Leto II.
Pregovor pravi, da gospodinja podpira pri hiši tri ogle. To velja pa v polti meri le za dobro gospodinjo, ier slaba gospodinja niti enega ogla ne vzdržuje, ampak celo razruši najtrdnejšo stavbo. Od gospodinje je zavi-sen doberšen del domačega blagostanja. zadovoljnosti, miru in sreče. Smelo lahko trdimo, da bi bila naša domovina v marsikaterem oziru, zlasti v gospodarskem, veliko na boljšem, ako bi Doklicani faktorji tudi na to stran ne sili zanemarili svoje dolžnosti. Tudi osodno izseljevanje se izdaleka ne bi bilo tako ukoreninilo, ko bi se bila polom dobrega gospodinjstva dvignila zadovoljnost v družinah, zadovoljnost ina lastni domači grudi.
Pametno gospodinjstvo se mora pa priučiti, in sicer ali v domači hiši od dobre matere, ali pa v primernih pavodih, šolah, tečajih itd. Ker so pa izvežbane gospodinje, zlasti med revnejšimi sloji, redke, naraščaj ne more biti boljiši od njih. Na gospodinjsko šolstvo pa itak nihče ni mislil do najnovejšega časa.
Zato mora vsakdo, ki ima srce za dobrobit našega ljudstva, z radostjo pozdraviti stremljenje sedanjega deželnega odbora, ki ni samo takoj spoznal kje nas »čevelj žuli«, ampak je nemudoma in z največjo naglico začel popravljati, kar so lahkomiselno, pa dosledno prezirali prejšnji deželni zasto-E»i. Danes imamo že več gospodinjskih šol in tekoče leto se bodo ustanovile še dve. Vršiti so se začeli tudi gospodinjski tečaji po raznih krajih naše dežele.
Kdor le količkaj pozna gospodinjstvo po kmečkih hišah, pa nadarjenost in ukaželjnost naših prihodnjih gospodinj, bo vedel ceniti gospodinjsko izobrazbo, in to tembolj, ker je ta izobrazba za družinsko srečo in narodovo blagostanje v današnjih razmerah neobhodno potrebna in vrhutega razmeroma poceni. Polletni učni tečaj na kaki gospodinjski šoli s popolno oskrbo in stanovanjem vred provzroča kakih 170 do 200 K stroškov. Zato se pa gojenke temeljito izobrazijo v vseh strokah, ki spadajo v gospodinjstvo. Priučijo se kuhanja, šivanja, pranja, likanja, najpotrebnejšega znanja iz mlekarstva, živinoreje, zelenjadarstva, sadjarstva itd. Vrhutega se obravnava nauk o živilih, nekoliko iz vzgoje-slovja in zdravilstva. Dekleta se privadijo reda in snage, se na vse strani o 1 i k a j o in tudi v verskem in nravstvenem oziru dobivajo najboljša navodila za poznejše življenje kot gospodinje in matere.
Dne 1. maja t. 1. se prične poletni učni tečaj na gospodinjski šoli v R e p -n j a h na Gorenjskem. Ta zavod je posebno primeren za naše kmečke razmere, ker ima jako veliko posestvo, kjer rede govejo živino, prešiče itd. Razven zgoraj naštetih predmetov se gojenke v tem zavodu izvežbajo tudi posebno lahko v živinoreji in splošnem kmetijstvu. Poletni tečaj traja šest mesecev, in sicer od 1. maja do konca oktobra in znaša mesečnina za popolno oskrbo 28 kron, kar je ob današnji draginji jako malo.
Kdor želi natančnejših pojasnil, naj se pismeno obrne na vodstvo deželne gospodinjske šole v R e p n j a h, pošta Vodice iia Gorenj-
skem. V izjemnih slučajih se spreje-i majo gojenke tudi še do 15. maja..
Starši, oskrbite z gospodinjsko izobrazbo svojim hčeram doto, ki je več vredna, kakor še tako veliko bogastvo, in ki bo rodila blagoslov in srečo v po> sameznih družinah in v celokupnem narodu!
Vrl spomladi.
Ko spomlad cvetoča pride in odklene temna vrata, z radostjo nas vse obide, doba nam zašije zlata.
Prišla je, pa nam je prinesla sneg namesto zelenja, mraz namesto gorko-te. Pripihal ni gorki jug, pridrvila pa je mrzla neprijetna burja. A vseeno se bo treba poprijeti motike in motičice, ravnice, lopate in grabelj. Čaka nas na vrtu dosti dela.
Prelopateno zemljo je treba za vsako novo setev in saditev na novo prav dobro prekopati in prerahljati. Pobrati nepotrebno kamenje in z grabljami prav lepo enakomerno zrahljati, da ima gredica lepo lice. Okusno urejen vrt je kras in ponos gospodinje. Res je veliko truda in dela z njim, a veselje, če vse uspeva, obilno poplača trud in delo. Veliko težje pričakujem prvega neznatnega cvetja meseca aprila, kot bujnih vrtnic meseca junija. Draga slovenska dekleta in gospodinje, skrbite, da bo vaš vrt kras in ponos cele hiše! Ob krajeh nasadite cvetlic, drugo naj pa bo za zelenjavo. Kako bujno vam rastejo cvetice lončnice v prosti zemlji. Če vsadiš roženka (Rosenkraut) na vrt, ti zraste do jeseni velik kakor grm. Ravnotako pelargonija, nagelj,
01
Štev. 4.
V Ljubljani, dne 27. aprila 1911.
GLHSILO SLOVENSKIH GOSPODINJ IN DEKLET
NHŠn
begonija in druge. Iz majhne neznatne fuksije ti zraste celo drevesce. Seveda zalivati ne smeš pozabiti. Če hočeš, da so ti cvetica lončnica opomore, presadi jo za nekaj časa na vrt, potem pa nazaj na okno, na balkon ali verando. Kras hiše je cvetje na balkonih in oknih. O cveticah, ki so poseben kras za balkone, pozneje. Zdaj treba nasaditi po vrtu korenine, ki so prezimile v kleti.
Sredi meseca aprila lahko nasadiš georgine kane, meček (gladiole). Nasej pa: nebine (astre), plamenice (phlox), Ievovo žrelo, fajgelne, cinje, zvonča-rice, več vrst nageljev in še drugih.
Ko so ozelenele, jih razredi in nasadi ob kraju gredic.
Ker je pa treba zdimžiti lepo s koristnim, zato pripravi tudi gredice za solato, ohrovt, zelje, kolerabe, rožni kapus, cvetni kapus ali karfijol, za peso in drugo. Tudi te rastline presadi, ko so toliko zrastle, da so godne za presaditev, to je v 6—8 tednih, ravnaj ž njimi takole: Ko je gredica dobro pripravljena, si preskrbi ošpičen količek in s tem naredi jamice 30—40 cm vsaksebi. Da sadiš enakomerno, potegni po gredi vrvico, ob kateri boš sadila. Sadi sadike tako globoko kot so prej stale, pritrdi vsako rastlinico, ki si jo usa-diln, s količkom k prsti in porahljaj zemljo okoli nje. Če so korenine predolge, odščipni jih, če pa so slabe in krevljaste, jih raje vrzi proč, ker iz slabotne, krevljaste sadike ne bo nikoli trde debele glave.
Salata se stoči v glave navadno samo tedaj, ko je presajena in ne stoji pregosto. Prve sadike se odgoje v topli gredi, če pa te nimaš in hočeš imeti zgodaj glavice, kupi pri vrtnarju sadik. Za poznejo saditev ti pa zrastejo na vrtu. S kolcem naredi jamice 30 cm vsaksebi, ne pozabi vselej prst dobro pritrditi k rastlinici. Presajati je najboljše po dežju, če so oblačni dnevi in bolje zvečer kot črez dan. Zamakati moraš prav pridno z gnojnico, kar posebno pospešuje rast. — Neka stara ženica mi je pripovedovala, da zalije vsako rastlinico prav dobro z gnojnico teden potem ko jo je presadila. »Pa imam salato kot zelnate glave in ljudje jo kar občudujejo,« se je pobahala. Poskusi tudi ti!
Salat je več vrst. Najbolj navadna je glavnata salata in tudi najzgodnja. Potem so: ledenka, braziljka, žolta kamenjka, žolta pošiljka in še druge.
Ohrovt se loči od glavnatega zelja s tem, da ima kodrasto in namehurjeno perje in da je bolj sočnat in krhkejši od zelja. Tudi manj gnije kot zelje in zato ga je lažje obdržati do spomladi. Raste hitreje kot zelje. Ohrovta je več vrst: zgodnji, srednji in pozni. Za rane vrste ga nasejemo v gnojaku, pozneje pa na gredo na vrtu. Presaja se tako kot salata sama, da je razdalje 40 cm. Treba ga je pridno okopavati in pleti. Zamakanje z gnojnico se mu zelo pri-leže. Ko ga večkrat okoplješ in opleveš, ga pa'še nazadnje dobro osiplji. tOt
Navadni kapus ali zelje. Zelje se presa ja ravno tako kot ohrovt. Dobi se več vrst, kakor: erfurtsko belo drobno in erfurtsko rdeče drobno, to je zgodnje. Potem srednje rano kaselsko stož-často belo in filderško rano belo.
Od poznega poljskega zelja je najbolje navadno domače. Zelje ljubi bolj težko zemljo. Pridno okopuj in plevi, nazadnje ga osiplji kakor ohrovt.
Zelje ima veliko sovražnikov, ti so: gosenice, ki včasih uničijo cele zeljni-ke. Ličinke (črviči) kapusovega hrošča pa povzročajo one glute in bube na kecenih, katerim pravimo krofi. Gosenice je treba obirati in pobijati; kapu-sov hrošček pa se zatira s tem, da se keceni ali zažgo ali pa skuhajo svinjam.
Koleraba naglo raste in prospeva v vsaki vrtni prsti, pa tudi po poljski zemlji. Presadi se prva iz sadik, vzgojenih v topli gredi, pozneje pa iz nasajenih v vrtni gredi. Presadi se 30 cm vsaksebi. Pridno naj se okopava, pleve, zamakanje z gnojnico ji ugaja. Skrbeti je za vedno nove sadike, ker če koleraba dolgo stoji, postane lesena. Prideluje se več vrst: bela zgodnja, modra zgodnja, angleška bela in modra. Za prezimovanje se priporoča: velika koleraba z zelo debelimi glavami.
Cvetni kapus ali kariijol. Karfijol se šteje med najžlahtnejšo zelenjad. Zahteva zelo dobro pognojeno zemljo. Za zgodnjo presaditev nasejemo sadike v toplo gredo. Za poznejšo pa lahko na vrtno gredo. Presadi ga v mesecu majniltu 40 cm vsaksebi. Prav pridno ga okopavaj, plevi, zalivaj z gnojnico in nazadnje osuj.
Pesa zahteva zelo dobro pognojeno zemljo. Nasadi jo 20 cm vsaksebi. Okoplji in oplevi jo dobro, zalivaj z gnojnico.
Nekaj o M.
Stročevje. Fižol, grah, leča, bob je najtečnejša hrana, ker ima veliko re-dilno vrednost in primerno nizko ceno. Redilna vrednost je enaka oni mesa. Ako pomislimo na visoko ceno, katero ima dandanes meso, s ceno stročevja, nadkriljuje stročevje meso. Revni ljudje, ki žive večinoma ob krompirju in kruhu, bi bili zdravejši in krepkejši, ako bi jedli več fižola, graha ali leče. Je sicer res, da stane kilogram leče štirikrat toliko, kakor kilogram krompirja, a redilna vrednost leče je desetkrat tolika, kakor redilna vrednost krompirjeva.
Ako kuhaš stročevje, ga vselej dobro preberi in vsako slabo zrnje izloči. Kuhati ga moraš zelo pazljivo, dokler je še trd, je zelo težko prebavljiv in izgubi velik del redilne vrednosti. Tudi rabi zabele, v juhi in prikuhi mu pri-darno zabelo z moko.
Grah je zelene ali rumene barve, obojen se lahko skuha v mehki vodi, trdi vodi iz vodnjaka se prida nekoliko
-1
sode ali natrona. Mala zrna še niso dorasla, primanjkuje jim beljakovine« zato so boljši za živež debela dorasla zrna.
Fižol imamo nizki in visokih Nizke vrste so cenejše, boljši in lepši se skuha fižol, ki raste na prekljah ali koleh.
Leča v naših krajih ni tako splošno v navadi, redilna vrednost je enaka grahu. Najboljša vrsta je svetlo^ rumena. Rdečkasta leča je stara in se prav težko mehko skuha. Mala, trda, zgrbančena zrna loči, kadar prebiraš lečo, ker so slaba.
Ni je skoraj hrane, ki se je človeku tako priljubila, kakor krompir, posebno ubogih ljudi je v naših krajih največkrat glavna hrana, ker je dobrega okusa, ni visoke cene in ker se lahko pripravi na najrazličnejše načine. Redilna vrednost ni velika, malo beljako* vine in nekaj ogljikovih vodanov.
Dober krompir je močnat, ne pre-sladak, nima neprijetnega duha in se hitro skuha. Tanka lupinica mora biti vsa enake barve, kali ne pregloboke. Surovi, prerezan krompir ne sme imeti rujavih lis.
Krompir, ki ni popolnoma dozorel, je nezdrav, povzroča lahko hudo čre-* vesno bolezen.
Malo zmrznjen krompir je sladkega' okusa, a neškodljiv, porabiti se ga mora kmalu. Krompir se najboljše shrani v kleti. Ako leži na tleh, se na-vzame vlažnosti in začne gniti. Zato je dobro naložiti ga na deske ali slamo v enakomerno visoki kup, ako se ga rabi, se morajo globine, ki se narede, vselej; zravnati. Ako je klet svitla, pokrije so s slamo, ker povzroča svitloba hitro kalenje, tudi se obvaruje mraza.
Krompir se mora tanko lupiti z ostrim nožem in takoj položiti v mrzla vodo, da ne postane rjav, kar se posebno spomladi hitro zgodi. Lahko se olu-. pi tudi prejšnji večer in pusti v vodf, boljši in redilnejši je, ako se ga olupt predno se ga rabi.
Ako se kuha cel, se ga prej opere in boljši je, ako se ga prej osoli. Kuhan je, kadar mu poči koža, novi krompir v jeseni v četrt ure, stari v pol uri. Krompir je najboljši, ako pride takoj na mizo, ko je kuhan. Krompir, k| ga rabimo za salato, se takoj, ko so olupi in zreže, polije z oljem, da no zgubi dobrega okusa, jesih lahko da-, mo, kadar ga rabimo.
nt ar it—»t ir зпппг-ior « it—ir—it—in
-„ .. . -10
g Kuhinja °
□□□□аааапппппаадп
Ribja juha. Razbeli v kozi surovega masla in nareži nanj korenja, peteršilja čebulje, ohrovta, prideni ribje glave celega popra, lovorjev list in to vse skupaj počasi duši. Posebej pa skuhajj graha, ga pretlači na situ in ga z vodo. vred stresi k zelenjavi. Nato napravi1 nekoliko redkega praženja,
Žabja juha. Bledormeno prežganje azredi z vodo in pusti kuhati. Za okus ridaj limonine lupinice, zdrobljenega najarona in sol. Ko se je to nekoliko asa kuhalo, pridaj dobro osnažene abe in pusti le toliko časa vreti, da se ne snamejo s kosti; približno 10 do 15 r.iinut. Lahko pri daš žlico dobro raz-notane kisle smetane in na kocke kuhanega krompirja.
Ocvrte žabe. Žabe dobro osnaži, osoli, pretakni krake v kite, povaljaj v moki in jajcu, katerega si raztepla z vodo in v drobtinicah.
Kadar žabe cvreš, pazi da jih dev-Iješ v zelo razpaljeno "mast, ker drugače se odločijo drobtinice in raztegnejo kraki, kar ne izgleda okusno.
Žabji zrezki. Odloči od dobro osna-ženih žab meso, zmešaj z jajcem in z v mleko namočeno in pretlačeno zemljo ali kruhom, da se skupaj sprime, daj malo moke vmes. Povaljaj v moko in pcci na surovem maslu, na katerem si ucvrla par vejic zelenega peteršila.
Lahko tudi zrezke povaljaš v jajcu in v drobtinicah ter potem pečeš.
Guljaž iz polenovke. Deni v kozo 7 dkg surovega masla ali masti, v razbeljeno prideni malo debelo zrezano če-buljo, ko je zarumenela, prideni pol žlice moke, noževo špico paprike ter prilij malo vode, v kateri si kuhala, nekoliko peteršilja, korenja in krompir. Ko se to nekoliko čas kuha, precedi in prideni pol kg kuhane in očiščene polenovke, katero prej zreži na lepe ko-Ščeke. Prideni še žlico kisle smetane, ko nekoliko prevre, daj na mizo s koruzno polento.
Aleluja. Olupke oprane bele repe posuši nad ognjiščem. Posušene shrani na suhem. Ivo jih rabiš, jih namakaj en dan v mrzli vodi ter jih skuhaj do mehkega. Kuhane odcedi in dobro sesekljaj. Naredi svetlormeno prežganje, prideni drobno zrezane čebule, zelenega peteršila in sesekljane olupke ter zalij z juho, v kateri se je kuhalo suho meso, pridaj še malo popra, pusti pre-vreti in daj kot prikuho na mizo.
Špinačo ali mlade koprive osnaži, dobro operi in daj kuhati v slano mrzlo vodo, Ko se med prsti zmaže, Ijo odcedi in polij z mrzlo vodo, dobro ožmi in drobno z okroglim nožem zreži. Naredi svetlormeno prežganje iz moke in drobtinic, pridaj špi-naoo, v katero si tudi zrezala malo česna, zalij z juho ali kropom, pridaj še malo soli in nekoliko žlic kisle smetane. Pusti, da se še enkrat prevre in daj na mizo.
Pljuča v pikantni omaki. Pljuča operi in skuhaj, vro naj približno 20 minut, da izteče vsa kri, jih lahko pre-bodeš. Ko so skuhane, jih zreži na tanke rezine.
Pripravi malo čebule, česna, zelenega peteršila, majarona, lorberjevo pero, limonove lupinice, malo kumna, kapra, sardele, vse prav drobno zreži in daj na svetlo rjavo prežganje, pomešaj, zalij z juho, kjer so se kuhale pljuča, pridaj še pljuča, stolčenega popra, ore-
ška, okisaj, osoli, pusti prevreti in daj na mizo.
Praženi vampi. Dobro osnažene vampe skuhaj. Vampe najboljše osna-žiš, ako jih dobro obribaš s soljo; ko si jih odrgnila, jih še v moki povaljaj in operi.
Naredi na razpaljeno mast iz moke in drobtinic svetlormeno prežganje. Z okroglim nožem prav drobro zreži čebulo, česen, zelen peteršilj in precej suhega špeha ter daj opražit na prežganje, zalij z juho ali vodo, pomešaj, osoli in daj še vampe, da dobro prevro, tudi je dobro precej stolčenega popra. Vampe pusti bolj goste. Zraven lahko daš pečen krompir.
Pečeno srce. Srce prerezi, izperi kri in pretakni s slanino, osoli in speci v pečici.
Srce v omaki. Srce ravnotako pre-reži in pretakni s slanino. Na mast daj zrumeniti zrezane čebule, korenja, peteršilja; ko je opraženo, daj lavorjevo pero, limonove lupinice, dišave, zdrobljen majaron, cel poper, nazadnje daj še srce pražit; ko je zrumeneno, odlij mast in prilij kisle smetane, v katero si zamotala moke, precedi omako, na srce, nazadnje pridaj še malo »Gevviirz-pastete« in nekoliko vina. (Tudi čebula, ki je v masti s papriko zrumenena, da dober okus.)
Fižev kipnik. Kuhaj riž na mleku kakih 20 minut, tako ostane še malo trdikast in ne pregost, odstavi ga in pusti sliladiti. Medtem umešaj nekoliko surovega masla, prideni rumenjake, nekoliko cukra in cimeta. To vse zmešaj s hladnim rižem. Namaži skledo s surovim maslom in potresi z drobtinicami, daj riž v skledo ter peci v ne prehudi peči ali pečici približno pol ure. Mesto riža lahko daš zdrob (gris), potem imaš zdrobov kipnik.
Zdrobovi štruklji. Naredi vlečeno testo kakor za gibanje le s celim jajcem. Namoči zdrob v kislo smetano, lahko tudi priliješ malo mleka. Ko se zdrob napoji, primešaj rumenjake in trd sneg, ki si ga naredila iz beljakov. S to nadevo pomaži razvlečeno testo, zvij na rahlo skupaj in kuhaj v slani vodi 20 minut. Skuhane razreži, potyesi z zarumenelimi drobtinicami in daj na mizo.
Ajdov pečenjak (šmarn). 1 liter mrzlega mleka, eno jajce, malo soli in ]/2 litra ajdove moke dobro zmotaj in pusti 10 minut stati; potem zlij testo v pekačo (pleh), v kateri si prej razbelila 10 dkg surovega masla, in ga speci v precej vroči pečici. Ko se nekoliko za-rumeni (v % ure), ga razdrobi z vilicami in daj še nazaj v pečico za nekaj minut, nakar ga dobro zmešaj, naloži na krožnik in potresi s sladkorjem. Pečenjak postavi na mizo z zavretim mlekom, s jabolčno sežano, s kuhanimi suhimi češpljami ali s salato.
Leča s kašo. Zberi % litra leče, operi jo, deni v lonec, zalij z vodo in pristavi k ognju; ko voda zavre, jo odlij ter zalij lečo z drugo gorico vodo. Osoli jo in kuhaj; ko ie že napol ku-
hana, ji prideni % litra kaše, ki si jo poprej polila z vrelo vodo in poplak-nila z mrzlo. Čez % ure napravi rmeno prežganje iz 8 dkg masti in 2—3 žlice moke, prilij zajemalko vode, da se pret žganje razpusti, ter ga prideni leči. Ko še malo povre, prilij kisa po okusu. (Leča potrebuje za kuhanje 1—2 uri.)
Rozinovi hlebčki. Vmešaj v skledi гА litra gorkega mleka, 2 dkg droži, ne-, koliko soli, 2 rumenjaka, 8 dkg suro-. vcga masla, 4 dkg drobno zrezanih, olupljenih mandeljnov, 3 dkg sladkorja in 40 dkg moke. To testo dobro raztepi s kuhalnico in ga potem postavi na gorko, da vzhaja. Slilajeno testo stresi na z moko potreseno desko in ga raz-valjaj za mezinec na debelo. Iz tega iz~ reži z obodcem okrogle krožce ter jih polovico pomaži z raztopljenim surovim maslom, potresi s cimetom, nanje položi par rozin in pokrij z ostalimi krožci. Tako pripravljene hlebčke stisni ob robu, da se krožca sprimeta ter jih postavi za % ure shajati. Nato jih pomaži s surovim maslom, opeci v precej vroči pečici (% ure) ter pečene potresi s sladkorjem.
Kako se kuha suho svinjsko meso. Prešičevo stegno omij dobro z ruto v gorki vodi, deni ga vsaj za eno uro v mrzlo vodo, da vse nepotrebne soli ostanejo v vodi, potem daj v lonec in prilij toliko vode, da je meso pokrito. Ko je kuhano, ga postavi z ognjišča in pusti v tej juhi toliko časa, da se shladi. Slilajenega vzemi iz juhe, po po-trebi lepo nareži ter kosce na krožniku obloži z nastrganim hrenom.
Meso v testu pečeno. Stegno omij v gorki vodi kakor prej in ga namakaj 12 ur v mrzli vodi, da se zmehča. Nato zamesi iz pol kilograma najceneje pše-nične moke in mlačne vode testa, ki naj bo mehko kakor vlečeno.' Ko se testo malo spočije, ga razvaljal za prst na debelo in položi v sredo bleka dobro omito in obrisano stegno, ga zavij lepo v testo. Nato ga položi na pekačo in peci v peči ali v pečici. Mrzlemu odloči testeno skorjo ter ga rabi kakor kuhanega. Tako pečeno stegno se dalje časa ohrani kakor kuhano. Če je meso mladega prešiča, ga peci eno uro, starega eno in pol do dve uri.
Preste. Vso moko, katero misliš porabiti, deni v skledo ter jo osoli. Medtem ko vlivaš precej toplo mleko, jo hitro med mleko zamešavaj, nato daj kvas, ki si ga že 2 uri prej pripravila, in jajec, kolikor jih misliš porabiti. Iz tega zgneti gosto, zelo gladko testo. Ko je zgneteno, ga razreži na toliko delov, kolikor misliš napraviti prest, ter vsak košček posebej še prav dobro ugneti. Ko je testo gladko, ga razvaljaj z dlanjo v tako dolg trak, kakor je dolga presta. Ako se ti testo trga, je znamenje, da še ni dobro ugneteno. Naredi presto in položi na desko, ki si jo pokrila z ruto, in pusti shajati. Presta je shajana, kadar na rahlo pade na desko nazaj, ko jo vzdigneš. Shajano daj v slan krop kuhat, kadar pride na površje vode, je kuhana. Vzemi jo iz kropa, posoli po
vrhu s kameneno soljo, ker morska sol postane v peči črna, daj na lopar v zelo pobeljeno peč. Kadar je presta lepo rmena, je pečena. Peč mora biti zelo huda. Pripravi jo najprve kakor za kruh, razprostri žerjavico po peči in zopet naloži, tako da je vsa peč pobeljena, žerjavico podrgni v stran, dodaj še nekaj polenov, da se preste lepo rumene. Vzemi jih iz peči in odrgni z nožem, ako se je nabral na spodnji strani pepel. — Na 3 kg bele moke porabiš 4 dkg kvasa, 2 jajca in 1 liter mleka,
Pomerančna omaka. Deni na razbeljeno surovo maslo žličico sladkorja. Ko se zarumeni, pa še poldrugo žlico moke in žlico kruhovih drobtin. To zalij z juho, prideni prav drobno zre-zanih pomerančnili lupin, soli in sok 1 limone. Odstrani olupljeni pomeranči pečke, zreži jo na kocke in dodaj prejšnjim, pusti vse dobro prekuhati, ako je omaka prekisla, dodaj sladkorja in daj na mizo.
Limonovo omako naredi ravno tako kakor pomerančno, samo da izpustiš pomerančne kocke.
Pomerančna solata. 1. Zreži nekaj lepih pomeranč na koleščka in jih lično zloži na krožnik. Na vsak kolešček daj kuhano črešnjo ali vkuhan ribizelj, potresi s sladkorjem in polij z dobrim belim vinom.
2.	Skrbno olupi in zreži pomeranče na tanke koleščke, zloži jih zmešane z jabolčnimi koleščki na krožnik, potresi s sladkorjem in prav drobno zrezano pomerančno lupino ter polij z vinom.
3.	Olupi in razdeli pomerančo na kosce, pol pomeranče pa pusti ćele, ter jih polij z mlačnim, kuhanim sladkorjem; tako jih pusti 2 uri. Potem odlij sladkor, prekuhaj ga iznova, zloži po-rrTerančo v obliki zvezde na krožnik, na sredo deni celo polovico, oblij salato s prekuhanim sladkorjem in jo postavi ua mrzlo, da se ohladi.
Pomerančne torte. 1. Naredi iz 7 beljakov trd sneg, polagoma zamešaj 7 rumenjakov, 11 dkg stolčenega, prese-janega sladkorja, 11 dkg moke in 6 dkg raztopljenega surovega masla. Testo vlij v tortino obliko, ki si jo z maslom namazala in potresla z moko, ter speci v pečici (roru).
Drugi dan torto prereži črez sredo na 2 kolača, polij enega z zelo gostim pomerančevim ledom in obloži s pomerančo, ki si jo skrbno olupila in na tanka koleščka zrezala, ter pokrij z drugo polovico, polij tudi to z ledom in okrasi s pomerančnimi krhlički. — Pomerančni led. V 20—30 dkg stolčenega, presejanega sladkorja stisni sok 2 pomeranč, mešaj pri slabem ognju. Ko postane led primerno gost, vlij hitro jednakomerno črez torto.
2. Mešaj 14 dkg sladkorja, 8 rumenjakov in 1 celo jajce eno uro. Potem pridaj sok pomerančne polovice, malo pomerančnih lupinic, 14 dkg olupljenih zmletih mandeljnov in pest belih drobtinic. Vlij testo v obliko, ki si jo oblo-12'
žila s papirjem in namazala s surovim maslom, ter pazljivo peci % ure.
Shlajeno torto namaži z marelično mezgo in polij s pomerančnim ledom.
3.	Umešaj 5 dkg surovega masla s 3 rumenjaki, primešaj 28 dkg zmletih mandeljnov in sok 1 pomeranče, dodaj 28 dkg sladkorja s pomerančnim duhom (obdrgni košček sladkorja predno ga stolčeš ob pomerančno lupino). Vse to dobro zmešaj s 6 kuhanimi stolče-nimi rumenjaki in 5 dkg moke. Testo peci v tortovi obliki, ki si jo namazala z maslom in potresla z moko. Ko se torta ohladi ali drugi dan jo polij s pomerančnim ledom.
4.	5 rumenjakov mešaj % ure s 14 dkg sladkorja. Počasi dodaj sok 1 pomeranče, malo pomerančnih lupinic in nekaj limonovega soka in lupinic. Naredi sneg iz 3 beljakov; pred snegom še vmešaj 14 dkg poparjenih stol-čenih mandeljnov in 2 žlici drobtinic. Testo daj kakor navadno v obliko in speci pri lahkem ognju.
5.	Ožmi sok 1 pomeranče na 14 dkg olupljenih, drobno zmletih mandeljnov, dodaj 14 dkg sladkorja in 6 rumenjakov, vse to dobro zmešaj in dodaj še sneg 3 beljakov. Testo peci v tortovi obliki in shlajeno polij s pomerančevim ledom .
6.	30 dkg surovega masla, 12 rumenjakov in 30 dkg sladkorja mešaj tako dolgo, da se peni, potem pridaj 15 dkg olupljenih zmletih mandeljnov in sneg iz 8 beljakov. Speci v tortovi obliki in pusti shladiti. Drugi dan prereži torto in pomaži eno polovico s smetanovo peno, pokrij z drugo polovico in polij z belim kuhanim sladkorjem ter okrasi s pomerančnimi krhlički.
Smetanova pena. % litra sladke smetane tolci s šibico v kotličku tako dolgo, da postanejo pene, pridaj toliko stolčenega, presejanega sladkorja, da postane primerno sladka. (Poleti moraš imeti smetano v ledu.)
Kuhan sladkor. Kuhaj Ve kg sladkorja z dvema žlicama vode tako dolgo, da se vleče. Barvo, ki se zbere v obliki pen na površju, posnami z žlico.
Riž z jabolki. Operi У± kg riža, olupi У2 kg kislih jabolk, zreži na drobne kose, deni v lonec riž in jabolka ter nalij 2 litra gorke vode, osoli ter kuhaj počasi 1 uro; nato prideni 5 dkg sladkorja, ko je kuhano, stresi v skledo, zabeli povrhu s 4 dkg surovega masla, potresi s sladkorjem in cimetom in daj na mizo kot močnato jed.
caadoEEEiEEaEEEao
jj miefearsfuD jj
□папраааадпапоаап
SIRNINA
se prišteva med dušičnate snovi v mleku in obstoji iz oglika, vodika, kisika, dušika, žvepla in fosforja. Sirnina v mleku ni raztopljena, temveč napeto napihnjena, vendar raztopljivo enaki obliki. Tako vidimo, da n. Dr. mleko
nekoliko ohlajeno ne gre rado skozi cedilo, v katerem se nahaja vata. Tudi pri kuhanju se sirnina v svežem mleku ne sesiri. Po molži je sirnina najbolj napeta. Ta napetost se zmanjša, čira' dalje časa stoji mleko. To je zopet zve J zano z nižjo specifično težo. Sirnina v gorkem mleku manj moti tolščo, ki sefj vzdiguje in pride na površje. Zato maščoba lažje pride na površje v gorkem kakor v mrzlem mleku, ker je v mrzlem mleku sirnina bolj gosta. Zato segre-jemo mleko, predno ga posnemamo a posnemalniki, na krvno toploto.
Ako pa mleko segrejemo od 30 do 40° C in pridamo nekaj sirišča, ki mora] biti raztopljeno in enakomerno pomci šano med mleko, se sesiri ali zgosti, kot pravimo z navadnim izrazom, naenkrat in povsod enakomerno, akorav-no smo ga sesirili večjo množino. j
Simina se razdeli po sirenju v dva dela, v parosirnino in siratko. Paro-sirnina ali žmitek se vsede na dnu, oklene se jo pri mastnem mleku precej maščobe, siratka pa ostane neraztopljena. Ako pustimo mleko, da se sesiri naravno od vpliva gorkote, se naravna kislina zveže z apnom in večjidel pepel-nate snovi zaostane v siratki. Sesir-jena parosirnina ali mladi sir vsebuje malo apnenca. Apnenec pa je potreben za sirenje. Lahko se zgodi, da se mleko noče sesiriti, ako v krmi ni zadosti apnenca. Osobito se dogaja ta nedosta-tek v krajih, kjer se krmijo krave z kislo krmo, pridelano na močvirnatih tleh.
Sirnina je kot redilna snov jako važna v mleku, obenem napravi tudi prijeten okus. K temu okusu pripomore tudi maščoba, katero je simina medse vklenila. Sirnina brez maščobe sesirje-na je pusta in škriplje pri uživanju med zobmi.
BELJAKOVINA.
Razun sirnine, ki znaša navadno 80% od dušičnatih snovi, najdemo tudi nekaj beljakovine, katera ima skoro enako sestavino kot sirnina. Beljakovina je v vodi raztopljena ter se tudi sesiri, ako pridamo sirišče in z ogrejemo siratko od 70 do 90° C, iz katere smo poprej sirnino odstranili. To zagosteno zmes imenujemo potem skuto, katera' se dobiva v večjih sirarnah. V neka-, terih krajih imenujejo sirnino skuto, kar pa ni pravilno. Beljakovina je tudi kot redilna snov v mleku važna. Pri sladkem mleku se nabira beljakovina' pri kuhanju na površju. Najbolj očit^ no se beljakovina pri posnetem mleku kaže v obliki pen. Ako se mleko kuha, napravi se na površju bela kožca, katera se zopet napravi, akoravno smo jo odstranili. To se lahko toliko časa роч navija, da beljakovine zmanjka v tem mleku. Beljakovina daje mleku, ako smo jo kuhali, oziroma pasterizirali, okus po beljakovini (koagolirano). Ako takšno mleko dalj časa stoji, postane beljakovina težko prebavljiva in škod-i ljiva. Otrokom prav lahko škoduje mleko, ki je bilo že kuhano in se ie
ohladilo, pa se zopet pogreje. V tem slučaju se lahko iz beljakovine razvija pek strup, ki postane lahko usodepoln ia otroke, ako ga morajo uživati pogosto ali v večji množini. Mlajši ko je jtrok, tem bolj mu lahko škoduje, ker mladi želodec otroka ni še zadosti utr-en. Tudi odraščenim lahko škoduje tako mleko, ako bi ga uživali pogosto tn v večjih množinah.
Gospodinja in sedlarstva.
Vkuhano sadje (kompot). Za vku-lavanje je najbolj pripravno koščiča-ito sadje, ker je samoobsebi najmanj trpežno in daje pravilno vkuhano najfinejši izdelek. Tudi razne hruške se dado izvrstno uporabiti v ta namen. Manj primerna so jabolka, ker so že samaobsebi zelo trpežna, ali se pa izdelajo v razne drugačne konserve.
Vkuhane črešnje in češplje. Najboljše črešnje za vkuhavanje so h r u -stavke, pa tudi črnice in razne druge vrste, zlasti pa višnje so dobre, samo da so rahlejše in se vsled tega ne smejo vkuhavati predolgo. Črešnje, višnje, češplje in raznovrstne slive morajo biti zrele — a ne prezrele. Le skrbno o b -trgano in izbrano sadje je vredno vkuhavati; vse odpadlo ali otrešeno ni za rabo, ker je povečini prezrelo, J r v i v o in več ali manj poškodovan o.
Črešnjam, češpljam in slivam, ki smo jih odbrali za kompot, najprej s škarjami porežemo peci je tik pii. sadu. Izdirati pecljev ne smemo, ker bi s tem provzročali rano in bi iz sadu iztekal sok. Potem jih prav dobro o p e -r e m o s čisto studenčnico in pustimo, da se voda odteče. Od tu naprej se noben sad ne sme več prijeti z roko, ampak se zajema s snažno leseno žlico. Sedaj je treba imeti pripravljene steklenice za kompot in pa sladkorno r a z t o p n i n o. Steklenice, najsibodo že kakršnekoli, morajo biti do skrajnosti snažne in popolnoma suhe. Sladkorna voda se pripravi, ako se raztopi v primerni posodi (kotliču, kozi)
na vsak liter vode do 1 kg sladkorja. Ta raztopina se dene k ognju, da zavre. Med vrenjem se posnemajo pene in razna nesnaga, ki se zbira na vrhu. Ko se raztopina popolnoma očisti, se odstavi od ognja in je takoj vporabljiva.
Ko je tako vse pripravljeno, napolnimo steklenice s sadjem prav d o blizu vrha., in pazimo, da je sadje lepo, tesno vloženo in da ostane čim manj praznih prostorov. Seveda ne smemo sadja v steklenice tlačiti, da bi se zmečkalo ali drugače izgubilo svojo naravno obliko. Po potrebi si pomagamo pri vlaganju z žlico in njenim ročajem, nikdar pa ne sproti. S sadjem napolnjene steklenice zalijemo najbolje z gorko sladkorno raztopnino tako, da
gleda sadje za kakega pol cm iz tekočine. Stekleničnega roba ne smemo politi s sladkorno raztopnino, ampak ostati mora suh, oziroma se mora do suhega obrisati predno ga pokrijemo s pokrovcem. Takoj, ko je to delo dovršeno, položimo na steklenične robove gumijeve obročke, pokrijemo steklenice s pokrovi in te pritrdimo z vzmetmi. — Sedaj je treba konserve razgrevati. V ta namen postavimo steklenice v primeren železen lonec, ki ima na dnu lesen podstavek, da steklenice ne stoje na železu, zalijemo jih z mrzlo ali le malo mlačno vodo tako na visoko, da sega voda do blizu vrha steklenic, postavimo lonec k ognju in ga prav počasi razgrevamo, da voda zavre. Zaradi lažjega dela je priporočljivo rabiti naenkrat enako visoke steklenice.
Kakor je bilo že v prejšnjem članku omenjeno, je čas vrenja zavisen od sadne vrste, zrelosti in velikosti steklenic in traja vkuhavanje (od tistega časa, ko voda v loncu zavre) pri črešnjah, marelicah, breskvah, slivah in češpljah 10 do 15 minut, ako so v polliterskih, 15 do 20 minut, ako so v literskili steklenicah. V vseh slučajih je pa strogo, paziti na to, da se voda v loncu počasi razgreva in p o m a 1 e m vre. Burno vrenje provzroča lahko občutno škodo. Ko je določen čas potekel, postavimo lonec s steklenicami ocl ognja in pustimo, da se vse skupaj ohladi. Šele potem zložimo steklenice na kako mizo, da se popolnoma ohlade. Predno jih spravimo, je treba vsako posebej pregledati, ako je dobro zaprta. Kljub temu, da jim odvzavemo vzmeti, se pokrov tako trdno drži steklenice, da ga z roko nikakor ni moči odtrgati.
Na ta način se vkuhava vse k o -ščičasto drevje — črešnje navadno cele in v koži; češplje in slive pa lahko razpolovimo in izpahnemo ko-ščice. Marelice in breskve istotako lahko vkuhamo cele in neolupljene. Večkrat jih pa razrežemo in lupimo, zlasti poslednje, ker imajo debelo in kosmato kožo.
Hrušev kompot. Hruške se pripravijo za vkuhavanje na razne načine. Navadno jih razrežemo na polovice, debelejše na četrtine, iztrebimo peščišče in muho, peclje pa varujemo. Tako pripravljene vložimo v steklenice in postopamo z njimi ravnotako kakor s ko-ščičastim sadjem. Pomniti je treba samo, da hruške kuhamo od 15 do 20 minut, ako so v polliterskih, in 20 do 30 minut, ako so v literskih steklenicah, zlasti ako so trde vrste in še ne prezrele.
Finejši izdelek dobimo, ako hruške pred konserviranjem olupimo. Posebno pozornost moramo obračati na čvrsto vlaganje v steklenice, da kolikor moči popolnoma izrabimo že tako majhen prostor in obenem hranimo sladkor.
Nekatero rahlejše in nežnejše sadje (rdeče grozdjiče, kosmulje. črešnje) se
pri vkuhavanju tako skrči (vkuha), da napolnjuje potem, ko se ohladi, komaj V« do % steklenice. To je iz ekonomič^ nega stališča slabo, ker se drage steklenice premalo izrabijo. Pa tudi na zunanje se polne steklenice kažejo vse drugače kakor napol prazne. Da se izognemo tej nepriliki, postavimo s suro-< vim sadjem napolnjene in s sladkorno raztopino zalite steklenice odprte v lonec z mrzlo vodo, ki jo potem prav počasi razgrevamo, da dobro zavre. To zadostuje, da se sadje skrči, kolikor zahteva njegova narava. Nato vzamemo steklenice iz vode, počakamo, da se ohlade in sedaj dopolnimo iz ene ali več steklenic druge, kolikor jim manjka. Prej moramo pa iz vsake _od-liti nekoliko soka, ker sicer bi tekel čez i'ob. Konečno steklenice pravilno za-p r e m o in denemo vkuhavat (sterili-. zirat) kakor je bilo prej opisano.
Prav trdno sadje kakor n. pr. nekatere hruške lahko tudi v kakem kotličku zalite s sladkorno vodo najprej malo pokuhamo, da se skrčijo in potem ohlajene šele pokladamo v steklenice in nadalje postopamo z njimi ka. kor s surovo vloženimi.
Neprodušno zaprte konserve se lahko hranijo leta in leta, ne da bi se kaj spremenile. To se da doseči pa le v steklenicah z gumijevim obročkom in steklenim p o k r o v o m. Vsako drugo zapiranje kompotovih steklenic je več ali manj pomanjkljivo, ker prej ali slej pro-pušča zrak in z njim pridejo v konserve trosi raznih glivic, ki v sadju skalijo, se razmnožujejo, ga razkrajajo in s tem konserve pokončujejo.
асзсз^сзсзсзсзасзсзкгзсзсзсзсап
D
□
0
□ СЗСЗСЈСЗСЗСЗСЗПСЗСЗСЗСЗСЗСЗСЗП
Idrauje
D
Navadna domača zdravila, katera bi morala imeti vsaka gospodinja, so: Bezgovo in lipovo cvetje za potenje, kamelce, janež in kimel zoper želodčne bolečine. Ajbiš za grgranje pri boleznih v vratu. »Mutterblatter«, grenka sol, lopatka zoper zaprtje.
Če si se prehladil in iimaš hude bodljaje, segrej vinski kis in ga vlij na zdrobljen sir iz kislega mleka, položi na platneno ruto in priveži na mesto, ki te zbada.
Za prisadne pike ali sploh za prisade je najboljše prisadno olje.
Napraviš ga na sledeči način: Natrgaj šentjanževih rož, potrgaj jim cvete ter jih daj v steklenico iin nalij nanje laškega olja, ter kuhaj 48 ur na solncu. Postavi steklenico vsak dan na solnce, najboljše na kamen na tak kraj, kjer se upre solnce.
Naši otroci.
Ponos, veselje in ljubezen matere so njeni ljub ljeni otroci. Kako radostna je, če se jim godi dobro in kako se žalosti, če vidi, da kaj boli in teži njem otroke. Vse njeno življenje so njeni otroci, ko se igrajo na travniku. In vračajo se ji v spomin oni lepi dnev
Z veselim očesom jih gleda, njene mladosti...
Na travniku, kjer je skopnel pod toplimi žarki pomladanskega solnca že zadnji sneg, se igrajo otroc.. Veselo se pode, brezskrbno rajajo in se vesele narave in življenja. In zdravi so in rdečih lic, kakor lepo rdeče jabolko. Kako bi tudi ne bili! Saj skrbi dobra mamica zanje. Ona že dobro ve, kaj jim najbolj tekne Zjutraj, ko vstanejo, jih že čaka kava. Da kakšna kava! ДН mislite, da je taka, kakor jo po navadi kje dobiter O ne, veliko, veliko boljša je, kajti pridjana ji je „Kolinska kavina primes". In to je že stara stvar, da je tista kava najboljša, ki ji je pridejana „Kolinska kavina primes". In otroci kar komaj pričakajo kave, in v slast jim gre, da je kaj!
In ko pride popoldne in so se že naveličali iger na travniku, pa pridejo spet domu in mamica jim spet da dobre kave. Zato so tako zdravi in rdečih lic.
Sosede so se dolgo čudile, da tudi njih otroci niso tako rdečih lic. Pa mamica jim je dala svet; dejala jim je naj tudi one dajejo otrokom zjutraj in popoldne kavo s „Koiinsko kavino primesjo". Ubogale so, in zdaj so tudi njih otroci zdravi in rdečih lic.
Kdo bi se temu čudil, da je „Kolinska kavina primes" tako dobra in tako zelo prija otrokom? Kako bi ne bila, saj je izdelana iz najboljših surovin po načinu, ki je kot najboljši že davno preizkušen.
Zatorej gospodinje, ki vam je do tega, da so vaši otroci dobrega zdravja in rdečih lic, dajajte jim kavo samo s „Koiinsko kavino primesjo".
Vedite tudi obenem, da z nakupovanjem te primesi podpirate obmejne Slovence. Zato zahtevajte povsod le
„Koiinsko kavino primes" v korist obmejnim Slovencem.
Tigrske spalne odeje
dobre, trpežne kakovosti.
Št. 2051';« CkazlJ. Horska ITanel. odeja, debela kakovost, melirana, s pasasto borduro, 124X190 cm velikal K 2-60. — St. 2051»/,. Ista 124X200 cm vel. K 2-80. - Št. 20£0. Izredno cena spalna odela, temnosiva, s pisano fcord., 175ХИ0 cm K 1-70. — St.20501/,. Ista, boljše kakov. 100Х13О cm K 2-40-NajveCja izbera v mojem glavn. ceniku. Nikak rizlko 1 Zamena dovoljena aH denar naza) t
C.mkr.fiuornl zoložnlk Jan Konrad
razpošiljalnica, Brux št. 1394 (Češko).
Glavni cenik z nad 3000 slikami na zahtevo zastonj in franko.
Witi№ p kovčegi iz Ija, potni kovčegi in torbe.
Železni kovčegi, zgibalnl kovčegi, kovčegi za Čevlje in klobuke, torbe iz usnja, kovčegi i.torbespripravo za potov, potrebščine ali breznje.
ЗоШпМшш
spec. za kovčege Dunaj I.,
Himmelpforlg, 7. Telefon 8207 lluustr. cenikiza-stonj infranko. Neprekosno! Zakonito zajamčeno Točna postrežba,
3320
Konkurenčna budilka
po amerikanskem sistemu, idota v vsaki legi, za službo rabna, dobre kakovosti, a 3 letnim pismenim jamstvom za dober in pravi tek, K 2 90, 3 komadi K 8-—, s poiučl svetećim kazalnikom 1 komad
K 3 30, 3 komadi K 9--.

Nikak rizlko! Zamenjava do< pustna ali te pa vrne denar.
Kazpošiljalnlca po poštnem povzetja ali prejposlatvi denarja
Prva razpollljalnlca ur
JAN KONRAD
c. kr. dvorni založnik v Briixu št. 1370, Češko. Bogato llustrovan glavni cenik z nad 3000 slikami na zahtevo zastonj In franko.
F. P. Vidic&Komp., Liubliana
tovarna zarezanih strelnikou ponudi v vsaki poljubni množini patent. dvojno zarezani
strešnih-ZDkriunč
s poševno obrezo in priveznim nastavkom „sistem Marzola".
Brez odprtin navzgor! Strelia popolnoma varna pred nevihtami!
Najpreprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kritje streh sedanjosti |£j Na željo pošljemo tako] vzorce in popis. Spretni zastopniki se iSčejo. 51