijske okupacije Srbije služil avstrijskemu gouvernementu kot špijon. Do sedaj je bilo zaslišanih mnogo njegovih žrtev, ki vse podajajo zanj uničujoče Izjave. Vohun se Je spravil tudi nad ženske ta zahteva! od njih, da ne nosijo narodne noše. Neka dama ga obtožuje, da Ji je rekviriral za državo 100.000 Din, ne da bi ji dal niti potrdila. Obtežilni materijal Je tak, da vohun ne more pričakovati nič dobrega.
— Smrt v snegu. Jovo Stica iz Zagonca se Je vračal s svojo ženo iz Rogatice. Bil je nekoliko vinien ta je vsled tega padel v sneg. Ker ga žena sama ni mogla dvigniti, Je šla v bližnjo vas po pomoč. Ko so pa prišli nekateri vaščani, da bi mu pomagali, je bil lernet že mrtev. Zdravniški pregled je dognal, da je vzrok smrti deloma mraz deloma pa zaužiti alkohol. Pokojni ie bil drugače pošten človek in se ni nikoli opil.
— Ženske se le zbal V Beogradu Je prišel nepoznan lopov v neko stanovanje skozi okno. Pobral je nekoliko boljših stvari in jih lepo zvezal v zveženj. Ropot je slišala hišna gospodinja in Je Šla pogledat, kaj se godi. Ko je prišla v dotično sobo, je zapazila vsiljivega neznanca. Pograbila je sekiro in se spravila nad njega. Lopov se je razjarjene ženske tako prestrašil da jo je brez svežnja odkuril.
— Čevlje kupujte od domačih tovarn tvrdke Peter Kozina & Ko„ z znamko Peko, ker so isti priznano najboljši In naice-nejši. Glavna zaloga na drobno ta debelo v Ljubljani, Breg 20 In Aleksandrova cesta L
Sokolski vestnik.
Bratje!
Preminul je brat dr. Ivan Tavčer, bivši starosta in ustanovni član ljubljanskega sok. društva, neutrudljivi, požrtvovalni sokolski In kulturni delavec, ki Je posvetil vse svoje vzorno življenje in vse svoje duševno bogastvo delu za svof narod.
Poživljamo Sokolstvo _ y prvi vrsti sokolska društva Ljubljane in okolice — da se udeleže pogreba prezasiuženega brata korporativno v kroju.
Zbirališče Sokolstva v četrtek, dne 22. t m. ob 3. uri popoldne na vi tu Narodnega doma.
Zdravo I
Starešinstvo JSS.
Ljubljanski Sokol sporoča svojemu članstvu, da je preminul dne 19. L m. njegov ustanovnik, častni član in bivši starosta, br. dr. Ivan Tavčar. Duševni velikan, mož največjih zaslug za naš narod, je bil dolgoleten zvest član našega društva, deset let požrtvovalen naš starosta, vedno društvu v pomoč z besedo ta dejanjem: izkažimo mu svojo hvaležnost s polnoštevilnim spremstvom na žalni poti k poslednjemu počitku, čas pogreba ta podrobnosti objavijo časopisi	Odbor.
Novosti iz Primorske.
— Predavanja v Vipavi Vipavska čitalnica otvori redna nedeljska predavanja. Predavali bodo sami strokovnjaki o najaktualnejših vprašanjih. Predavanja bodo poučna, nestrankarska In nepolitična. Služijo naj kot olajšava za lažjo prilagoditev novim gospodarskim razmeram.
Iz društvenega življenja.
— Društvo najemnikov za Slovenilo opozarja, da se vrši prihodnja javna odbo-
I rova seja v sredo dne 21. t. m. ob 20. uri v j veliki dvorani Mestnega doma. Društvena i pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. ure
^tafonm^e Sy# Refcca cesta «. 12. pritlično
Gospodarstvo
INDUSTRIJA.
X Podražitev železa. S 15. febr. je povišala alpinska montanska družba v Avstriji cene železu. Izmera povišanja se premika med 2 in pol do 3 angleških funtov. Češkoslovaška železna industrija je zvišala cene železu za 40 do 50 Kč za 1000 kg. Železo v palicah stane na Dunaju v trgovini 4500 K (dozdaj 3400). Analogno so povišane cene tudi vsem drugim železnim izdelkom. Pločevina je podražena za 700 krom
TRGOVINA.
X Znižanje carine za izvoz koruzne moke in otrobov Je zahteval Savez mlinov povodom odločbe finančnega ministra, da se zmanjša carina pri Izvozu koruze na 40 para za kilogram.
X Nabava blaga na račun vojne o«* škodnine. Beograd, 17. febr. (Z) Finančno ministrstvo Je prepovedalo trgovskim in obrtniškim zbornicam v državi Izdajati trgovcem nakazila za nabavo blaga v inozemstvu na račun vojne odškodnine. Poslej bo dajala dovoljenja le generalna direkcija carin.
X Dunajski mednarodni pomladanski semenj se vrši v dobi od 18. do 24 .marca 1923. Avstrijski konzulat v Ljubljani Je po-oblaščen od 25. 2. dalje dati vizum na podlagi semenjskih izkaznic z veljavo do 25. 4. 1923 na polovico pristojbine, to je za 25 Din. — Pri Konzulatu se dobe tudi semenjskl Izkazi, kos po 20 Din in naročita! listi za stanovanja, kos po 4 Din. — Vsako pojasnilo glede tega semnja se točno daje pismeno ali ustmeno. — Akoravno Je že potekel rok za zglasitev k pomladanskemu semnju, prihajajo še vedno vprašanja radi dodelitve semenjskih prostorov iz Avstrije in iz inozemstva. Po dosedanjih prijavah se lahko sklepa, da bo pomladanski semenj 1923 kar se Uče števila razstav-Ijalcev in obsega enak jesenskemu 1922.— Posebno močno zastopane so skuptne tekstil in obuval, dragulji delo v zlatu, srebru in lišpu, ure, usnjati izdelki In potne potrebščine, Igrače, godbeni instrumenti, medi-cinsko-kirurgično, gumijevo ta dentalno blago.
X Živinski sejmi v Maribora: Pokrajinska uprava za Slovenijo, oddelek za kmetijstvo v Ljubljani ie dovolila zopetno održavanje rednih živinskih sejmov v Mariboru.
PROMET.
X Nove železniške tarife. V prometnem ministrstvu se bo vršila dne 25. t m. seja tarifnega odbora, na kateri se bo definitivno rešilo vprašanje Izdelave nove železniške tarife.
X Zgradba novega skladišča. Beograd, 17. febr. (Z) Prometno ministrstvo je odobrilo kredit za zgradbo velikega skladišča na železniški postaji Batajnica.
DOBAVE,
X Dobava lesa. Pri direkcij! Inm v Sarajevu se bo vršila dne 5. marca t. 1. ob 11. uri dopoldne ustmena dražba 72.000 m* lesa od iglastih dreves in 20.000 m’ bukovega lesa iz državne šume »Žlžanska I Mala rijeka« na panju. Predmetni oglas Je v pisarni trgovske ta obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Borzna porotila.
Zagreb, 19. febr. Devize: Dunaj 0.149—0.14975, Berlin 0.55—0.56, Brusel) 545—550, Budimpešta 3.95—4, Bukarešta 46 do 49, Italija Izplačilo 504-506, ček 500-503, London Izplačilo 495—498, ček 492— 494, New York izplačilo 106—108, ček 104 do 105, Pariz 620—625, Praga 311-312, Švica 1975—1980. Valute: Ameriški dolarji 102.25—102.75, češkoslovaške krone 0—308, lire 492—494.
Beograd, 19. febr. Devize: Bukn-rešta48.50—49, Berlin 0.53—0.56, Dunal 0.1495—0.15, Budimpešta 4—4.10, Solun 115 do 120, Sofija 0-61, Pariz 626-630, Praga 310-312, Ženeva 1950—1970, Milan 503— 510, London 493—497, New York 105— 106.50.
Dunaj, 19 febr. Devize: Beograd 679—681, Berilu 3.55—3.65, Budimpešta 25.65—25.75, London 332.700—33,3.300, Milan 3406—3414, New York 71.075—71.225, Pariz 4269-4281, Praga 2107-2113, Sofija
414.50—	415,50, Curih 13.360-13.390. Valute: Dolarji 71.000—71.300, levi 393—397, nemške marke 3.45—3.75, funti 331.000— 332.000, francoski franki 4210—4240, Ure
3372.50—	3387.50, dinarji 674-678, leji 317 do 319, švicarski franki 13.270-13.330, češkoslovaške krone 2090—2100, madžarske krone 19.40—19.60.
Praga, 19. febr. Dunaj 4.775, Berita 17, Rim 164.50, avstrijske krone 4.775, lire 165, Budimpešta 127, Pariz 2U5.25, London 160.875, New York 34.30, Curih 645.75, Beograd 33.50.
Berlin, 19. febr. Dunaj 28.17, Budimpešta 733, Milan 94.762, Praga 59550, Pariz 119.201, London 92.767.50, Curih 371568, Beograd 19.152.
Zagreb, 19. febr. (Priv.) Devize: New York 102.25—103.25, Pariz 6.20—6.25, Curih 19.75—80. London 495—0, Dunaj 14.90 do 14.975, Praga 3.11—2, Italija 5.04—5.06, Berlin 55—56. — Valute: Dolarji 106—0.
Curih, 19. febr. Otvoritev: Berlin 2.75, Holandija 210.50, New York 532, London 24.95, Pari" 31.70, Milan 25.75, Budimpešta 19.75, Zagreb 5.15, Bukarešta 2.35, Praga 15.75, Sofija 310, Varšava 155, Dunaj 74.25, avstr, krone 75.
Curih, 19. febr. Zaključek: Berlin 2.65, Holandija 210.30, New York 531, London 24.91, Pariz 31.80, Milan 25.40, Praga 15.75, Budimpešta B\75, Zagreb 5.15, Bukarešta 255. Sofija 3.10, Varšava 155, Dunaj 74.25, avstrijske krone 75.
Glavni urednik: Ivan Podržaj. Odgovorni urednik: Miha Gaberšek. Last »Zvezne tiskarne« v Ljubljani
VISOKO» toča »o vcuiiv mn
Frank in Ura. Nakup U Čehoslo tega preje mogoč, kot is kat države. Češki industrijci žele i vsled česar znižuj
skih
velesejmu v Pragi, kateri se
IS. marca t. 1. Legitimacije za poset izdaja Čehoslovaški konzulat ta velesejmski zastopnik ALOMA COMPANY, anoočna In reklamna družba * o. Ljubljana, Kongresni trg 8.


Zanliiilvosil»
©B Ü42KRITJLB V tUKSORJU-
• Lard Caraavojs, ki premor* petrpeflfl* S"o$t Mčenjaka to velikoduSnosi mecena, je razbrskal v vseh smereh zemljo v Dolini kraljev. Napama, toda plodovita dela .so doslej pogbltalla nad 300.000 trankov. Navzlic : i&aogobrojsiia odkritjem pa se m» Se id .(posrečilo priti aa sled grobu zanimivega ta-ijaoaa Tut-Aah-Anona, ki se je nazival tudi |i»Tnt-Anb-Anuc. Bil je sin Amenofisa IV., fdrzovit reiorrnator. Osnoval je žeščenje •Wnca In siično kakor Krist uspešno Ro stavil vero v enega samega Boga zoper aaaogoboštvo.
Vendar pa se je pojavil samo ko* me-leor, kot izpcdnebnik. Kajti po njegovi smrti «o mogočne duhovske združbe izpodnesle pri ljudstvu to idealistično dogmo in potlačile lahkovernike vnovič do oboževanja ne-fievitaifa krajevnih božanstev, kar Je sveče-pBki kasti več vrglo,., O tem podjetnem faraonu je pisal pod ravnate! j pariškega mu« seja yQuimet«, ugledni egiptolog Moret v tajig! »Rois ct Dienx d’ Egypte», kjer pri« ooveduje, kako so mogočne vladarje p©-icopavall k njihovim najdragocenejšim po« Mitom vred kakor tud? z najlepšimi dragu« ,311j da b! pa zmotili morebitne skrunitelje grobišč In tatove, so dajali veljaki prav po-«ostoma napraviti obilico nepristnih gr o* «ev. Tako so te velepomembne shrambe 29
'mütiffiOifnt te ©brtoilks jzdeikt». žigajož® EazaJ sad 2000 let pred salo ero. če ie as* gleški stärlnsslovec Izkopal manj tehtno skrivališče ali pa pravo pravcato kraljev» ! sko grobnico, bodo stoprav dognali Iz napisov. Prihodnja zinso pojde tja omenjeaj znanstvenik Moret, ker sedal 3e že nekam | pozno: zbog vročine delajo namreč Evrop* j ci v Egiptu samo od vinotoka do maja. Po-četle zahteva poleg kopačev še oborožencev zoper kradljivce to nezanesljive posetnike, Jzkoptoe pripadejo dekmjs. državi deloma aaidMeliem,	»- k.
ANALFABETI V FRANCOSKI VOJSKI.
Ljudskošolska izobrazba v Franciji Se bila že od nekdaj na zelo nizki stopnji, la-korekoč^ na zadnjem mestu med zapadnim! evropskimi državami. V Franciji obstoja g a. ko n, ki predpisuje, da morajo rekruti vsako leto, ko pridejo v vojaško službovanje, delati nekak izpit, da se ugotovi njihova izobrazba. Vse vojaške komande pošljejo rezultate teh izpitov vojnemu ministrstvu, ki potem sestavi statistiko. Že pred vojno so bile številke analfabetov naravnost grozne, tako, da se mora človek nehote vprašati, kako |e mogoča taka neizobraženost v državi z obvezno ljudskošolsko izobrazbo. Podatki pa, ki jih je vojno ministrstvo ugotovilo v letih 1921 Sn 1.922 pa iz« kazufejo neizobraženost, kakršna dosedaJ til biia še niti enkrat izkazana.
Od vsets retatw lil 1« f® kl ®@da^ kih Ä02S, ki s® ©žaačesi lot »popolnoma selzobrales!*. Izmed teh jih 13.T64 sse ras niti brati, alti pisati, so torej popoln! analfabeti. Ostalih 14262 zna brati te sa silo: nekateri se komaj podpišejo, mnogo pa JIH je, ki se lahko samo podkrlžajo, Samo 17-255 rekrutov je »bsclvlr^lo kako srednjo šolo.
V celoti je delalo Izpit $96.348 rekrutov. Torej »ajmanS 4025% vojakov sploh ai obiskovalo šole ati pa se niso naučili niti najpotrebnejšega, Ce pomislimo, da so tl po« datki samo za rekrute, si lahko mislimo, da je neizobraženost med narodom naravnost ©strašljiva, kajti tu niso vštete niti ženske, niti oni mladeniči, ki niso potrjeni, če primerjamo vsakoletne statistike med seboj, opazimo, da analfabetova med ‘francoskimi vojaki vsak® teto-narašča to v Se stto pre» eej občutni meri
Da se temo naraščajočem» flsa odpo-more, je po vojni sklenil francoski senat zakon, ki zel® strogo zahteva obllgatoo obiskovanje ljudskih Šol ta uvaja daljšo dobo obligatornega ljudskošolskega pouka- Vendar ta zakon do sedaj še M pataai »obe-sega »speh».
RAŽMOTRI vanje Ö MOŠKI »f ŽENSKI NADARJENOSTI.
tmm j« sicer, is te dar saznavanja Ufi moških In ženskih, pri dečkih Ib deklicah različen la da s® sposobnosti obeh spotov
It	®drs! a®	toda 8el« v
novejien* Sasts m se naprav!!« eksaktne preiskave tega problema Ist po mnogih eksperimentih .te bila marsikaj tsga potrjeno, kar je bilo empirične že »nano. Na mnogih poljih pa ji znanost prišla do popolno» im novih zaključkov.
Po preiskavanju prot, A. Wreschnetia leži razlika predvsem v občutljivosti pri obeh spolih. Ženske so mnogo občutljivejše oziroma čustvenejše kot moški. Isto velja za čut okusa In vonja. Oba ta dva občutijo ženske močneje, medtem, ko je * vidom Sa sluhom ravno narobe. Na kratko, ženske Imajo višjo senzibliiteto za vse, kar le v zvezi s Čustvom, moški pa za ono,- kar le v zvezi z razumom. Na polju premikanja imajo molki prednost. Na gibanje reagirajo molki hitreje kot ženske In mu dbrnejo tudi večjo pozornost; ženske pa $0 bolj odvisne od utiša. Ženske pišejo hitreje, laže in navadno več kot moški. Ce $e jim pa pisemsko nalogo otcžkocl, tedaj zmanjšajo svojo pisavo, to se pravi one skušajo množino dela zmanjšati, medtem ko možje v sličnem slučaju boli pritiskajo.
Kar se tiče razmerja med deklicami isu dečki, povdarja Wrelchner, da deklice p© spote! zrelosti dečke prekašajo; vsekakoi so pa dečki zmožni podati bolj natančne podatke o efektnih utlslh. Deklice obdržijo v spominu besede In le te le, kolikor se tičejo občutljivih atisov all efektov. Äb» straktRi pojmi se vtisnejo bolj v spomin dečkom, Kar s® tič® trajnosti spomina, se
®sssči3@ i«®ste	zlotov &itre|*j
kot aseikL
Pri .asociacij! spominov pridej® Čustvi*, se vrednote v ospredje bolj pri ženskah, kot pa pri moških, To je čisto psihološkega značaja, ki bistveno meji In ki v notranjosti obdelava te afektne dogodljaje, moški je pa v svoji fizični nadarjenosti kritičen,-Zato dobimo toliko tenkočutnih žensk, ki vj svojem razglabljanju ne pridejo dalje koft: do histerije, dočim moški, dasi mogoč* po» časneje, prodro v globino duše s popolni»; mi eksaktnimi argumenti Pri Proučavaajš» zgodovine, naj si bo filozofske, literara« ali kulturne, obvlada in ohranja ženska večinoma te Imena, ker je sploh njena notranjost boli zainteresirana za predočevanj« oseb, kot pa za gledanje abstraktno vzroč» ne vrste dejanj, k! stopnjevlto prehajajo v, vrvečem se boju do znatnejših zgodovinskih rezultatov, dočim moški pozablja na oseb« kot take in letnice kot take, pa se te skuša poglobiti v vzroke, ki dovajajo v fakta, Id nam ilh praktična zgodovina samo kot 3tt» to dejstva našteva.
Vse te razlike ne ietnelllk» toliko « vzgoji sami ker ravno vzgoji se ponavadi daje preveč vpliva. Večji vzrok je v fizični, kot tudi psihični razliki, ki je ni In je a« bo podrla nobena emancipacija. Vse notranje življenje ženske je povsem od moškega različno, to vsled povsem različnih lirična potreb 8a lastnosti.
&a!I Oaborlau:
Akt Štev. 113.
Roman.
(Nadaljevani«.)
Sebičen, kakor vsi veliki umetniki, iti ime! Le-*©« nikdar učencev In jih tudi ni Iskal Delal je Kam In sovražil sodelavce, ker ni hotel 2 njimi deliti niti veselja triumfa, niti grenkobe neuspeha. jFanferlot, ki je poznal mojstra skoz in skoz, torej 8* bil malo presertefen, ko mu je dajal nasvete on, Id je sicer samo ukazoval, To ga le presenetilo Sako, da so mu začele takoj rojiti po glavi različne i taiisll vendar je izrazil svoje začudenje:
»Vendar morate imeti poseben osebni interes jpa tej stvari,« je rekel »da ste io proučili tako natančno.«
Lecoqa Je prijela nervoznost česar pa agent zapazil; zgrbančil je čelo ter rekel trdo:
»ijlcer Je tvoj poklic, da si radoveden, mojster jfever, toda ne hodi predaleč! Ali si razumel?« Fanferlot se je hote! opravičiti.
»2e dobro,« ga je prekinil Lecoq. »če ti nekoliko pomagam, storim to, ker se mi ravno zljubi Jaz hočem biti glava, ti bodi roka. S svojim predsodkom ne bi bil nikdar našel storilca; dva j|a bova našla ali pa nisem več Lecoq.«
»Posrečiti se nama mora, ker ste se vi za« vzeii za stvar.«
»Da, brigam se za to zadevo in v štirih dneh *em marsikaj izvedel. Samo eno si dobro zapomni; Nobeden ne sme vedeti, da se udeležujem jaz pri preiskavi tega slučaja; imam svoje vzroke za to. Pod vsakim pogojem ti prepovem imenovati moje ime. Ce se nama posreči, smeš pripisovati te samemu sebi uspeh. Potem pa ne smeš nikdar več iskati naprej, marveč se zadovolji s tein. da si j saneštemisliti, kar si hočeš.*
ii pogoji agentu očividno niso bili neljubi »Jaz bom molčal,« je rekel.
»Na to računam, moj sin. Najprej vzameš fotografijo blagajne in greš z njo k preiskovalnemu sodniku. Kolikor vem, je Patrigent glede obdolženca popolnoma zmeden in si ne ve pomagati. Razloži mu, kakor da je zraslo na tvojem zelniku, kar sem ti ravnokar pokazal, pokaži mu, kar sva storila In prepričan sem, da se bo čutil vsled tega dolžnega blagajnika izpustiti Prosper mora. biti prost, predno začnem jaz delati«
»Dobro, gospod Lecoq. Ali pa naj storim tako, tskot da sumim nekega drugega, kakor blagajnika ali bankirja?«
»Seveda. Sodnija mora vedeti, da hočeš ti za-sledovati ta slučaj. Patrigent ti bo naročil da naj Prosperja nadzoruješ; reci mu, da ga ne boš izgu-iz oči in jaz ti jamčim, da bo v dobrih rokah.« »In Če hoče imeti od mene novic o Gipsy?« Lecoq se je obotavljal.
»Potem mu reci, da si jo spravil v Prosperje-vem interesu v službo v neki hiši, kjer ima priliko, la nadzoruje njej sumljivo osebo.«
Fanferlot je bil ves srečen, vzel je fotografijo to klobuk ter hotel oditi ko ga je Lecoq zadržal: »Se nisem končal,« je rekel »ali znaš voziti to ravnati s konjem?«
»To me morete vprašati? Saj sem bil prej hlevar v cirkusu Bonthor!«
»Saj res, »dobro, ko prideš odi sodnika, greš Miro domov, si napraviš frizuro, se preoblečeš v Služabnika dobre hiše ter greš s pismom, ki ti ga bom dal k posredovalcu na oglu Passage De-Ipnne.«
»Toda, mojster...«
»Nič ugovora, moj sin; posredovalec te bo poslal h gospodu Clameranu, ki išče služabnika, ker ga je njegov sluga včeraj zvečer zapustil«
»Ne zamerite mi, toda vi se motite. Clameran ni blagajnikov prijatelj.«
»Ne ugovarjaj,« je rekel Lecoq zapovedujoče; »stori, kar ti naročam In se za drugo ne brigaj. Res ni gospod de Clameran Prosperjev prijatelj, toda on je prijatelj in zaščitnik Raoula de Lagor-sa. In zakaj to? Od kod to prijateljstvo obeh po starosti tako različnih mož? To morava vedeti Tudi morava skušati dognati, kakšen človek je pni plavžar, ki stanuje v Parizu in se nič ne briga za svoje plavže. Komur pride na misel, da stanuje v hotelu Louvre, sredi med vrvenjem ljudi, ki se dan na dan menjava, tega je težko nadzirati Ti mi ga boš obdržal v očeh. On ima voz in konje; vozil ga boš, kmalu boš poznal njegove zveze ter *ni poročal v vseh tudi najmanjših njegovih korakih.«
»Da, mojster.«	j
»Še eno besedo. Gospod de Clameran je zelo občutljiv in še bolj nezaupen plemič. Predstavil se
mu bol pod ImeECffi Josip Dubois, In če te bo vprašal za spričevala, imaš tu tri Tl si bi! v službi, kakor pravijo spričevala, pri markiju Saizmeuse, pri grofu Conunarinu In navsezadnje pri baronu Wort“ sshora, ki se je vrnit v Nemčijo. Torej, odpri oči iu-pazi na sebe, bodi zelo skrben v.svoji obleki In pazi, pazi. Bodi «stažem, ne bodi prepošten,, to M bilo sumljivo.«
»Le računajte * menoj, toda kam naj prte-Sam poročat?«
»Obiskal te bom vsak dan. Za enkrat n§ smel 2 nobenim korakom več sem; lahko b! te kdo zasledoval če pa se zgod! kaj nepričakovanega, brzojavi svoji leni ki mi bo sporočila, Poldi, in bodi previden.«
Ko so se vrata za Fauferlotom zaprla, |® p©* hitel Lecoq v svojo spalnico. Tukaj je odložil svojo zunanjost kot uradnik, zlata očala !n baroka, k! je zakrivala njegov ovratnik in njegove goste črne lase. Oficijalni Lecoq je izginil In napravil pravemu Lecoqu prostor, ki ga ne vidi nikdar noben Človek, zal mladenič 2 bistrim očesom in odločno naravo.
Toda samo trenutek Je ostal on sam, potem je sedel k svoji toaletni mizi, prenapolnjeni z različnimi mazili, esencami, barvami in barokaml kakor komaj pri kaki koketi ter pričenjal uničevati stvariteljevo delo in si sestavljati nov obraz.
Delal je počasi ter z največjo skrbnostjo z malimi čopiči; tekom ene ure je ustvaril eno svojih dnevnih umetnin. Sedaj ni bil več Lecoq, marveč tolsti gospod z rdečo brado, katerega Fanferlot ni bil spoznal.
»Dobro,* je rekel ter se še enkrat pogledal v zrcalo, »ničesar nisem pozabil in skoraj ničesar nisem prepustil slučaju; vse moje niti so spel ja- j ne, lahko pričnemo. Samo da mi vever ne izgublja časa.«
Toda Fanferlot je bi! preveč vesel, da bi bil izrabil le minuto časa. Ni tekel, naravnost lete! je do justične palače.
Vendar bo mogel enkrat dokazati svojo izredno bistroumnost. Na to, da nai zmaga s pomočjo tuje pameti, ni mislil in se gizdavo bahal s tujim perjem.
Ni se motil Ce tudi ni bil sodnik popolnoma prepričan se je vendar čudil genijalnosti postopanja.
*To me sili k odločitvi,« je rekel, ko se je Fanferlot poslavljal; »pred kazensko zbornico bom govoril ugodno za obdolženca In najbrže jutri bo izpuščen.«
In res je sestavil eden onih neljubih predlogov za ustavitev postopanja, ker ni bilo zadostnih vzrokov za sum. Obdolženec dobi s tem pač na« za j svojo prostost, ne pa svoje časti; pač je to dokaz, da se mu krivda ni dala dokazati, nikakor pa ne, da je nedolžen,
»Z ozirom na to, da proti obdolžencu Pro-sperju Bertömyju ni zadosti obtežilnega, izjavljamo, da naj se po § 128 kazenskega zakonika ustavi proti njemu postopanje in da se naj izpusti iz preiskovalnega zapora...«
Ko je končal, je rekel svojemu pisarju Segna-ultu:
»Tako, tu imamo zopet enkrat en tak zločin, kateremu sodišče pe pride do dna, zopet en akt, ki pride v arhiv.
In lastnoročno le napisal na zunanjo polo šte» vafo» M j® Uh rawo na vrsti: Št, 113	^
v,#r
Stota» »eftovie. -u;?«
Öevej dni je bil Prosper Beriomy v samotnem »poni, ko mu j® prinesel Ječar v četrtek zjutraj osvo. jdilni pkaz.
Peljali $0 g a ^ «rad, kjer $0 mu zopet izročili vse, kar so mu bili pri preiskavi vzeli: Uro, nož, nekaj prstanov te igel Nato se je moral podpisati na veliki poli
Porinili $® g® t temen ozek hodnik, vrata s® st odprte la zaprla za njim glasno, — M je na nabrežju in prost. Prost, to se pravi, sodišče se le smatralo za nezmožno dokazati mu zločin, katerega je bi! obdolžen.
Prost! Lahko je šel, lahko dihal sveži zrak; toda odslej so mu bila zaprta vsa vrata; dočim namreč da oprostitev po sodni razpravi človeku nazaj njegovo Čast, pušča osvobodilno povelje na onem, ki je bil zaprt, neizbrisni sum.
V trenutku, ko mu je bila zopet podarjena prostost, je začutil Prosper strašni svoj položaj tako silno in globoko, da se ni mogel vzdržati vzklika jeze in sovraštva.
»Saj sem vendar nedolžen,« Je vzkliknil, »ne-dolžen sem«!
Dva mimoidoča sta se ustavila, da se ©zreta za njim; mislila sta, da je znorel.
Pred njim je tekla reka Seina; kakor blisk mu je šinilo skozi misel, da bi izvršil samomor.
»Ne!« je rekel, »nit! te pravice nimam, da bi se umoril. Ne, nočem umreti, predno nimam zopet svoje časti.«
Kolikokrat je mislil Prosper Bertomy v svoji celici na policijski prefekturi na rešitev svoje časti Z onim sovraštvom v srcu, ki preudarja mrzlo In trezno, ki daje moč In vztrajnost, da zlomimo vse ovire ali jih celo izkoristimo, si je mislil: »Ko bi le bil prost!«
Sedaj je bil prost, a sedaj šele se je zavedal stražnik težav, ki so blie združene z njegovim sklepom. Sodišče išče za vsak zločin zločinca; svojo nedolžnost je mogel dokazati samo s tem, da je pripeljal storilca. Kje naj ga najde, kako ga izroči?
Brez gotovega namena toda ne brezupen je šel proti svojemu stanovanju. Tisoč skrbi ga je mučilo. Kaj se je zgodilo v teh devetih dneh, ko je bil kakor izbrisan iz števila živečih? Nobena vest ni bila prodrla do njega. Molčečnost je tako strašna, kakor molk groba.
Počasi, s povešeno glavo je korakal po cestah ter se izogibal pogledu ljudi ki jih je srečaval. On, s tem velikim ponosom naj bi se učil prenašati zaničevanje, naj bi gledal, kako okamene obrazi, če se približa, kako preneha razgovor, kako odtegnejo vsi svoje roke, če jim jih nudi Ko bi mogel računati le z enim samim prijateljem! Toda kateri prijatelj naj bi mu verjel, ko se je branil verjeti celo njegov oče, najboljši prijatelj v največji sili!
Ko se je tako mučil, mu je prišla na ustni ime Nina Gypsy.
Nikdar ni ljubil tega ubogega dekleta; bili so celo trenutki, ko jo je sovražil; in vendar je imela misel na njo v tem trenutku nekaj čudovito tolažečega in pomirjujočega. Vedel je, da ga ljubi, za gotovo je vedel, da ne bo dvomila v njegovih be-
sedah, V®dtl je, da ostane ženska v nesreči zvesto Srn trdna v veri «el©, č® U to m bila v srečate dneh.
K© le dospe! v wllco Cltepfa! pwd hišo, kjer tel stanoval, se j® obotavlja! vstopiti. Obvladal ga jf strah poštenjaka, ki ve, da ga sumničijo, in bi najrajši nikdar ne videl znanega obraza. Ker pa vendaf ni mogel ©stati vedno zunaj na cesti, je vstopil. — Ko ga je hišnik zagledal, ga je silno prijazno pozdravil
»Vendar ste prišli! Takoj sem rekel, da bosta prišli ven beli kot sneg. Ko sem bral v časopisih, da ste kradli, sem rekel takoj vsem, ki so ma hoteli poslušati: »Ne, moj gospod s tretjega nadstropja naj bi bi! tat? Ali se vam sanja?«
Hišnikove časti tke, če tudi dobro mišljenj vendar nerodno izražene, so bile Prospeju mučne* zato mu je hote! odrezati nadalnje besede.
»Gospodična je gotovo odpotovala?« je vpr»-ial »ali veste kam?«
»Ne, ne vem. Oni dan, ko ste bili aretirani te poklicala voz in naložila vso svojo prtljago; od takrat nisem nič več vedel In ne slišal o nje].«
To le bila nova bol za njega k vsemu dzfe gemu.
In kaj je 2 mojimi posli?«
»Tudi so ŠIL Vaš oče jih je izplačal to poslal Stran.«
»Ali Imate vi moj ključ?«
»Ne, gospod Bertomy. Ko je šel vaš oče da» nes zjutraj ob osmih 1« hiše, mi je rekel, da pušč* enega svojih najboljših prijateljev v stanovanju, ki naj ga smatram tako dolgo za gospodarja, da se vi vrnete. Gotovo ga poznate: Debel Je, nekako tako velik, kakor vi In ima rdečo brado.«
Prosper je bil več kakor preseneten. Kaj naj to pomeni, očetov prijatelj, ki je bil pri njem? Ni pa pokazal svojega začudenja.
»Da, da, vem,« je rekel
Hitro je šel po stopnicah gor ter pozvonil Plf svojem stanovanju.
Očetov prijatelj mu je odprl. Bil Je tak, kakor ga mu je opisal hišnik, precej debel in rdeč V obrazu s širokima ustnicama in izredno živahnimi očmi, dobrina in prav navaden človek. Blagajnik ga ni bil nikdar videl
»Zelo me veseli, da vas spoznam,« Je rekel.
Vede! se je, kakor da je doma; na mizi v sobi je ležala knjiga, ki jo je bil vzel iz omare; n| mnogo manjkalo, da bi bU nastopil v Prosperjevem stanovanju kot gospodar.
»Gospod, priznati moram.,.« je začel blagajnik.
»Da ste premeteni, da me vidite tu, kaj rt«? To razumem. Vaš oče j« bil skleni!, da me vam predstavi, toda danes zjutraj se je moral odpeljati nazaj v Beancaire. Pripomniti moram, da Je inl, ko je odpotoval, prepričan, kakor sem jaz prepričan, da vi gospođu Fauvelu niste vzeli ne centima.«
Pri tej «rečni vesti ni mogel Prosper zadržat! veselega vzklika.
»Sploh.® Je nadaljeval debeli gospod, »bo najbrže storilo pismo, katero je oče zapustil za vas, nepo+rebno, da bi se vam predstavil*
Blagajnik je vzel pismo, katero mu je oni Izročil. je odprl iti čitak Međ čitanjem se mu je razjasnil obraz in kri mu je stopila zopet v bleda lica.
Ko je pismo prečital, je podal tolstemu gospod* roko.
Išče se
mn
z 2 posteljama za takoj. Cenj. ponudbe na upravo lista.
išče se lofcol
primeren za menzo niških akademikov, lahko tudi Vežia kl*t, dobro ohranjen hlev, skladišče aii baraka v obsegu od 60 tn* in več. Event, adaptacij» izvrže akademiki sami. — Ponudb» na upravo Usta pod „Menza“.

Ivan Zalotit
UUBL1ANA
Dunajska cesto št. 46. Trf 379 mestni tesarski molster Tri. 379
Vsakovrstna tesarska dela, modeme lesene stavb«*, ostrešja za palače, hiše, vite tovarne, cerkve In zvonike; stropi razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni verande, lesene ograje L t. d.
Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov.
Parna žaga.	Tovarna furnirja.
■»■■■BlUHii
zaJamieno pravi asbest-ikrili s« k, »Je streh. Ne premotil Ne pozehel preti esnlu In viharju popolnoma siguren. Neomejeno trpežen. Tehta na 1 m* s* Ig kg.
Cenik In proračun pošlje
Fran Hote Žimnica (Moste)Bor.
Išče se pisarniški
sluga
z dobrimi izpričevali.
Ponudbe na poštni predal štev. 31.
lahwala.
Ob času, ko smo v bridki žalosti spremili k večnemu počitku našega blagega, dobrega brata, strica in svaka, g.
Ivana Mankoča
nam je bilo v veliko uteho, da je toliko src žalovalo z nami. Zahvaljujemo se torej prav iskreno vsem, ki so Jz« kazovali naklonjenost dragemu pokojniku med boleznijo, posebno pa g. vi. svet univ. prof. dr. Šlajmerju in g. dr. Krajcu za požrtvovalno zdravniško pomoč m vsem, ki so ga spremili na poslednji poti, ki so tr poklonili cvetje ali mesto njega darovali denarne svou v dobrodelne namene. Prav posebno zahvalo izrekanja g. pokr. namestniku Ivanu Hribarja, g« generalnemu kon uhi Č.S. dr. Benešu, zastopnikom Jadranske banke m vsem drugim dostojanstvenikom, ki so izkazali blagopokojuiku zadnjo čast> —
¥ Ljubljani, dne 19. februarja 1923.
Rodbina Mankoč«
Izdate i» dsk» *Zv*zna tiskan» te knjtearteto * Ltebltete.