Lete 1871.
225
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XXXV. — Izdan in razposlan dne 11. avgusta 1871.
86.
Postava od 19. julija 1871,
o svetih in polajšilih délnièarskemn društvu južno-severnonemške zvezne železnice v nadaljevanje glavne črte od Liberca čez Friedland do deželne meje pri Seidenbergu, potem krilne železnice sè Železnega Broda na Tannwald.
8 privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako :
Člen l.
Vlada se pooblašča, v nadaljevanje južno-severnonemške zvezne železnice od Liberca čez Friedland do deželne meje pri Seidenbergu, potem v napravo iokomotivne krilne železnice sè Železnega Broda v Tannwald delničarskemu društvu južno-severnonemške zvezne železnice od države z razdolžno delino vred poroštvo letnega petodstotnega čistega dohodka od res uporabljene in pristojno izkazane vložne glavnice, in to do eden in petdeset tisoč šest sto goldinarjev v srebru od milje maksimalne vsote za dopustno dobo zagotoviti, in sicer tako, da, ako letni čisti dohodek od milje ne bi dosezal res s poroštvom zagotovljene vsote, nedostatek namesti državna uprava.
Poroštvo naj stopi v krepost z dnevom, katerega se katera obeh zaznamenanih železno-cestnih črt izroči' vožnji.
A kar se tiče poroštva ter tudi obresti in vrače vanj a naprejšnjih plačil, smatrata se tč dve železnocestni črti za celokupen del južno-severnonemške zvezne železnice. Cisti, po tej postavi s poroštvom zagotovljeni dohodek je treba torej prišteti k tistemu čistemu dohodku, kar ga je iz vložne, s poroštvom zagotovljene glavnice južno-severnonemške zvezne železnice, ter nerazdeljeno celoto čistega dohodka vsega razmrežja južno-severnonemške zvezne železnice je deti za podlogo, kadar se presoja, če je treba, da država na poroštveno imç kaj priplača ali ne, ter kadar se stvar suče o društveni dolžnosti, državi povrniti glavnico in obresti naprejšnjih plačil.
(SUfteiseh.)	«>2
Člen II.
Vladi je skrbeti, da se delo na teh železnicah odda ponudbe razpisavši. Državni upravi se prihranja odobrilo izdajatnega kurza ; a v tem se ne sme iti pod razmerje, po katerem je devetdeset za sto.
Člen III.
Polajšilo, pisano v členu k, daje se kosu z Liberca do deželne meje s tem pristavkom, ako se zaresniči stikovâlni, s Prusko načrtani kos od deželne meje v Zagorelec, da se dodela v dveh letih od dneva, katerega se naredi' dopustnica, ter mej avstrijsko in prusko vlado sklene državna pogodba o stiki obojnih železnic.
V tej državni pogodbi se ustanovi, kdaj je železnico z Liberca na deželno mejo začeti delati in doklé dodelati ter jo izročiti javnemu občilu.
Dobe, v kateri je železnico dodelati in izročiti obratu, nikakor ne bode postavljene menj nego dve leti, štejoč od dneva, katerega se državna pogodba izda.
Krilno železnico se Železnega Broda v Tannwald je napraviti ter navadnemu občilu izročiti v dveh letih, štejoč od dneva končne privolitve v delanje.
Člen IV.
Ustanovilo dotičnih določil o glavne železnice stiki na prusko železnocestno razmrežje ter o obratni službi v vzajemni spolôvni postaji prihranja se sklepu državne pogodbe s kr. prusko vlado, ter koncesionarji so vezani, pokorovati določilom te državne pogobe in dolžnostim , katere bi jim izvirale iz nje.
Ob sklepu in zviševanji državne pogodbe se je vendar na korist koncesionarjev ozirati, kolikor se koli more.
Dohodek (renta), katerega bi sč zgoraj omenjenega povoda morebiti bilo treba plačati, in vsi drugi, semkaj mereči troški se smejo všteti v obratni račun južno-severnonemške zvezne železnice, kamor je postaviti naopako tudi dohodke pruskega stikovâlnega kosa, morebiti zakupu na obrat oddanega.
Člen V.
Delničarsko društvo južno-severnonemške zvezne železnice	je dolžno,	ako bi	državna
uprava zahtevala, krilno železnico od Tannvvalda čez Jablonec do	Liberca podaljšati.
Če se to zgodi, potem je čisti, s poroštvom zagotovljeni dohodek po ustavnem poti tako povišati, da bode primeren resničnim troškom železnocestnega delanja in troskom, kar jih je bilo, da so se novci dobili. O tako povišani, s poroštvom zagotovljeni vsoti	s polna	veljajo
določila v tretjem odstavku člena I.
Clen VI.
Novim želežnocestuim kosovom se privoljuje oprostitev od dohodkanne ter od kolečnih (štempeljskih) pristojbin kuponom pri delnicah in predslvenih obligacijah , izdanih v pribavo glavnice k delanju teh kosov, ter oprostitev od vsacega novega davka, katerega bi prihodnji zakoni utegnili postaviti, in vse to, dokler bodo ti kosovi v delu ter še devet let dalje, štejoč od dneva, katerega se obrat (Betrieb) začne po črtah, imenovanih v členu I.
Troški, kar hi jih bilo od zaznameml vrednostnih papirjev po tozemskih in po inostran-skih borzah, ter tudi davki, katere bodo, kadar mine devet let, podjetniki plačevali od
novih kosov, smejo se v obratni račun južno-severnonemške zvezne železnice postaviti mej izdatke; o kolečnih pristojbinah kuponom se to ne priteza.
Podjetnikom nij treba plačevati nikakoršne dohodkarme od naprejšnjih priplačfl, dobljenih na ime državnega poroštva.
Dalje se privoljuje, da bodo akcije in prčdstvene obligacije sè začasnimi (interimskimi) listi vred ob prvi izdatbi svobodne kolekov in pristojbin.
Tako se tudi privoljuje oprostitev od prenosnine, kav se je naraste od kupljenih zemljišč. V plačilo kolekov in pristojbin od vseh pogodeb, vlog in drugih pisem, potrebnih nabavi glavnice ter delanju in opravi dopuščene železnocestne črte, dovoljuje se rok do tistega časa, kadar se na dotični cesti prične obrat.
Ob enem se dovoljuje, polovico teh pristojbin vzeti potem	v prvi	obratni	račun južno-
severnonemške zvezne železnice.
V prvem odstavku tega člena privoljena oprostitev od dohodkarme se more tako zvršiti, da bode društvo južno-severnonemške železnice dohodkarmo plačevalo po tistem razmerji, v katerem je miljska dolžava dozdanje črte z novim kosom.
Člen VII.
Dopustilo železnocestne črte, omenjene v členu I, mine tedaj, kadar dopustilo južno-severnonemške zvezne železnice. Kar se tiče vladi prihranjene pravice o odkupu novih črt, naj veljajo določila člena V v postavi od 10. avgusta 1865, (Drž. zak. št. 71 ex 1865.)
Člen VIII.
Kolikor se v tej postavi kako drugače ne ustanavlja, naj tudi o novih, v členih I in V omenjenih črtah veljajo določila, postavljena južno-severnonemški zvezni železnici.
Do zvršetka železnocestnega kosu od Tannwalda	čez Jablonec na	Liberec,	dokler bode
torej delničarsko društvo južno-severnonemške zvezne	železnice	na povračilih	državnih na-
prejšnjih plačil še dolžno, dovoljuje se, pri odmčrjavanji nakladnih cen, kosovom krilne železnice od Železnega Broda na Tannwald šteti vsacemu po poldrugo dolžavo.
Člen IX.
Zvršiti to postavo se naroča ministroma za trgovino in za finance.
V Laksenburgu, dne 19. julija 1871.
Frane Jožef s. r.
Hohenwart s. r.	Holzgelhan	s.	r.	Schaffte	s.	r.
Postava od 21. julija 1871,
s katero se 6 milijonov goldinarjev kredita dovoljuje vsesvétni razstavi, ki bode 1873. leta na Dunaji.
8 privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako :
Člen I.
V zalaganje troskom vsesvétne razstave, bodoče 1873. leta na Dunaji, dovoljuje se 6 milijonov goldinarjev kredita v maksimalni vsoti, katere ni,j prekoračiti z nikakoršnega namisleka.
Člen II.
Polovica te vsote, katera se v mejah tega maksimalnega kredita v rabo vzame, naj bode državni priplatek, a druga polovica brezobrestno naprejšnje posojilo.
Člen ID.
V povračilb tega naprejšnjega posojila, in ako bi se moglo, tudi v razdolžilo državnega priplatka bodo najprvo vsi dohodki razstavnega podjetja.
Člen IV.
Ako bi vsi dohodki z naprejšnjim državnim posojilom vred ne navdovljeli plačati vseli podjetnih troskov, tedaj državna uprava v razdolžilo tistega ostanka, kolikor bi ga bilo še na dolgu, seže po poroštveni založnici, osnovani se zasebnimi podpisi.
Člen V.
Ako li od vseli dohodkov razstavnega podjetja po razdolžilu tistih vsot, kar mu jih državna uprava podit (člen 11), še ostane prebitek, naj se ta prebitek všteje državni blagaj-nici na korist.
Člen VI.
V členu 1. določeni kredit je uporabiti, kakor bode zahtevala potreba ; vsota, kolikor je bode treba na vsako leto, naj se dene v državni proračun 1871., 1872. in 1873. leta.
Člen VII.
Vloge, upravnim oblastveni podajane o ražstavi, in teh oblastev taki zapisniki, kateri se tičejo razstave, naj bodo brez vložnega in zapisnega kolek».
Pravni posli, katere tista oblastva in organi, ki jim bode v rokah pripravljanje in vodstvo razstave, v tem svojem zvanji dogovore o stavbah, potrebnih razstavi, o priugotovbah, popravah i. t. d., naj dotle bodo koleka ter neposredstvenih pristojbin svobodni, dokler ne pridejo v sodnjo rabo.
Isto osvoboditev imajo tudi pravni posli in pisma, ki se dogovore, oziroma izdadé o ustanovitvi, o potrdilu in razkrépu pravic in obvezljivostij, izvirajočih iz udeležbe pri poroštveni zalôznici, dokler ne pridejo v sodnjo rabo.
Člen VIII.
2vršiti se to postavo naroča ministroma za trgovino in za finance.
V Laksenburgu, dne 21. julija 1871.
Frane Jožef s. r.
Hohenwart s.	Holzgethan s. r. Schäffle s. r.
#
88.
Postava od 27. julija 1871,
da se dene v red policijska odprava in odgonstvo
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako :
§• 1.
Od gon iz naznačenega kraja ali ozémljija z odpotilom v pristojmsko občino, ali tacih ljudij, kateri v nobeno ozčmljije, koder velja ta postava, ne spadajo, odgon čez mejo tega ozémljija, sme s policijskih ozirov nastopiti samo pri osebah, katere so tukaj zazna-menane :
a)	pri klačih (skitalcih ali potepuhih) in drugih trudomrznih ljudeh, kateri javno v boga
ime prosijo;
l>) pri ljudeh brez izkaza in posla, kateri ne mogo dokazati nič dohodka ter nič nepre-
povedanega prislužka ;
c) pri javnih vlačugah, katere ne hote odpotovati, ko jim veli oblastvo ;
d) pri kaznjencih izpuščenih iz ječe in prisiljencih iz prisilne delarnice, kadar so opasni
(nevarni) ljudem in svojini.
Ob večkratnem odgonu se more izreči prepoved, da se ne povrnejo.
§ 2-
Policijski odpravljati iz enega ali iz več krajev s prepovedjo, tja se nikdar ali v naznačenem času ne vračati, smejo se samo ljudje, zanamenani v H. 1, in po določilih te postave.
Nastopi naj odprava tedaj, kadar javna korist, v katere same obrambo je odprava odme-njena (§. 1), v opasnost (nevarnost) pride posebno v tistem kraji, od koder je osebo odtirati.
Osebe nij iz pristojmske občine odganjati ali odpravljati dovoljeno.
S pridobljenim pristojinstvom v kacem kraji mine moč odprave iz njega.
Vrhu tega je ljudi, kateri v ozemljiji, koder velja ta postava, nemajo domovinske pravice, ako se pokaže, da v njih tamkajšnje prebivanje nij privtfliti zaradi javnega redu ali javne brezopasnosti (varnosti), moči odpraviti iz vsega ozémljija, koder velja ta postava, ali samo iz njegovega naznačenega predéla.
Slučaje,	ob	katerih je	v kazen ali v uje poostrilo prisojati izgon iz	dežele	ali	odpravo,
določajo kazenske postave.
Ta postava se ne dotika odpodne pravice, katera občinam pristoji po občinskih postavah.
§. 3-
Odgon se godi:
a) ali tako, da se odgnane» s prisilnim potnim listom odkaže pot. katerega mu je v naznačenih rokih	in po naznačenih postajah dovršiti	(prisiljeno odkazani pot);
b) ali da	se	odgnanec	prisiljeno z odgonom	dalje odtira ter ga	spremljajo	stražili
organi.
Odgona se je dotle ogibati, dokler je njegovo namero dosezati z danim prisilnim listom.
§. 4.
Oseba se s prisilnim potnim listom ali z odgonom odtirati in tudi policijski odpraviti sme samo na podlogi pravokrepnega razsodila nadstojnega oblastva.
Pred vsakim takim razsodilom je dozvedeti pristojinstvo ter določiti zakoniti uzrok odgona ali odprave in to naznaniti deželnemu odboru domovinske dežele.
§• 5.
Odgonska oblastva so in razsodila o odgonu ali odpravi izrekati pravico imajo :
a) policijsko ravnateljstvo in njegovi izpostavljeni organi, a koder teh nij,
b) tista vladarska in občinska oblastva, katerim je izročeno voditi politične uradne posle
prve stopinje.
Za b) zaznamuiianim občinskim oblastvom se izrekanje odgonskih in odpravnik razsodil ukazoma izročati more tudi v tacih krajih, kjer je policijsko ravnateljstvo.
Zvrševati so odgon dolžne tiste občine, katere so odločene v odgonske postaje.
§• 6.
Deželno zakonodavstvo tudi razen slučajev §. 5, lit. b) more 'izročiloma odkazovati posameznim občinam v deželi, izrekati odgonska razsodila.
tz- 7.
Pritožbe na odgonska in odpravila razsodila |§. îi, lit. a) in b)j presoja deželni načelnik, na čegar razsodbo pritožbe dalje nij.
Pritožbe na odgonska razsodila je takoj vpolagati, a na odpravila v treh dneh po njih naznanilu, ter imajo ustavljajočo krepost.
§. 8.
Ako se županstvu zdi, daje kaj povoda, odgnati ali odpraviti človeka, bivajočega na njegovem ozenfljiji, naj O tem povodu in o sumljenčevih osebnih razmerah ter o njegovem odgovarjanji zaradi stvarij, katerih je obdolževan, sestavi zapisnik (dovprašal-nico), in ga vzame v hrambo, če je treba, ter ako samo nema oblasti razsodilo izreči, naj
zapisnik s prilogami vred najpozneje v štiri in dvajseti urah od tistega časa, ko je sumljenec bil prijet ali tudi priprt, pošlje odgonskemu oblastvu na rešilo.
Kadar se odgonskemu oblastvu treba zdi česa dalje pozvedeti, naj o stimljenčevem priporu najprvo v štiri in dvajseti urah izreče razsodilo. Ako se sumljenec izpusti, delati je ž njim po §§. 28, 29 in 43 domovinske postave od 3. decembra 1863, št. 103 Drž. zak.
Ob slučajih H. 1, lit. d) naj uprava kaznjevalnice ali prisilne delarnice v izrek razsodila priznani odgonskemu oblastvu ob pravem času, predno mine pridržna doba.
§. 9.
Prijetemu človeku naj se naznani razsodilo odgnanskega oblastva. Če govori, da ga je izpustiti, naj se takoj izpusti.
Kadar je pritožba na razsodilo, izrekajoče odgon ali odpravo, naj župan o tem naredi zapisnik ter ga pritožnji stopinji pošlje po tistem oblastvu, katero je razsodilo izreklo.
Odgon izrekajoče razsodilo je taköj z vršiti, kakor stopi v pravokrepnost.
§. 10.
Občinam je dolžnost, opravljati posle, kateri se jim izročajo na ime odgonske postaje.
Odgonsko-postajska občina treba da vsacemu odgnaneu po merilu pravokrepnega razsodila prisilili potni list z odkazanim potom, katerega se mu je na tanko držati [§. 3, lit. a)\ ali odgonski potni list [§. 3, lit. b) \ spiše. Kadar odgnanec pride tja, kamor je odmenjen, tedaj treba ta pisma poslati zopet oblastvu, katero je izreklo odgonsko razsodilo.
2- 11.
Vsaki odgonsko-postajski občini je dolžnost, odgnance, kar jih do nje pride „ sprejemati in do bližnje odgonske postaje, oziroma do njih domovinske občine dalje odpravljati, kakor se ukazuje, ter skrbeti, da se odgnane! trdno spremljajo, branajo in primerno pod streho de vajo ter stražijo.
Če odgnanec uide, lo je takoj prirediti, da ga organi javne brezopasnosti (varnosti) lové in zopet primejo.
§- 12.
Določila o zvršitvi odgona v take dežele, koder ta postava ne velja, ustanove se po upravnem poredko (potu) na podlogi dogovorov z dotičnimi vladami.
§• 13.
Vsacega, kdor s prisilnim potnim listom v svojo domovino tiran samovoljno krčne z odkazanega poli, prisilni potni list oddčnc ali skrije, ali odločenega roka brez važnega izgovorila ne drži, zadene kazen do osem dnij pripora, ter ga je z odgonom dalje odpraviti.
Vsak ubeg z odgona je z isto kaznijo pokoriti.
Kazensko razsodilo izreči pristoji političnemu oblastvu (H. ö, lit. n) in b)| tistega kraja, kjer je odgnanec bil na novo prijet.
§• 14.
Troski, kar se jih za hrano osebi naraste od tedaj , ko je bila zaradi odgona prijeta, •lotie, da se zvrši razsodilo, ter tudi za hrano takim prijetim osebam, o katerih se odgonsko razsodilo ne izreče, spadajo mej troske krajevne policije.
Troski od pribavljenih, opravljenih, kurjenih in razsveččnih odgonskih prostorišč ter od njihove ohranitve, potem od nadzora nad odgnanci in od opravljanja odgonskih poslov zadevajo odgonsko-postajsko občino.
Deželnemu postavodavstvu se prihranja določilo, ali se in koliko se tem troskom povračila dohode iz skladne, okrajne ali deželne imovine.
§. 18.
Vsi ostali odgnanski troski, kolikor jih bode v posameznih deželah, posebno od zdravniškega preiskovanja, od hrane, snažila in obleke odgnancem, potem od njih prevoza in spremljanja, ter novčna podpora, kar bi se je dati utegnilo tistim, ki imajo prisilne potne liste, naj zadevajo naj prvo teh dežel blagajnice.
Te troske od tistih odgnancev, kateri so v drugih deželah pristojni, ali se po domovinske postave določilih tja odvračajo v domovinstvo, naj povrnejo teh dežel blagajnice, in zato je, da se potlej povračila more z dokazi iskati, na tanko pozvedeti vse, česar je koli treba, da se domovinstvo do trdnega dožene. Končni uspeh te pozvedbe je priznaniti dotič-nemu deželnemu odboru.
Platčžni odgnanci naj troskov svojega odgona domovinski deželi toliko povrnejo, kolikor je po tega paragrafa merilu ona zanje plačala.
§• 16.
Deželnemu postavodavstvu se prihranja določati, ali domovinske občine ter po koliko odgonskih troskov povrnejo deželni blagajnici, katera jih plačuje.
§.17.
Kar se tiče odgonskih troskov z inostranci, ostajejo veljavni dozdanji propisi in ukazi.
Ako je vsled državne pogodbe vzajemno razmerje brezplatnega odgona, ali ako tuja država odgonskih troskov ne povračuje, ali ako se odgnančevo državljanstvo ali domovinstvo ne di zvedeti, tedaj odgonski troski, kateri zakonito pripadajo deželi, brez povračila zadevajo posamezne deželne blagajnice, po kolikor se jih je narastlo na dotičnih dežel ozémljijih.
§. 18.
Vsaka občina porokuje za tiste troske, kar bi jih bilo zato, ker ne bi izpolnila dolžnosti, katere se jej o odgonstvu zakonito nakladajo.
Troski od novic prijetega ubegnivšega odgnanca zadevajo tisto občino, katere organi so krivi, da je bil ušel.
§. 19.
Političnim oblastvom je dolžnost, nadzorovati sploh nad odgonstvom. Naredile o njem. zlasti kar se tiče, kako je napravljati velike in posamske odgone, potem kar se tiče odgonskih postaj in odgonskega spremljevanja, razpisuje deželno načelstvo v dogovoru z deželnim odborom.
Vse druge naredbe o zvršitvi odgona pristoje deželnemu odboru.
§. 20.
Ob tistem časi,	ob katerem ta postava obvelja, razkréne se postava od 12.	maja	1868,
Drž.	zak. št. 41, ter	vse postave in naredbe, katere so tej postavi nasprotne.
§. 21.
Z vršiti se to postavo naroča ministru za notranje stvari.
V Išel-u, dne 27. julija 1871.
Franc Jožef s. r.
Hohenwart s. r.
8«
Postava od 28. julija 1871,
o dogovora mej c. kr.	avstrijskim in kr. ogerskim finančnim ministerstvom o delitvi davka	od
podjetij, katera svoj obrat raztezajo na obe državni ozemljiji.
8 privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
O kraja do konca se potrja dogovor, katerega je finančni minister za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru, s finančnim ministrom za dežele ogerske krone, s pri-,	..	,	1	v	Budimu,	dne	18.	decembra	1869	,	.
hrambo pritrditve od zakonodavmh oblasti, sklenil ' na Dunaji, dne 7. januarja 1870	0 delltv*
davka od tistih podjetij, ki sicer imajo glavni sedež ali na ogerskem ali na avstrijskem ozemljiji, a svoj obrat vendar tudi raztezajo na ono državno ozemljijo.
V Išel-u, dne 28. julija 1871.
Franc Jožef s. r.
Hohenwart s. r.	Holzgethan	s.	r.
Dogovor.
S prihrambo pritrditve od postavodavnih oblasti se tukaj ustanavlja to :
I.
Kar se tiče društva pooblaščene avstrijske državne železnice.
Obrat dfuštva pooblaščene avstrijske državne železnice je na treh črtah, in to na :
a) severni,
b) južnovshodni, ter
c) na Dunajsko-Novoszönyski črti.
Kosmati dohodek, kolikor ga daje obrat vsake posamezne črte, jemlje se za merilo, po katerem je čisti dohodek vsake črte izmej teh treh razdeliti zaradi davčnega nakladanja, oziroma zaradi davčne delitve.
Davek od severne črte, ki teče vsa po avstrijskem državnem ozemljiji, pripada avstrijski finančni upravi, a davek od južnovshodne črte kr. ogerski finančni upravi. Ker vendar te južnovshodne črte neki del, 1.190 sežnjev dolg (od mostu čez Moravo do postaje v Marheku), teče po avstrijskem ozemljiji, zato kr. ogerska finančni uprava delež, kateri po tega kosa dolžavnem razmerji k celokupni dolžavi južnovshodne črte odpada, povrne avstrijski finančni upravi.
Davek od vzajemne Dunajsko-Novoszönyske črte je mej obe finančni upravi razdeliti po razmerji miljske dolžave kosov na obojnem ozemljiji ležečih; a s tega ozira, ker je v obližji dunajskega mesta večje občilo, šteti je prvo miljo pri Dunaji za dve, zaradi česar naj davka, kolikor ga pride od dohodkov Dunajsko-Novoszönyske črte, pripade 7/32 avstrijske)" in ls/22 ogerskej finančni upravi.
Da se to uredi, naj društvo pooblaščene avstrijske državne železnice poleg čistega, davku služečega dohodka vsega podjetja tudi kosmati dohodek vsake posamezne črte z njeno miljsko dolgostjo vred posebe izkaže.
11.
Kar se tiče kreditnih zavodov in zavarovalnih društev.
Kar se tiče zavodov in društev, semkaj spadajočih, ki so na katerem izmej obeh državnih ozémljij ter imajo poleg prvotnega, pravilom primernega sedeža tudi podružnice ali postranske zavode na onem ozemljiji, stavi se za načelo, da je podružnicam ali postranskim zavodom, osnovanim na onem ozemljiji, davke nakladati vsacemu posebe, a ne združno z glavnim podjetjem.
Torej se ustanavlja dogovor, da se čisti dohodki podružnic zaradi davčne delitve pozvedö na onem ozemljiji ter pod davek denô tam, kjer so podružnice. A če se tedaj, ko je troške, katere imajo podružnice in stari zavod, zato ločevati, da bi se podružnicam pozvedeli čisti dohodki, primerijo taki troški, kateri so podružnice in stari zavod vkupe zadevali ter se ne da izkazati, koliko jih je bilo vsacemu teh zavodov posebe, naj se ti troški razdelč po razmerji kosmatih dohodkov. A kadar bi zelö težavno bilo, pozvedeti čiste dohodke podružnih ali postranskih zavodov, naj se vsi čisti dohodki podjetja zaradi davčnega nakladanja razdelč po tistem razmerji, v katerem se podružnih zavodov kosmati, posebe izkazani dohodki nahajajo h kosmatemu dohodku glavnega zavoda samega.
111.
Kar se tiče tovarnic (fahrik) in tovarnicam podobnih podjetij.
Kar se tiče teh na katerem izmej obeh državnih ozémljij v obrat postavljenih podjetij, katera imajo svojih tovarenskih proizvodov skladališča na onem državnem ozemljiji, naj se skladališčem posebe davek naklada na tistem državnem ozemljiji, kjer je dotično skla-dališče.
Ta davek je nakladati po tistih načelih, katera v dotičnem državnem ozemljiji veljajo o nakladanji davka, in to po istem razmerji, ki rabi o tacih davek plačujočih stnyikah, katere v domačem državnem ozemljiji prodajejo enake proizvode.
IV.
Kdo ima oblast pozvédati take čiste dohodke, od katerih je davek.
Davkarska oblastva tistega državnega ozčrnljija, kjer je podjetje, pozvčdajo in ustanavljajo čiste, davku služeče dohodke dotičnih podjetij zato, da se jim naloži davek, oziroma
da se davek razdeli. Obojni finančni ministerstvi si bodeta vzajemno podajali izdelke o teh pozvedbah.
V.
Kako je davek odmerjati.
Davke ter vse državne, deželne in druge priklade naj na podlogi najdenih približil čistega dohodka samostojno odmerjajo davkarska oblastva vsacega izmej obeh državnih ozčmljij.
VI.
Pobiranje davkov.
Tako odmerjeni davek s prikladami vred, ako dotična vlada zahteva, rnogo davkarska oblastva tistega državnega ozémljija, kjer je podjetje, pobirati tudi za ono državno ozemljije, kateremu na korist se ob tem slučaji vpiše v Conto-correntc.
VII.
Ta načela naj začasno, že predno jih zakonodavstvo sprejme, in sicer kar se tiče društva pooblaščene avstvrijske državne železnice ter kreditnih zavodov in zavarovalnih društev, stopijo v rabo od 1. januarja 1868, a kar se tiče tovarnic in tovarnicam podobnih podjetij, od 1. januarja 1869.
Z» c. kr. finančno mleisterstvo :
Na Dunaji, dne 7. januarja 1870. Brestel s. r.
Za kr. oger. finančno ministerstvo:
V Budimu, dne 18. decembra 1869. Lonyay s. r.
r»«
Postava od 28. julija 1871.
o dovolitvi deželnemu glavnemu mestu Inšpruku, vzeti si loterijsk zajem.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako :
§• 1.
Deželnemu glavnemu mestu Inšpruku se z izimkom od zdanjih zakonitih določil o zasebnih zajmili delnih obligacij dovoljuje, milijon goldinarjev imenske vrednosti vzeti si loterijskega zajma, in to tako, da se izdadé delna dolžna pisma, slovöea na prinositelja, a ne izpod dvajseti goldinarjev, katera se ob vračevanji smejo združiti s premijskim žrebovanjem.
§. 2.
To postavo zvrŠiti naročam svojemu ministru za finance,
V Išel-u, ilne 28. julija 1871.
Franc Jožef s. r.
liehen wart s.,.	Ilolzgethan	s.
Postava od 29. julija 1871,
o pripisovanji in pobiranji pridobitkarine in dohodkarine od pridobitnih podjetij vezanih na kak poseben kraj.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
§■ I-
Pridobitkarina in dohodkarma fabrikam, rudnikom in drugim pridobitnim podjetjem, ks jih delo ali združba z nepremično imovino veže na kak poseben kraj, pripisuje in pobira ie tam, kjer ima fabrika ali podjetje poslopja, v katerih se dela, brez razločka, ali je ta fabrika ali to podjetje ene same osebe ali kacega društva.
Ako imajo take fabrike ali podjetja podružne zavode, tedaj je tem zavodom, kadar so z glavnim podjetjem v taki potrebni zvezi, da se ne dadé sami zase šteti za samostojne davek kakor pripomagalnim napravam glavnega podjetja odločevati tam, kjer stoji glavno’ podjetje.
Kadar je stvar naopako, tedaj je podružnim zavodom davek odločevati tam, kjer so.
§. 2.
Kadar pri društvih nemajo fabrike, rudniki ali druga obrtna podjetja mesta ondi, kjer stol uje društvo, tedaj je 20 odstotkov vse pridobitkarine in dohodkarine tukaj pripisovati in pobirati, a ostalih 80 odstotkov tam, kjer je podjetje.
A finančni upravi se prihranja, da tedaj, kadar takih fabrik ali podjetij mesto nij tam, kjer neposredstveno vodstvo njih opravil, more odposlati tisto oblastvo davčne uprave, v čegar uradnem področji je to vodstvo, da razmeri davke.
§• 4.
O razmeri lu in pripisovanji davkov železnocestnim podjetjem veljajo določila postave od 8. maja 1869.
Določila te postave dobodo moč s 1. dnevom januarja 1872.
§• 6.
Zvršiti to postavo se naroča ministru za finance.
V Išel-u, dne 29. julija 1871.
Franc Jožef s. r.
Hohenwart s, r.	llolzgellian	s.	r.