Celjski tednik GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI CELJSKEGA OKRAJA CELJE, PETEK, 21. OKTOBRA 1955 LETO VI. — ST. 42 — CENA 10 DIN Lirejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone Maslo — Tiska Celjska tiskarna — Ured­ ništvo: Celje, Titov trg 1 — Pošt. pred. 123 — Telef.: uredništvo 24-25, uprava 25-25 — Tek. rač. 620-T-250 pri iNB FLRJ v Celju - Letna naročnina 500, polletna 250, četrtletna 125 dinarjev — Izhaja vsak petek — Poštnina- plačana T gotovini — Rokopisov ne vračamo Sovinja je prehitela svoje krotitelje Deževje v zadnjih dneh je povzro­ čilo naraščanje Savinje. Dela na celj­ skem ovinku so v tem času s pomočjo mehanizacije JLA hitro napredovala. Pas zemlje, ki je ločil Savinjo od no­ vega korita je bil vedno ožji in nižji. Trije težki buldožerji JLA so znatno pripomogli k hitrejšemu razvoju ze- meljsk.h del. Narasla Savinja pa je v noči od torka na sredo nenadno vdrla v novo korito. Vodna sila je podrla preostanek nasipa, zalila novo koiuto in si na južni strani izsilila izhod iz nekdanje­ ga »bazena« proti Polulam. Dela na regulaciji so zaradi tako visoke vode skoraj prenehala. Kolektiv »Betona« si je v sredo prizadeval zavarovati neob- zidan levi breg bodoče struge, ki ga je voda začela z vso močjo izpodjedati. Bolj ob desnem bregu so delavci ko­ pali nov prehod, da bi središče toka ne udarjalo več v levi breg in ogro­ žalo obstoječi zid in nov železn.ški na­ sip. Danes (v sredo) še ni mogoče ugo­ toviti, kakšno škodo je narasla Savinja napravila s svojim nenadnim vdorom mimo želje in načrta svojih krotiteljev. Verjetno je precej škode na tem, da je poglobljeno strugo zasula s tistim ma­ terialom, ki ga je odplavila, ko si je iztrgala pot v novo strugo. Hkrati pa je ta dogodek opozorilo, da bo treba zelo hiteti, kajti v jeseni je Savinja zelo pogosto hudourno »razpoložena«. Pravzaprav smo imeli že doslej srečo, da se to ni zgodilo v času, ko bi bila škoda brez dvoma lahko še večja. K sreči je celjska občina uspela do­ biti pomoč JLA, ki bo s svojimi težki­ mi gradbenimi stroji pospešila potek gradnje. Na sliki vidimo težak buldo­ žer JLA, ki ga spretni vojak-strojnik vodi pri poglabljanju nove struge. Vod­ stvo gradnje je predvidevalo preme­ stitev Savinje v novo korito šele v dobrih desetih dneh, zdaj pa je Sa­ vinja ta načrt »ovrgla«. Ali za ^Kooperativo' ne veljajo nove smernice v gospodarstvu KOOPERATIVA SE JE POSKUŠALA POSLUŽITI NOVIH ZVIJAČ — HMELJARJI TUDI TOKRAT NISO NASEDLI LEPIM BESEDAM — NE­ ZDRAVO POČETJE KOOPERATIVE RUŠI ZADRUŽNO ORGANIZA­ CIJO IN JEMLJE UGLED SAVINJSKEMU HMELJARSTVU — ZA­ DRUŽNIKI SO OSTRO OBSODILI ŠKODLJIVO POČETJE ZASTOPNI­ KOV KOOPERATIVE. V ponedeljek popoldne je bU. v pro­ storih Hmeljarskega inštituta v Žalcu sestanek razširjenega Hmeljarskega od­ bora, na katerem so prisostvovali tudi predsedniki, upravniki in knjigovodje kmetijskih zadrug, ki se bavijo s hme­ ljarsko proizvodnjo. Sestanek je skli­ cala Okrajna zadružna zveza zaradi ukrepov, ki bi se jih naj lotile zadruge napram tistim hmeljarjem, ki so, ali ki bi še utegnili prodati letošnji pride­ lek hmelja Kooperativi iz Novega Sa­ da. Sestanku so prisostvovali tudi pred­ sednik OZZ v Celju tovariš FRANC LUBEJ, predsednik Občinskega odbora Žalec tovariš IVAN RANCIGAJ in predsednik Občinskega odbora SZDL v Žalcu tovariš IVAN KOVAČ. Zadruž­ niki so najprej razpravljali o najno­ vejšem položaju pri odkupu hmelja, nato pa so odločno in ostro obsodili škodljivo početje zastopnikov Koopera­ tive v Savinjski dolini, ki poskušajo v zadnjem času odkupovati hmelj di­ rektno od kmetovalcev z raznimi ma- hinacijami. V daljši razpravi,, v katero so poleg ostalih posegli tudi tovariš Lubej, to­ variš Rančigaj in tovariš Kovač, so hmeljarji ugotovili, da podjetje Koope­ rativa s svojim početjem ruši osnove našega zadružništva, vnaša nered na naše tržišče ter daje potuho bivšim trgovcem hmelja in raznim ljudem, ki jim naša družbena ureditev ni preveč po godu. Pri njih si je to podjetje na­ jelo stara že izrabljena skladišča ter neuporabne sušUnice. Tako stanje ustvarja nezadovoljstvo pri naših na­ prednih zadružnikih, ki jim ni vseeno, da so razni tipi po zaslugi Kooperative začeli dvigati glave. Kmetijske zadruge tako politiko ob­ sojajo, saj je le 23 kratkovidnih hme­ ljarjev nasedlo in prodalo hmelj Ko­ operativi. Količine hmelja, ki jih je to podjetje odkupilo, so tako malen­ kostne, da se o tem niti ne izplača go­ voriti. Nastaja pa v zvezi s tem po­ litični problem, o katerem je prav„ da izve nekaj več tudi široka javnost. V čem je torej stvar? Naš list je o tej nezdravi trgovini s hmeljem, ki ga že nekaj mesecev vodi Kooperativa v Savinjski dolini, že nekajkrat pisal. O tem so pisali tudi drugi časopisi. Zato se tega ne bi izplačalo več pogrevati, da se niso zadnje čase predstavniki Kooperative, ko so uvideli, da pri za­ drugah s svojo kupčijo niso uspeli, po­ služili drugačnih zvijač, katere so po­ šteni in zavedni hmeljarji že takoj v začetku obsodUi. Morda bo kdo rekel, da v vsej dr­ žavi veljajo enaka načela proste tr­ govine ter zakaj ne bi Kooperativa nakupovala hmelj tudi v Savinjski do­ lini? Nekdo bo morda tudi trdil, da so zadružne organizacije v tem oziru šo­ vinistične in gledajo preveč ozko — lolkalpatriotsko, ali pa morda da Okr. odbor in OZZ vršita pritisk na zadruge z namenom, da bi na ta način očuvali Trgovskemu podjetju Hmezad v Žalcu monopolni položaj pri odkupu hmelja. Podobnih očitkov so se posluževali tudi zastop'niki Kooperative v Savinjski do­ lini. Ti očitki bi končno tudi držali, če bi šlo za odkup navadnih poljskih pri­ delkov. Vendar je v tem primeru stvar popolnoma drugačna. Hmelj je ko­ njunkturni ai-tikel, zlasti savinjski je zelo cenjen in iskan na inozemskih tr­ žiščih. S prodajo savinjskega hmelja se je vsa leta po osvoboditvi uikvarjal le Hmezad v Žalcu„ ki si je v tem času pridobil tudi precej bogat-h iz­ kušenj in navezal na inozemskih tr­ žiščih odlične poslovne zveze. Zlasti pa je uspelo temu podjetju na svetovnem tržišču zasiigurati dokaj visoke cene. Hkrati pa je Hmeljarski odbor pri OZZ s pomočjo raznih skladov, katere so ustanovili iz dela dobička od hmelja, fHDmagal hmeljarjem, da so v povoj­ nih letih dvignili proizvodnjo in iz­ boljšali kakovost. Vsega tega se hme­ ljarji v Savinjski dolini zelo dobro za­ vedajo. Razen tega so kmetijske za­ druge vezane na sklepe Hmeljarskega odbora pri OZZ, ki je sklenil, da bodo zadruge ves svoj pridelek hmelja pro­ dale Hmezadu. Zadružna zavest in di­ sciplina sta torej onemogočili, da bi zadruge sklepale pogodbe s Koopera­ tivo. Le Kmetijska zadruga Prebold se tega dogovora ni držala ter je pod­ pisala s tem podjetjem pogodbo,, ne da bi se vsaj prej posvetovala pri Okrajni zadružni zvezi. Ker je Kooperativa nu­ dila na videz nekaj višjo ceno, so se posamezniki v začetku sicer navdušili za prodajo hmelja temu podjetju, ven­ dar so kmalu uvideli kratkovidnost take politike, ki ni v skladu z razvo­ jem savinjskega hmeljarstva. Kajti kdo bi lahko jamčU savinjskim hmeljarjem, da jih ne bi drugo leto to podjetje pustUo na cedilu, da sploh ne govorimo o skladih, ki so v veliko korist sa­ vinjskim hmeljarjem. Da bi Občinski ljudski odbor v Žalcu še posebej zaščitil razvoj hmeljarstva in zadružništva, ki so ga hoteli pred­ stavniki Kooperative z nezdravo inter­ vencijo na terenu spodkopati (približno tako se je tudi izrazil neki zastopnik Kooperative, ko je ob neki priliki de­ jal dobesedno takole: »Mi več od 1945. godino razmišljamo, kako bi uništili slovenački monopolizam«), je izdal od­ lok o dodatnem davku tistim hmeljar­ jem, ki bi hoteli prodati hmelj dražje, (Nadaljevanje na 5. strani) (Razgovor s predsednikom žalske občine tovarišem Ivanom RANCIGAJEM) ŽalsRa obeinoslovanja smo sklicali sestanke z vsemi predsedniki svetov in predsedniki novo izvoljenega odbora ter se pogovorili z njimi o vseh problemih na našem področju. Sestale so se tudi vse komisije LO in takoj pri­ čele reševati tekočo problematiko. Sveti so imeli že vsi svoje prve seje, toda o kakem večjem uspešnem delu pri iz­ vajanju sklepov za enkrat še ni moč govoriti, to pa predvsem iz razloga, ker delovna mesta v aparatu še niso za­ sedena. To velja izključno za gospo­ darski resor. Kader nam je bil obljub­ ljen, pa ga do danes še nismo dobili. Zato smo ga začeli sami iskati in smo pri tem zelo previdni, zavedajoč se, da ravno gospodarski resor zahteva naj- vestnejšega delavca — celega človeka. Glede ostale pičle zasedbe pa sem mne­ nja, da ni nujno, da imamo v tem prvem razdobju preveč ljudi, ker po­ trebe po novem kadru bo delo samo nakazalo. Precejšen problem je trenutno tudi ta, da nimamo potrebnih pokazateljev, niti točne evidence o delu gospodarskih organizacij in ustanov na našem pod­ ročju. Dolžnost občine bo vsekakor, da si ustvari točen pregled nad dejanskim stanjem v vseh področjih, Ce zaključim odgovor na to vpra­ šanje o našihi začetnih težavah in zmog­ ljivostih, bi rad nekaterim tovarišem, ki radi govorijo o bogastvu naše obči­ ne povedal, da najbrže ne poznajo do­ dobra inštrumentov družbenega plana za letos, za v bodoče pa jim itak mora biti znano, v kakšne namene se bodo te predvidene minimalne investicije lahko trošile.« 2. Kakšne načrte ima vaša občina v pogledu kmetijstva? »Vse delo na tem področju mora biti jasno osredotočeno na razširitev hmelj- skih nasadov, na večji hektarski donos te kulture ter na podvzemanje vseh mogočih agrotehničnih ukrepov. Pri tem bo seveda ena od prioritetnih nalog regulacija Ložnice in kasneje tu­ di drugih pritokov Savinje. Vsi ti ukre­ pi bodo omogočili, da bomo površine drugih kultur skrčili. Pri vsem tem pa nikakor ne podcenjujem prizadevanja naših kmetov pri kolobarjenju ornih površin za večji hektarski donos dru­ gih kultur. Jasno je, da kmet vodi ra­ čun o tem, kaj mu je donosnejše. Za­ to tudi ne verjamem govoricam peščici kmetov v dolini, da se mu pridelovanje hmelja »skoro ne izplača«. 3. Dotaknila bi se malce kočljivega vprašanja: kako gleda občina na hmelj- sko trgovino z ozirom na letošnji vpad tujih nakupovalcev? Ne bom govoril o tem, kakšno izko­ riščanje so si privoščili trgovci s hme­ ljem pred vojno, ker je to vsem Sa- vinjčanom več ali manj dobro znano. Poudaril pa bi, da smo pri nas viden razvoj v hmeljarstvu dosegli le na do­ bro organizirani zadružnU osnovi. V prvih povojnih letih je bila hmeljarska zadruga središče te dejavnosti. S to zadrugo so bili hmeljarji direktno po­ vezani. Zadruga je v času svojega ob­ stoja za obnovo hmeljišč veliko napra­ vila. Jasno pa je, da je s spremembo centralističnega načina upravljanja v našem gospodarstvu vloga bivše za­ druge preživela, saj približno 3000 za­ družnih članov ni moglo enakopravno odločati. Poleg tega pa je funkcija te zadruge zavirala delo osnovne celice zadružnega življenja — mislim kme­ tijske zadruge. Z reorganizacijo hme­ ljarske zadruge pa se je stvar bistveno spremenila, Hmezad je postal izvozno trgovsko podjetje, njegova naloga je baviti se izključno s trgovino — vsa druga vprašanja pa rešuje hmeljarski odbor OZZ, katerega tvorijo voljeni čla­ ni hmeljarskih odborov področnih za­ drug. Ogromna večina hmeljarjev ve, da so prav KZ odnosno njeni hmeljarski odbori organi, od katerih je odvisen uspeh dela — in lahko trdim, da so se prav zato zadruge afirmirale kot nujno potrebna organizacija kmečkega življa. Čeprav so se v vodstva kmetij­ skih zadrug, zlasti v hmeljarske odbore vrinili ljudje s kapitalistično miselnost­ jo — primer Prebolda, Trnave in St, Andraža — je vendar večina zadrug spre­ jela sklepe hmeljarskega odbora OZZ, da se hmelj prodaja po dogovorjenih cenah. S takim sporazumom je bilo zadnja leta možno določiti odkupne ce­ ne tako, da so bili hmeljarjem povrnje­ ni proizvajalni stroški in plačilo za trud, ne da bi se s tem rušila politika blagovnih in denarnih fondov. Del od­ kupne cene pa so predstavljali razni skladi, ki so omogočali usmerjati na­ daljnji napredek hmeljarstva. Politika današnje hmeljske trgovine pa nekaterim — sicer maloštevilnim — kmetom ni šla v račun iz zgolj se­ bičnih razlogov. Ta peščica nezaved­ nih hmeljarjev gotovo ni pomislila, da se je renome našega hmelja v inozem­ stvu uveljavil le preko naše trdne za­ družne discipline. Njim seveda tudi ni mar, kako bomo prodajali v bodoče. Znana je letošnja »hmeljska odkupna afera« v Žalcu, ki je med zavednimi hmeljarji dvignila mnogo prahu. Za­ radi slabega pridelka hmelja v Bački je tamkajšnje odkupno podjetje »Ko­ operativa« poslalo svoje nakupovalce v naše področje. Ti so stavljali našim hmeljarjem razne pogoje, bili v raz­ govorih zelo gostobesedni, nikjer pa (Nadaljevanje na 4, strani) Tov. Ivan Rančigaj Gospodarsko-hmeljarska razstava v Žalcu Preteklo nedeljo dopoldne so v ki­ no dvorani v Žalcu odprli gospodarsko- hmeljarsko razstavo. Razstava, ki bo odprta zaključno do nedelje, je zelo poučna in zanimiva, predvsem za hme­ ljarje. Na njej je prikazan zgodovinski razvoj hmeljarstva v Savinjski dolini, dalje so prikazani škodljivci, ki napa­ dajo hmeljišča, zaščitna sredstva in vrsta agrotehničnih ukrepov, ki jih uporabljajo hmeljarji za dvig hmeljske proizvodnje. Tehnično zelo na višku je predvsem oni del razstave, ki prika­ zuje delo Hmeljarskega inštituta, la­ boratorijske pripomočke in kemikalije, ki jih uporablja inštitut pri svojem delu. Posebno veliko zanimanje kažejo obiskovalci za razstavljene vzorce hmelja posameznih zadružnikov in kmetijskih posestev. Za uspeh razstave gre predvsem priznanje prirediteljem, in sicer Hme­ ljarskemu odboru. Hmeljarski komi­ siji, zlasti pa še Hmeljarskemu inšti­ tutu, ki je za okusno ureditev raz­ stave vložil največ truda. Delo sindikalnih organizacij v SU Konjicah Delo sindikalnih podružnic v Sloven­ skih Konjicah je zelo razgibano. Sin­ dikalni aktiv Tovarne usnja je imel v kratkem času kar dva sestanka. Na obeh sejah so obravnavali zelo važna vprašanja, razpravljali so o premijskem pravilniku, organizacijskih vprašanjih, o pripravah za letno skupščino, o čla­ narini itd. Premijski pravilnik se pre­ cej razlikuje od prvotnega, vendar so dali odborniki še vrsto pripomb, o ka­ terih ^bo razpravljal še dokončno de­ lavski* svet pred potrditvijo pravilnika. Na sestankih so ugotovili, da je po­ biranje članarine pomanjkljivo zaradi preslabe organizacije in sodelovanja z grupnimi poverjeniki. V proizvodnih oddelkih so poverjeniki zadovoljivo de­ lali, slabše pa v zunanjih in pomožnih obratih. Odborniki so kritizirali tiste člane, ki imajo višje plače, pa plaču­ jejo dosti nižje članarine kot jo določa lestvica. Na koncu so izvolili posebno komi­ sijo, ki bo zbrala material o delu sin­ dikalne organizacije v preteklih desetih letih, obenem pa pripravila proslavo desetletnice sindikalne podružnice in pete obletnice delavskega upravljanja v tovarni. Pretekli teden je bil na obratu LIP občni zbor sindikalne podružnice, na katerem so razpravljali o delu orga­ nizacije v letošnjem letu. Razen sindi­ kalnih odbornikov sta o delu v podjetju razpravljala tudi predsednik delavske­ ga sveta in upravnega odbora. HMELJARSKA RAZSTAVA V 2ALCU PODALJŠANA DO NEDELJE, 23. OKTOBRA 1955! VLJUDNO VABLJENI!