I Poslanci bi tudi radi
imeli besedo pri mirovnih pogodbah
Washington .— Pred juridi-čnim odsekom poslanske zbornice je resolucija, da naj bi v bodoče odločevali obe zbornici kongresi z navadno večino pri sprejemu ali zavrnitvi mirovnih pogodb. Zdaj ima to pravico samo senatna zbornica in sicer je po-j treba dve tretjini glasov.
Ako se hoče to spremeniti, mora tozadevno resolucijo sprejeti kongres, z dvetretjinsko večino ,nato jo mora pa potrditi dve tz-etjini ameriških držav, da postane tako dodatek k ustavi.
Toda če to resolucijo tudi sprejme poslanska zbornica, pa ne bo nikdar prodrla v senatu, ki hoče imeti še vedno edino besedo pri sklepanju mirovnih pogodb.
HITLER JE ŠE DOMA, TODA ZELO BOLAN
London. — švedsko časopisje poroča vest iz "zanesljivih virov," da Hitler ni mrtev, niti ni zbežal na Japonsko, ampak da je še vedno doma, toda zelo bolan in strt mož. Napadla ga je resna bolezen, ki je znana samo zaupnim možem .
Feldmaršal Goering ni več Hitlerjev namestnik, kot je bil nekdaj določen, ampak je to krvnik Himmler, načelnik Gestape. Goering je pa še vedno minister zračne armade.
-o--
Italijanska vlada hoče odstopiti v krizi
Rim. — Vlada premierja Bo-nomija- je izjavila, da bo odstopila, ker se stranke ki so zastopane v vladi ne morejo sporazumeti na programu za upravo dežele. V vladi je zastopanih zdaj šest strank. Prestolonaslednik Umberto se še ni odločil, če bo sprejel odstop vlade ali ne.
V uradnih krogih se mnogo govori, da bo novi premier grof Carlo Sforza.______
Razne vesti od naiih borcev v službi Strica Sama
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN	^^^LOVENlAN MU^l^^ ^^
IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME	DAILY NEWSPAPER
' "	.....1—^ "' * IJ '"' "" ' .........'' "'' ""-"'•■■'-1'.........•I"1""1 ......—.....--'■•'"'■' . ---------------------------------------..'.,"JS, ■„ ,.■„.:','--------'.v. ........ ..l—l—iM'.....[ ..."................... .............................. .11	---------------------"........-JT^n.^l - ..........I	riTumrrrmiTiTniw
CLEVELAND 3, 0., TUESDAY MORNING, NOVEMBER 28, 1944	LETO XLVII — VOL. XLVD
gospodarskega stališča
l^j drugo leto bo v Lon-konferenca delavskih za-vsega sveta. Na tej fenci se bo odločilo, če'bo1 ■PH življenju stara Med-:,.a federacija delavskih, je izključevala ruske za-Tudi ameriška unija ^ bila zastopana, ker je federacija v pravilih, da i 1 "vsaka dežela zastopana jf0 eni delavski organiza-v Ameriki je bila ta Ame.
Savska federacija. ■ * * *
leio ■	i
t nil'anje čevljev je pov-
, imajo trgovci na polije 15 milijonov parov 'dokaj poceni, za katere ^'ka ne mara dati kupo-jj r si ž njimi raje kupi 1 S>. Govori se, da bodo i'. racioniranja v dveh me- : k v'ji. katerih cena na drobcena manj kot $4. ,!
I v. * * * . ! 1 || živilska administracija
bo stal sladkor v ra- 1
lt|.ju še najmanj eno leto 1
vojni. Vlada bo tudi *
^ ^epovedala rabo suro- ^
fc Ja za izdelavo indu-' ]
,1 ^ alkohola da bo tako1;
;, k°i\ia za civilno prebi-' '
% i 1
5d, * * *	! J
t kontrolo cen bo začel * l ! Večjo pozornost rasto. ( jjft obleki. Določena Ido i ! 'zdelovalcih kot proda-j, l'ažje življenske potreb- 1 |Jveč izhajajo iz visokih i cil°m, trdi OP A.	i
^ * * * ' H
družbe bodo posta- ' fe en odbor, ki bo napra- « I l ' se da farmarjem po i 'JSa telefonska postre- 1
l'.	I1
L * * *	j 1
t^ erike smo poslali zave- f ; fte^om oktobra 719 mili-' <j. Ul,tov živil in drugih J ^'idelkov. To je bilo za 1 | ^OO milijonov funtov j 1 v oktobru leta 1943. j f
In * * *	M
3e zahtevala, da se za 5 | Ce Ustavi vsa izdelava ci-,; f^^ebščin. Urad za voj- > lj j .-io se je temu uprl,:1 \ Qa3e zaposlitev, kjer so ^ r°6ila zmanjšana ali 1 Ako pa ni produk- J dovolj velika, je kri- 1 !, rf sama, ki spreminja 1 \ ako je armadno po- ) tanjšalo izdelavo tež- ] i^ištva, pa je zdaj pro-^ ^a«ki in bombniki to- . t- ^orejo nadomestiti z ;
'Ho.	|
^ * * *	s.
i potrebščine so se a farmah hitreje in viti. ftiestih, poroča polj V^lek vlade. Med de-^ !940 in marcem 1944 ll^'e življenske potreb-lii Jarmah za 45%, v me-
^asno le za 23%. 'kf * * *
inozemski trgi za Produkte nižji kot za \ blago, bo pomagala k ^ barjem našemu izvo-ameriški pridelki Hj kovali z inozemskimi. V ne ^0 mogla privošči-, druga dežela.	j
<Hj ^ * * *
'tijj^Uščeni vojaki, ki ima-y (j *u> da bi se jiaselil v s{it razočarani. Alaska komaj kakih 2,-'i j^ Jnih družin pod seda-Za poljske pri-0 in les je pa Alaska
llflHBWi i
STETTINIUS
JE NASLED
Senat bo njegovo imenovanje gotovo potrdil, kot se zagotavlja
Washington. — Predsednik Roosevelt je imenoval dosedanjega pomožnega tajnika v državnem uradu, Edwarda R. Stetti-niusa Jr., za državnega tajnika Zed. držav. Dve uri in pol zatem, ko je predsednik sprejel resigna-cijo državnega tajnika Cordell I-Iulla ,je poslal ime Stettiniusa v senat za potrditev državnim tajnikom. Pričakuje se, da bo senat brez vsake opozicije potrdil imenovanje.
Istočasno je pa predsednik pisal Mr. Hullu, da naj bi, kot "oče Združenih narodov" predsedoval prvi seji nove mednarodne mirovne organizacije.
Stettinius prihaja iz bogate družine. Toda ni si izbral brezdelje, kot bi si ga lahko, ampak si je izbral pot trdega dela. Ko je bil star komaj 37 let je bil že načelnik odbora United States Steel korporacije. Ko je bil star 40 let, ga je predsednik Roosevelt postavil za administratorja posojilnega sklada in k0 je bil star 43 let, ga je poklical v urad državnega tajništva, kot namestnik Sumner Wellesu.
Rojen je bil v Chicagu 22. oktobra 1900 in ima tri sinove, dva izmed njih dvojčka.
Državni tajnik Hull, ki se nahaja že pet tednov v bolnišnici, zapušča to najvažnejše mesto v Rooseveltovem kabinetu ob času, ko se je na vso moč trudil, da bi pomagal ustvariti mednarodno miroyno organizacijo in ob času, ko je Amerika najbolj potrebuje spretnega diplomata.
Predsednik Roosevelt je včeraj osebno obiskal Mr. Hulla v bolnišnici ter ga prosil, naj še nadalje ostane v službi dežele kot svetovalec, kar je Hull tudi obljubil. Mr. Hull 'je užival polno zaupanje v kongresu in pri vseh Združenih narodih, ker se je resno trudil, da se ustvari po tej vojni trajen in pravičen mir.
Mr. Hull je gotovo priporočil predsedniku, naj imenuje za njegovega naslednika Stettiniusa, ki se je izkazal v tem letu, kar je pomagal reševati državne posle ,kot jako zmožnega in delovnega.
t
-o-
Marion Kuhar bo podala svoj recital v petju
Gdč. Marion Kuhar ,ki študira na glasbenem konzervatoriju v Cincinnati, O. je dovršila prvi letošnji semester. V četrtek ve-J čer bo podala v koncertni dvorani konzervatorija svoj recital. Pela bo v nemščini Franz Schu-bertova dela "Halt" in "Muth" ter v francoščini odlomek iz opere Jeane DArc "Adieu Forets," delo P. Tschaikowskya. Nadarjeni mladi Slovenki želimo mnogo uspeha.
Simfonični koncerti
V četrtek in soboto večer bo predvajal Clevelandski orkester simfonična koncerta pod vodstvo Rudolph Ringwalla. Oba koncerta bosta v Severance dvorani. Zlasti bo zanimivo slišati simfo: nično pesem "In Memoriam," delo filmskega igralca Lionel Bar-rymore, ki ga spisal v spomin svojemu bratu Johnu.
še predaleč, da bi imela od tega življenje.
¥ 2 DNEH SO ZBILI 230 LE
-TAL MCI JEM
-	Ameriški letalci bujejo
velike bitke z Nemci j nad Rajhom
London, 27. nov. — Danes so se zapletli ameriški letalci zopet , v veliko bitko z nemško zračno
-	armado in sklatili nacijem n$j-
-	manj 98 letal. Nad 1,300 ameri-i ških bombnikov je poletelo nad
i Rajh, kjer so razbijali železnice( in druge tarče po severnem de-i lu Nemčije. Nad Magdeburgom, : . Munsterom in Brunswickom so < i se spustili proti ameriškim letal-;' ■ cem Nemci in vnela se je straho-• vita zračna bitka, v kateri so ' izgubili Nemci 98 letal, ali skup.1. no v dveh dneh 230.	j i
To je bilo prvič, da je bila po.' slana nemška zračna armada v! ■ takem številu proti Amerikan- i cem. Včeraj se je pognalo pa i1 450 nemških bojnih letal proti ( 1,800 ameriškim. To so Nemci palčali z izgubo 132 letal.	f
V zračni bitki v nedeljo so iz-, gubili Amerikanci 36 bombnikov J in šest bojnih letal.
-o--
Naj pošljejo imena A
Direktorij Slovenskega doma	t
na Holmes Ave. prosi starše, ki'	j
imajo svoje hger.Q^aU sinove v	j
armadi in niso še na plošči v Slo-	j
venskem domu, naj pošljejo njih	\
imena najkasneje do 10. decern-	s
bra da jih bo mogoče uvrstiti do	t
Silvestrovega večera.	£
Peč zastonj	i
Peč na plin za kuho dobi za- j stonj družina, ki je bila priza- 1 deta v požaru. Zglasite se po 5 uri zvečer na 1087 E. 64. St., ^ zadej, zgorej.	(i
Za Lauschetovo kampanjo ! ^
Mr. in Mrs. Juratovac, 1537 ^ Larchmont Rd. sta darovala $3 J za Lauschetovo kampanjo, ne-1A imenovana je pa prispevala $15, j da se "zamaši luknjo."
rrogram skavtov se bo J vršil v SND na St. Clair I
Gala večer, ki ga priredijo deški skavti četa 250, se bo vršil1 v avditoriju SND na St. Clair
t' Ave. in ne v St. Clair kopališču, kot je bilo prvotno določeno. Pri-1 pravi j en je zelo lep program, ki bo zanimal vsakega. Med drugim bo pokazanih tudi nekaj vojnih slik z raznih bojišč.
S/Sgt. Rapisarda, ki se je bo. ril z 37. divizij0 na pacifičnih otokih, bo povedal mnogo zanimivosti iz bojev z Japonci v džunglih po Indiji in Burmi. |
John Gornik bo govoril v ime.: nu župana Lauscheta, ki se ne. more udeležiti prireditve, ker b0 ; odsoten iz mesta. Anton Grdina j ( bo imel pa govor v slovenskem, j;
Kdor bo hotel bo tukaj lahko1 , kupil vojni bond, ker prireditev j je v glavnem za podvig kampa-j; nje za 6. vojno posojilo.
Nobene vstopnine ne bo in , vsakdo je prijazno vabljen. Po-1; mnite, da bo ta prireditev jutri J večer in sicer v avditoriju SND, ; 6409 St. Clair Ave. < -o--1
Novi premier Poljske je socialist Kwapinski, ki bo še manj delal z Rusijo (
London. — Rusko-poljsko ( vprašanje je zdaj še bolj nego-11 tovo, odkar je postal ministrski \ predsednik socialist Jan Kwa- | pinski namesto odstoplega Sta-1k nislava Mikolajczyka. Slednji je 1 bil edini v poljski vladi, ki bi bil j sprejemljiv tudi za Moskvo. To-,' da Mikolajczyk ni mogel prive- ' sti do sporazuma z Rusijo in z poljskim osvobodilnim komite-1 * jem, ki je bil organiziran v Mos-! kvi, zato je odstopil.	j ^
Odstop Mikolajczyka je bil velik udarec Londonu in Wash-ingtonu, ki sta se trudila doseči . sporazum med Poljaki in Rusi. 1 Kwapinski je velik trn v peti j Moskvi in tudi on iz dna srca sovraži moskovski režim. Zat0 je poljsko-rusko vprašanje zdaj da- . lje od rešitve, kot je bilo še kdaj. ! -o--h
Rusi poskušajo zajeti Budimpešto z dveh strani i
Moskva. — Ru,ske armade so zasedle madžarsko mesto Hat- ; van, 25 milj severno od Budim- i pešte in prodirajo od tam proti ■ Donavi. Na jugu, direktno pod Budimpešto so pa ruske čete do- " bile opri jem na ozkem otoku ' Csepel v Donavi.	;1
Rusi so naskakovali Hatvan 10 dni. Zdaj je ruska ukrajinska armada v poziciji, da z dveh strani obkroži Budimpešto.
-o-
Vabilo na važno sejo
Odbor Zveze slovenskih star- i šev, katerih sinovi in hčere se nahajajo v ameriški armadi, ' sklicuje članski sestanek za sredo 29. novembra ob osmih zve- ! čer v Slovenskem domu na : Holmes Ave. Na dnevnem redu je volitev odbora, nadaljni obstoj zveze in kaj naj se napravi s preostankojn zadnje prireditve. Direktorij Slovenskega doma in vsi uradniki društev, ki v tem domu zborujejo, so prošeni, da se udeleže te važne seje.
Vesela vest
Profesor in Mrs. Carl Sewish-er v Cincinnati O. zibljeta zalo hčerko, Marion Margaret, katero so jima prinesle vile rojenice i 13. oktobra. Mlada mamica je i hči poznane družine Frank in i Marjanca Kuhar iz Addison Rd., i ki sta tako postala prvič stari • ata in stara mama. čestitamo!
poznane Joe Gramčeve družine 1 iz Geneva, O. je bil te dni odliko- < van z letalskim križcem za izredne čine v bojni akciji. Edward ■ služi kot radijski operafor in ' topničar v zračni trdnjavi B-17. ! Udeležil se je že mnog0 bombnih napadov na osiške tarče po Evropi. Prej je bil že odlikovan z, letalsk0 medaljo s tremi hrasto-' vimi peresi. V letalskem koru služi od 12. marca 1942, preko morja je pa od 5. maja letos:
m na a*
Cpl. Louis Grdina je bil premeščen iz .Floride in njegov se-' danji naslov je: Cpl. Louis E. Grdina, 35306429, 3505 AAF, B. U. Scott Field, 111.
mu« Družina Mr. in Mrs. Anthony J. Fortuna, 1093 E. 64. ! St., je prejela včeraj popoldne od vojnega oddelka obvestilo, da je padel v bojni akci-.1 j i na 11. novembra v Franciji j . edini sin Anthony J. Fortuna ; Jr. Mr. Fortuna je naš dolgo-[ letni zastopnik. Vsa okolica so-. čustvuje s težko prizadeto dru-. žino. Več o tem bomo poročali! 1 pozneje, ko izvemo podrobno-! i sti.	I
Mr. in Mrs. Pernush iz 71S E. 155. St. sta prejela od sin; Valentina sporočilo, da je bil po višan v kapetana. Cpt. Pernush ki služi Strica Sama že nad tr leta, je pilot pri transporter koru. Preletel je že vse dele sve ; ta in do sedaj brez vsake nezgo ! de. Sedaj prevaža le vojašk | uradnike in častnike, želimo m i vs0 srečo in zdravja tudi za na ! prej.
" i R« m
1 T/Sgt. Edward Grame, si
i Amerikanci naskakujejo
oviro pred reko Roer
1 _
Samo 17 milj ima 3. ameriška armada še do Saabruc-kena, kjer je središče nemške premogovne in jeklarske industrije, ter važno križišče železnic.
London, 27. nov. — Prva ameriška armada se je danes po ljutem boju prerinila do Langerwehe, 24 milj in pol od Kolina. To je zadnja važna cesta zapadno od preplavljene reke Roer. Proti mraku šo se ameriški fantje bili z naciji )o mestu od hiše do hiše. j
Južno od tukaj je 3. ameriška trmada prodrla skozi cestno sre. lišče St. Avoid in je napredova-a še dve milji za mestom. S tem
10	se Amerikanci 3. armade pri. >ližali Saabruckenu na 17 milj. saabrucken je središče nemške )remogovne in jeklarske indu-itrije in eno najvažnejših želez-liških križišč.
Nemci so se trmasto borili za 5t. Avoid, toda v nedeljo večer o se morali ameriški premoči imakniti. General Patton si je azširil fronto v notranjosti Nemčije v Posaarju na 19 milj.
Prva ameriška armada je tuli zasedla mesto Frenz, 25 milj d Kolina in 14 milj v notra-jost Rajha.
Sedma ameriška armada je rodrla 12 milj severno od itrasbourga ob Reni in v smeri ' >roti Karlsruhe.	1
Poročila iz Švice zatrjujejo, -a so se spustili zavezniški para- 1 utarji na tla za nemško Sieg- < ried linijo % namenom ,da bodo ' azdrli železnice in mostove, 'oročila dalje trdijo, da se mo- 5 ajo parašutarji boriti z nem- 1 kim Volkssturmom, ki je orga- ; .izirana civilna armada.	: -o—-
belgijski komunisti se ; rudijo dobiti vlado v roke i
Bruselj, Belgija. — Vlada se J e včeraj sestala k izvanredni : eji, da se prouči položaj, ki je . »recej kritičen. Vršile so se . lamreč krvave demonstracije : >roti vladi, ki je ukazala, da se 1 lartizani razorože.	:
Premier Pierlot je izjavil, da i e demonstracije zanetila manj-ina, vključno komunisti, ki ima- J
0	otroško upanje, da bodo dobi- i
1	vlado V roke. Policija bo zdaj s ačela iskati od hiše do hiše za < >rožjem, ki ga partizani niso iz- i očili d0 predpisanega roka. \
-o--i
Darovi za pogorelce t
V	našem uradu so bili izroče- ^
11	sledeči darovi za pogorelce: rrank Trepal, 894 E. 232. St. e poslal $10 kot dar Katoliških Soi^tnarjev št. 1640; Jakob : 2uznar, iz San Francisca, Calif. : e poslal $10; po $5: Mr. in Mrs. ; Huniza, 1208 E. 61. St., Mrs. i Fulia Vidmar, 1011 E. 71. St; >o $2: Mrs. Katie Roberts ,905 2. 237. St. in Frank Korošec, -4134 Sylvia Ave. Najlepša hva. a vsem skupaj v imeni ponesre-;enih.
Ali imate vstopnico?
V	nedeljo zvečer bo priredila jlasbena matica pevski koncert' r avditoriju SND na St. Clair! Vve. pod vodstvom Ivana Zor-j nana. Preskrbite si vstopnice] jravočasno.
Urad odprt zvečer
Haffnerjev urad na 6106 St. 31air Ave. bo nocoj odprt do tsmih. Tako se bo dalo priliko J »nim, ki ne morejo priti čez! lan, da napravijo svoje pri j a-' ^ glede škode v plinski katas-rofi.
Plinska družba se ne bo upirala nižji ceni
East Ohio Gas Co. pravi, da se bo podvrgla odloku Ohijske uti-litetne komisije, ki je določila nižjo ceno plinu in povrnitev nekako $2,000,000 odjemalcem. V kratkem bo začela plinska družba denar vračevati odjemalcem.
Toda to bo storila le pod pogojem ,če bo mesto Cleveland zadovoljno s to ceno. Kot znano se je mesto borilo za nižjo ceno, kot Jo je pa določila utilitetna komisija. župan Lausche pravi, da bi morali dobiti odjemalci povrnjen denar od 1. januarja 1939 in ne od julija 1942, kot je določila komisija. Ni pa rekel, če bo mesto nadaljevalo s tožbo. -o-—
Skladišče bomb je zletelo v zrak, vež slo je mrtvih
London, 28. nov. — Najmanj 200 oseb je bilo ubitih, številno ranjenih in mnogo zasutih, ko je zletelo v zrak skladišče bomb za letala v Burton-on-Trent., Tako silna je bila razstrelba, da so se stresle hiše 60 milj naokrog. Cementna tovarna v bližini je bila totalno porušena ift mnogo delavcev je zasutih pod razvalinami. Del bližnje vasi je bil porušen. Neka kmetija se je povsem pogreznila z vsemi poslopji vred. Vse skladišče angleške zračne armade z uradi in drugimi poslopji je izginilo -s površja zemlje.
Ko je nastala razstrelba je neslo po zraku bombe in špra-nele kot bi se vsul dež. Razstrelba se tie pripetila okrog enajstih včeraj dopoldne. Reševalni oddelki, med temi mnogo ameriških vojakov, hite z reševanjem ljudi, ki jih je zasulo. Oblasti preiskujejo vzrok razstrelbe.
-o--
V nadnje slovo
V Želetov pogrebni zavod na 152. cesti naj pridejo članice sledečih društev, da izkažejo zadnjo čast pokojni sestri Kristini Pirnat: nocoj ob osmih društva Waterloo Grove 110 W. C., jutri popoldne ob dveh društva sv. Marije Magd. 162 KSKJ, v sredo večer pa podružnice št. 18 SŽZ. V četrtek zjutraj naj se pa vse v velikem številu udeleže pogreba. Važna seja igralcev
Igralska družina "Krka" v Newburghu vabi vse podporne člane in igralce na važno sejo jutri ob sedmih v šolsko dvorano.
Nove plošče
Norwood Appliance & Furniture, 6104 St. Clair Ave. je dobila v prodajo zope£"dve novi Jankovičevi plošči, kot razvidite iz oglasa v današnjem listu. --o--
Kupujte vojne bondel
k-
"AMERIŠKA DOMOVINA"
XHBIICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
(JAMBS DEBEVBG. Editor) ■117 St. Clair Ave.	HEndcrsoH M28	Cleveland ». Ohio.
Published dally axcept Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland, po poŠti. celo leto »7.50 Za Ameriko ln Kanado, pol leta »3.50. Za Cleveland, do pofltl. pol leta »4.00 Za Ameriko ln Kanado, četrt leta »2.00. Za Cleveland, po pošti Četrt leta »2.25
Za Cleveland In Euclid, po raznaialclh: Celo leto »6.50. pol leta »3.50.
četrt let« »2.00
_Pocamcuna ttuvUlca » cente___
SUBSCRIPTION RATES: United Stat« and Canada, MM per year. Cleveland, by mall. »7 50 per year U. 3. and Canada. »8.60 lor 0 monthr. Cleveland, by mall. M.OO for 6 month« V. 8. and Canada »2.00 for 9 montk«. Cleveland by mall »2.25 for S month«
Cleveland and Euclid by Carrier »«.50 per year; 63.50 for • month«.
»2.00 tor S months.
_Single cople« » cent« ______
Entered as second-class matter January 5th, im, at the Po«t Office at
Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd 1879.______
No. 276 Tues., Nov. 28, 1944
Boj dveh svetov med Jugoslovani
Znani francoski časnikar Pertinax objavlja v New York Times-u dopis iz Washingtona o Jugoslaviji pod značilnim naslovom: Šubašič in Tito kot rivala. V našem listu smo že večkrat pokazali na tihi boj, ki se bije za notranjo ureditev Jugoslavije. Na eni strani so ljudje, ki hočejo po vojni popolno demokracijo, na drugi strani Titovi komunisti, ki hočejo komunistično diktaturo, četudi malo zakrito s figovim peresom takozvane Osvobodilne fronte, pod katere imenom danes tudi nekaj buržujskih političnih osebnosti skuša priti do veljave. Iz Pertinaxovega članka se vidi, da je še zelo nejasno, kakšen bo končni razvoj tega boja, obratno se je pa v soboto poročalo iz Moskve, da je prišlo med šubašičem in Titom do sporazuma, dasi končni rezultat še ni znan.
Čitateljem podajemo v naslednjem glavne misli tega dopisa:
V sredi oktobra se je Churchill mudil v Moskvi. Churchillu je bilo ob tej priliki obljubljeno, da bosta Anglija. in Rusija imeli v Jugoslaviji enako besedo. Rdeča vojska ne bo marširala na Hrvaško, v Dalmacijo in ne v Slovenijo. To obljubo so Rusi tudi držali', ker so zasedli samo vzhodni del jugoslovanskega ozemlja. Ob jadranski obali so samo Angleži. Toda Titovi načrti so navzkriž s tem dogovorom v Moskvi. Ni sposoben, da bi držal to ravnovesje med Londonom in Moskvo. On je Hrvat in se boji, da ne bi Rusi nekega dne začeli podpirati Srbe. Ti so danes divje jezni na angleško politiko in bi mogli v ugodnem trenutku presedlati!
Angleži se trudijo, da bi pred javnostjo opravičili svojo podporo Titu proti srbskim politikom in Mihajloviču. Zato trdijo, da se srbske ljudske mase vedno bolj zbirajo okrog Tita in da torej Anglija ni žrtvovala srbskega narodnega vprašanja v korist Hrvatom. Pertinax pravi, da tega v Washingtonu ne verjamejo.
Angleži se razočarani nad Titom in njegovim postopanjem. Brigadir MacLean, ki je bil pri Titu vodja angleške komisije, je bil poklican v London na odgovor. Po nasvetih MacLeana so namreč Angleži računali, da pridobe Tita na svojo stran. Ko je 18. septembra odšel Tito v Moskvo namesto na sestanek z angleškim vrhovnim poveljnikom Wil-sonom — in to brez vednosti MacLeana — tedaj so Angleži videli, koliko bije ura. Kako je v resnici s Titom so spoznali malo pozno, a sedaj vedo, da ne dela zalije, ampak samo za Moskvo.
Tito hoče sedaj postati predsednik nove jugoslovanske vlade, ki se ima sestaviti po dogovoru med Churchillom in Stalinom. Dr. Šubašič, ki je sedaj predsednik, bi se moral umakniti in se zadovoljiti z mestom ministra zunanjih zadev. To se pravi, da bi bil porinjen na stran in z njim tudi njegova Hrvatska kmetska stranka (Hrvatska seljačka stranka). Težave pa so tudi radi Titove zahteve, da se kralj ne vrne v Jugoslavijo z vlado, ampak mora čakati na ljudsko glasovanje doma. Videti je, da se za kralja nihče preveč ne vleče. Toda nastane vprašanje, kdo naj kralja nadomestuje v tem času. Ker vsak ve, da bo ob ljudskem glasovanju kralj propadel, zlasti, ker je z odstavitvijo Mihajloviča odbil Srbe od sebe, vsakdo razume, da tako kraljevo namestništvo ali regentstvo mnogo ne pomeni. Pertinax piše, da noben vpliven Srb noče prevzeti mesta v takem regentstvu. Posrečilo bi se dobiti kvečjean Asa Stanojeviča, nekdanjega Pašičeve-ga sodelavca. Mož je star 93 let in popolnoma gluh ter torej ne ve več, kaj se godi okrog njega. Ker bi tedaj tako regentstvo nič ne pomenilo, Tito kot predsednik vlade pa vse, se seveda Šubašič upira, da bi Tito postal predsednik, šubašič je bi? v Moskvi, da bi dobil tam oporo. To pa Angležem ni bilo prav in so ga zadrževali v Bari 14 dni, predno je mogel na pot.
Tako slika Pertinax jugoslovanske težave. /
Danes je tedaj negotovo, ali se posreči Šubašiču rešiti demokracijo v Jugoslaviji ali ne. Dogodki v osvobojenem delu Jugoslavije dokazujejo, da bo to zelo težko. Partizani so postavili v Belgradu za upravnika tesarja Mihajlo Rau-koviča, ne da bi o tem vprašali vlado v Londonu. Redke vesli, ki prodro iz Belgrada v svet, poročajo, da je tam vse v rdečih zastavah in v znamenjih srpa in kladiva. To pomeni uvod v komunistično diktaturo.
Iz dogovora v Moskvi, ki ga opisuje Pertinax, bi sledilo, da bodo Slovenija, Hrvatska in Dalmacija zasedene od Angležev. Morda ima to svojo dobro stran. Slovenski partizani bi bili v precejšni meri odvisni od angleških in morda tudi ameriških čet, ki bi vsaj do neke mere preprečile samovoljo podivjanih komunistov. Pravimo — do neke mere! Ista številka New York Times-a, ki prinaša Pertinaxov dopis, mora namreč poročati, da so komunisti v Solunu na Grškem poklali čez 5,000 ljudi, odkar so se morali Nemci umakniti. V Solunu je sedaj angleško vojaštvo in kljub temu se je to zgodilo! Poročevalec pravi, da ljudje čez noč izginjajo in da jih dobe kasneje pobite. Izginjajo zlasti ljudje, ki so bili proti komunistom.
Po" vseh deželah, kjer je bila nemška okupacija, bodo ljudje do gotove meje podivjani. V Nemcih so imeli najbolj-, ši zgled brezobzirnosti in krvoločnosti. Nemec ni poznal' nobenega zakona in tako so se tudi ljudje odvadili poslušati j kako postavo. Iz Belgije, kjer je morala zavezniška vojska!
poskrbeti, da so razorožili komuniste in njih prijatelje, po-j ročajo, da je angleški brigadir v Bruslju izjavil, da se ne čudi preveč nemirom. "Štiri dolga leta," pravi, "smo ljudem v propagandi dopovedovali, naj prelomijo vsako nemško postavo. Če niso zadovoljni z razmerami, smo jim rekli, naj ubijajo. In metali smo jim v ta namen iz zraka orožje. Zato se ne čudimo, če ti ljudje ne znajo več držati nobene postave." Tako misli angleški brigadir, ki mora delati red. Ne smemo pa pozabiti; da stoje te nemirne mase v veliki meri pod komunističnim vodstvom, ki se trudi, da bi vzpostavilo povsod komunistično diktaturo. In to vodstvo si naravnost želi nemirov. Ti komunisti delajo po načelu, da je vse prav, če gre za komunistično idejo — tudi nemiri in uboji.
Te razmere v drugih deželah nam govore, kako bo približno tudi pri nas v starem kraju, ko se Nemec umakne, če ne bo močne demokratske vlade, ki bi znala napraviti red. Padali bodo vse križem krivi in nedolžni, ne da bi kdo vedel zakaj. Zato razumemo, da se Šubašič trudi, da bi obdržal oblast in da bi bil dovolj močan, ko pride tako zaželjeni čas osvoboditve, pa obenem čas, ko nered in nemir v divji medsebojni vojni lahko pokolje več ljudi, kot jih pade v redni vojni. Upajmo, da so doslej osvobojene dežele izučile Angleže in da našega naroda v stari domovini ne prepuste ko^ munistični samovolji.
To je tedaj boj dveh mišljenje v povojni dobi v Jugoslaviji. Pertinax je upravičeno in pravilno označil spor med Titom in Šubašičem kot spor, kdo bo po vojski vladal v Jugoslaviji. Mi pa moremo to označiti tudi kot boj za red in demokracijo proti neredu in komunizmu.
«■♦«■* ♦■>■■» »■■» M .»» M' »ni

BESEDA IZ NARODA
na 10814 Prince Ave.
IH.Iim t.HIfln + 1 I ♦ H I Ml » M	I11
Delničarjem S. D. Dvorane beti za varnost vaše ^stmne,
kar pa ni njegova dolžnost. Do sedaj se je v ta namen že mnogo dragocenega časa in mnogo prostora v obeh naših krajevnih dnevnikih darovalo in porabilo. To je pa zadnji poziv
Z hitro naglico se približuje mesec december, v katerem se odloča usoda društev, organizacij, narodnih domov itd. za prihodnje leto 1945, ki stoji pred nami zavito v neprodoren pajčolan.
Vsakdo si želi najsi bode pri društvu, narodnem domu ali kjerkoli, da bi njega ustanova ali podjetje kar najbolj napredovalo in v vsakem oziru delalo čast svojemu narodu. Da pa vse to dosežemo je treba skupnega delovanja in uprav zato imamo mi delničarji S. D. D. svojo delniško letno sejo in sicer v nedeljo, dne 17. decembra 1944 ob 2. uri -popoldne v navadnih prostorih na 10814 Prince Ave. Delničarji in delničarke, zastopniki in zastopnice društev, prosimo vas, storite svojo dolžnost napram društvom in napram samim sebi s tem, da se gotovo udeležite omenjene letne seje. V teku enega leta darovati par ur v korist vašega lastnega podjetja, mislimo, da ni prevelika žrtev in zaradi tega pričakujemo, da bo letošnja udeležba 100s čemur lahko sigurno pričakujemo najboljšega vodstva in uspeha v bodočem letu 1945. Da pa vse to dosežemo je treba, da se udeležimo seje in izvolimo v direktorij izmed najsposobnejših najboljše, ki so v resnici za dobrobit in napredek našega narodnega svetišča.
Na 17. decembra vsi na sejo, kjer bomo .slišali račune in druga poročila od direktorjev, česar se ne bo dajalo v časopise zaradi dragocenega prostora v njih v teh kritičnih časih in prav zato so seje in le udeležencem bo dana prilika, da se pouče o stanju njih podjetja. Kdor je naročnik enega ali drugega našega lokalnega dnevnika, kar je brezdvomno vsak, bo gotovo obveščen potom tega dopisa in potom oglasa v listu. Da bo pa še bolj držalo, obveščen bo tudi potom dopignice in vsak jo bo prejel, ki ima pravilen naslov pri tajniku. Tozadev.no več storiti je nam nemogoče.
še nekaj je pripomniti k temu, dragi delničarji S. D. D. Pred kratkimi (?)• petimi leti (20. oktobra 1939) je izdala dvorana nove delnice za vse delničarje S. D. D. a kljub temu je pri tajniku še nad 40 teh nezamenjanih delnic. Kdor še ni oddal stare in prejel nove delnice, naj se zglasi pri tajniku vsak čas ali pa isti dan in sicer pred sejo, da jo vam zamenja. Naj bo že kdorkoli tajnik pri dvorani, mu dela to velik glavobol, ker mora sla-
in opomin in kdor se ne odzove, naj pripiše posledice samemu sebi. In v slučaju morebitne nesreč«, ki nikoli ne počiva, ali bo kdo držal tajnika odgovornega, ko se mu slučajno uničijo knjige in vse drugo. Previdnost naj nam bo prva.
Na veselo in gotovo svidenje 17. decembra 1944.
Direktorij S. D. D. na Prince Ave. -o-
Koncert Glasbene matice
Naš dobro poznani in priljubljeni zbor Glasbene matice bo zopet enkrat podal svoj jesenski koncert'. Tisti, ki od časa do časa posečate koncerte Glasbene matice se gotobo zavedate, da ste vselej imeli res pravi duševni užitek v lepi slovenski pesmi.
Res je, da zbor sedaj ne bo v tako velikem številu kot v prejšnjih nastopih, saj to moramo tudi pričakovati, ker je Stric Sam poklical že lepo število naših dobrih pevcev, med katerimi sta baritonist Louis Grdina, Wencel Frank in še več drugih. Srečni smo pa kljub temu, da imamo ta zbor vsaj v takem številu kot je.
Slišali bomo več veselih pesmic zbora in tudi kvarteta. V duetu bosta nastopila Mrs. Antoinette Simčič in Frank Plut; poleg teh pa bosta peli tudi znani sopranistinji Mrs. Levstik in Miss Dorothy Švigel, ki nam bo zapela "Nekje v Franciji ..."
Dirigent zbora je naš pesnik in skladatelj g. Ivan Zorman, ua glasovir bo pa spremljala Mrs. Vera Slejko.
V časih, kakor so danes, ko se skoro nikjer na svetu ne sme govoriti ali peti v slovenščini kakor tu v svobodni in prosti deželi Ameriki, bi se morali zavedati, kako srečni smo, ko še lahko prosto in svobodno govorimo in pojemo v svojem materinem jeziku.
Torej ne pozabite tega koncerta in gotovo pridite poslušat slovenske pesmi 3. decembra. Kdor resnično ljubi slovensko pesem, ta gotovo ne bo zamudil veselega večera pri Glasbeni matici. Ta zbor nam bo zapel slovenske pesmice, kot jih zna le on, da bomo v tistem času pozabili na vse gorje.
Vstopnice lahko dobite v trgovini Mrs. Makovec v SND ali pri vseh članih Glasbene matice. Na veselo svidenje,
Eleanor Lach.
Razne novice s Hubbard Road
Kar lepo so se deževni in kratki jesenski dnevi približali, katerih bo sama noč. Torej kratki a dolgočasni dnevi nas bodo objeli in nas držali v svojih krempljih dolge mesece. Po snegu in blatu se bomo sprehajali dan za dnem in odmetavati sneg, kajti v prosti naravi imamo bolj obširna dvorišča in sprehajališča, po katerih se je treba sprehajat vsak dan in ne-glede kako sneg naletava, kajti putke, pujski in druge domače živali hočejo imeti vsak dan svoj red. V mestu je vse drugače, ko pa hiše skoro na cesto vise. En korak od hiše, pa si že na cesti, tam so pa že na delu mestni delavci, da vse sproti pospravijo.
Tudi tukaj drže ceste v najlepšem redu, bi rekel da skoro bolj kot pa v mestih, že na vse zgodaj v jutru brne snežni plugi in pometači mimo, da je tako cesta pripravljena za promet, ko se prično delavci voziti na delo. Tod po Hubbardu je prav kot v Clevelandu na St. Clairju, kajti večina teh naših ljudi dela v tovarnah, kjer služijo lepe denarce. Midva s sosedom Jahon se pa žalostno krog vogalov sprehajava. Ker imamo tukaj tako obsežna dvorišča, zato je treba tudi precej hitro stopit, da se vsak dan po, večkrat obhodi, pa še brezplačno jo ubirava s Johnom dan na dan. Plače nama nihče ne prinese in jo tudi nimava kam iskat hodit, ker je najino delo tako, da dobivava po 60 minut na uro. Tukaj tudi ni nobene CIO, da bi se mogla kam pritožit za kakšno zboljšanje.
Saj sem že večkrat rekel, da so" ljudje res srečni, ki žive med kapitalisti, da jim dajejo lepe denarce. Pa bo kdo rekel, saj moramo delat zanje. Tudi midva s Johnom morava delati na Vse mile viže, posode polne vode in drugo robo prenašava pa kar za božji Ion. Zato sva pa tudi tako klaverna, da se Bogu usmili. Vse drugače se pa taki počutijo, ki dobro zaslužijo. Morda bo kdo rekel, zakaj pa .Leskovec ne gre med nje, pa bi še on dobival lepe plače, namesto da sedi doma pri furnezu. Toda pri tem morate premisliti, da je bil oni dan moj rojstni dan in sem zopet za 31,536,000 sekund starejši in če bi pa še vse druge sekunde, kar jih je že bilo v mojem življenju računal, pa bi bilo tako število, da bi ga niti zapisat ne znal.
Sosed John je pa še mladenič proti meni in njegove "cempe-te" so še precej urne, kar vidim vselej, kadar ga opazujem, ko prenaša tisto posodo. Ko bi dobil kakšno tako službo kot jo je nekdanji moj sosed, potem bi pa že šlo kako. Res srečni so nekateri ljudje.
Torej lopato sem si že pripravil, še snega je treba. Sprednji del pred hišo sem tudi že zagradil. Ograjo sem napel od ceste pa do hiše, da se bo'tam. sneg lovil, da mi ne bo vhoda preveč zasul; Ko tako sedim pri toplem furnezu, pa samo premišljujem, kako bi najboljše skozi prišel in kolikor mogoče izgonil nepotrebnega dela. Kako se bo obneslo, bom mogoče enkrat tudi javnosti povedal. Saj sem že večkrat povedal, da mora človtk imeti talent za to, če se hoče kam po-vzpet.
Tisto listje, čez katerega sem se zadnjič pritoževal, je že pod streho. Naši iz Clevelanda so bili prišli in kot vselej poprej, so videli, da se ne pripravim k nobenem delu. Tone je zapregel traktor in voz in ostali pa so mu priskočili na pomoč z grab-ljami na pomoč in listje je bilo na mah pod streho. Vidite, malo pojamrat je treba, pa se človeka usmilijo dobri ljudje. Malo bo še treba pomest krog hiše, potem bo pa že izgledalo
O. K. Ogromno dela pa me še;. čaka, da bi pa tistega komu naložil na rame, pa je skoro nemogoče, imam namreč še vse korninice mojih rožic za izkopat in s tistim delom se pa naši preveč ne strinjajo, ker pravijo, da je tisto delo prav brez potrebe, ampak če hočem, da bodo rožice prezimile, jih moram d jati pod streho.
Škoda se mi zdi tistih lepih rožic, ki mi delajo veselje od spomladi do jeseni, lepšajo vrt in srca razveseljujejo od jutra do večera. Komaj ko usta-nem v zlatih poletnih jutrih, pa se že grem sprehajat med rožice in zvečer predno grem k počitku vzamem od njih slovo.
Vedno več nas je tu upokojenih trgovcev. To bi značilo, da so ti kraji jako prikladni za utrujene trgovce, kateri se mestnega ropota in kelpetanja žensk naveličajo poslušat ter pridejo ven na sveži zrak v lepo naravo si ušesa odpočit. Tako je tudi Blaž Godec, ki je mnogo let vodil svojo trgovino na Grovewood Ave., si kupil tu v bližini Madisona lepo in obširno kmetijo. Hišo si je vso prenovil in moderniziral, da izgleda kot najlepša mestna hiša. Zemlja je rodovitna. Oni dan sem ga bil obiskal in mi je pokazal svoj pridelek, ki je res nekaj izrednega. Blaž je res priden in si bo tako vse uredil, da bo res lepo videti. Od pridnega človeka se lahko kaj takega pričakuje. On je čisto drugačnega kalibra kot sem jaz, ima korajžo in tudi veselje do farme. Na vseh straneh gleda kako bi si" vse izboljšal in njive boljše uredil. Zasadil so bo sadnjega drevja, da bo kakšen užitek, ne pa kot sem jaz gledal samo za senco in kjer ni bilo senčnih dreves, sem gledal da sem zasadil javorov. Se reče, so jih na moj ukaz zasadili drugi.
Tu se vidi kakšna razlika je med ljudmi, nekateri pridejo v prosto naravo in se oprimejo dela in drugi pa bi samo v senci posedali in pa jamrali. Sedaj vidim koliko nepotrebnega dela sem napravil s tem senčnim drevjem in katerega morajo drugi mesto mene opraviti. Tako se Blaž "kontena" in se mu prav "lepo vidi v teh lepih madisonskih krajih.
Ko se je oni dan s potjo ustavil pri nas Mr. Kolander, sem bil jako otožen in sem se precej čmerno držal. Vprašal me je, čemu sem tak oslabo razpoložen, ko sem navadn0 vedno dobre volje in, smehljajočega obraza, kot ptič na veji, ki se veseli pomladanskih dni. Potožil sem mu, da se mi zdi, kot bi bil pozabljen od . vsega sveta. Nihče me ne pogleda in niti dober dan mi nihče ne reče, ker nikogar ni. Vprašal me je tudi. kako je kaj zob, za katerega mi je bil on prinesel zdravil. Povedal sem mu, da s tistim zobom nimam nobenega opravka več, ker mi ga je zobozdravnik izpuli in si ga tudi obdržal in sem sedaj prav siguren, da me sedaj tisti zob več ne nadleguje, ampak zato pa toliko1 bolj nagaja njegov sosed, s katerim sta bila skupaj toliko let. V tistem pa vedno nekaj kluje, da nimam nobenega obstanka.
Mr. Kollander ni nič rekel na to, odšel je in kar dozdevalo se mi je, da sem se mu zasmili v dno njegovega mehkega in usmiljenega srca. Res, nisem se varal, zasmili sem se mu in to je pokazal ob drugi priliki, ko se je zopet ustavil pri nas in mi prinesel steklenico najboljšega. Izročil mi ga je z lepo slovensko pripombo: na Francelj, le pozdravi si zob in bodi zopet dobre volje kot vedno. Mr. Kolander mi je prinesel tiste nebeške dobrote ravno za Zahvalni dan, da se bom tako imel vsaj komu zahvaljevat. Najlepša hvala za tako velikodušen dar Mr. Kollander in vam želim še dolgo in srečno življenje.
Well, kot se je pokazalo Stew, art ni bil zadosti šikoven in re-(Nadaljevanje na 3. strani)
Stotnija je bila v vojaj peli pri božji službi. Vojas plan je imel lepo Pridig°, \0 jake. Fantje so opazili. k« l je nek vojak vselej, kadar J« rat omenil satana ,pobožno1' kal po prsih. To je °PaZ!!. kurat, pa je po končani bou žbi vprašal vojaka glede ter "Veste, gospod," je P* vojak in se popraskal za "vojak mora biti pripra™ 1 vsak slučaj, ker ne ve, k81" de."
IDI
Poslušajm0 torej nad ima še Jože Grame nasrC 'j "Opozarjam vas tudi n^ | imamo nad našo hišo ve nec, katerega namen i" 'J se mi vidi potrebno raZ ^ol da ne bo kake slučajne P ^ Ta zvonec ni posvečen sV\ ^ sr nu, kot je oni na šmaj'kl]. s ali oni na Blejskem ott bC Pl kdo torej misli, da se f w
polnila kaka želja, n«8^ jedi ali pijači, če se bo 0 <[\ ta zvon, bo zvonil zastoj
proti toči nima ta zvo" ^
moči, niti proti kolei'1 'bi Zvon se oglasi samo ob b prilikah, ki so tako zelo^v]jei j
v našem vsakdanjem z $ ^
To se pravi: kadar b°fv1-erK li ta zvon, pa bodite \#o pustite vse in jo ube^ „ J, vnost v našo hišo in ^ pi ^ Saj nič ne rečem 'anlt"pcl zdi se mi, da zvon ne 0 ^ him ušesom in da nas1 bo treba razbiti zv0i>c vas bo klicala k menaz1'.^
•naj tudi pripomnim, d? • ■
vico zvoniti samo tis . in ne tisti, ki je lačen-bo odveč, če povem, da privezan tam pod ^oi<\} kar je samo iz previd'1 ^ 1 % se kdo sredi lepe < fc, spomnil, da bi se rad in P1 j način naučil klenkaw • ji, kavanja. '	^e * t
"Potem naj m^ rib« omenim, da je v nioJ® » voda za ribe in za žab > )lf ..no, med katero Pa vq3j$ itevam. Upam, da ^ jk tem popolnoma na J^ ^e "Popolnoma!" uide'llvtiM
ši Mary ,katero je Ke, . hipu rešil telefon h ka Kj je >1 •naglo skočila. FranJ je«< držal usta odprta -1	^
zaprl in poslušal da" 0jevi!
"S tem, mislim, končano," je z*Pisal j fjli se torej vidimo zdra^ ^ iif kozli na planini v ^ ^ % se vse srečno končalo ^ fC, odnesli z naše f^l^ t> spomine, ker drugo 0, - H br0 pribito in P1'1 ,prC S mati in jaz vasWv^tfP odprtimi rokami in bo potreba nastala, K da ne bo, nosila tudi Naša hiša vam je P01a s{» žaj odprta, oba psa tiob« J privezana. Pridite 111 upn) j> , bo pri nas. Vas v*^ J} J* pozdravljava oba p s! 1 t kličeva: trikrat ser» ' : % Jože Grame."	pi.^ ^
P. s. _ Fantje, br hodite sem!" . pr"vl "No, .France, kaJ sv"J
to?" sem se obrnil 1	.1
sno roko.	. ]0bro S L.
"Od hudnika Je d ; skupaj. Ne kaže dr^ ^
grem0 tje." -sna
"Kaj pa ti pravi* ' v ^
Micka?" sem °b bes^°'H jv« smer, in ji dal zdaj d» % "Tako sem	S
najrajši zjokala. ifoU , >}, rečem in vama ,ie e(jvs ^ fi kot da upoštevata P ^ je, kar Grame P^t in r ogibljeta vhoda v „ ne preslišita ,zvon<*" ^-
"Ti boš pa je natihoma uslo ^ kar je bil deležen pogleda iz Mickin
Torej na dela^1 i 1 rinemo na deželo.
l
Je


Junaštvo in zvestoba
kovinski roman iz časov francoske revolucije.
"I mislili, da je vse iz- ni bilo nikjer najti. "Ukradli * zakaj število moriv- so ga!" je rekel krčmar. "Ti
Množilo, a naših je bi-1,0 manj. v prepričanju, ["'šla moja zadnja ura, llsHl, kaj poreče moja ^mica ob sporočilu, da Tu so zagrmeli trd-Jeni koraki iz bližnjega, in mož v general-"u"ni z golo, visoko dvi-o je na čelu male grenadirjev planil kjer smo se bo-1511 je Lafayette. Naši *Vc' so pobegnili, Lafa-°dprl duri v sobo, in . smo stali pred krajino.
116 pozabim, kaj sem Najgloblje poniža-se je imelo do-v prostoru, ki ga kralj z vsem ajem opremil, da |P0ži svojo kraljevsko žarki jutranjega Prodirali v praznično ^dvika XIV. Tu je Jefcova postelja — miki"* noben oltar v Pa" krasoti in dra-
meriti z njo. Te vezenja, ti znaki in v sredi visoke stene — veliko, ža-s°nce "Sončnega Erased to sijajno posteči bleda in s solzami strahu, Marija t»r je skušala platna kriti s svojim te-J pravkar ji je bi-je .Jena kroglja vrgla :i ^ L ^zbite šipe pred noge ^ adela v nasprotno ste P®' ^
!!"< !V° Se bo le s tem po-kraljeva družina t^1 v Pariz," je rekel
n p:i |kralj stopil na polj 11)11 manjkalo hrabro-iJ8- odločnosti. Množi-"V Pariz! V Pariz A smo trepetali za Kajenje. Kralj je pri-i'av°; tu je svoj at zav ■Vl° kralj!" Potem se klic. "Kraljica! Kra-i5arija Antometta je
■ '« 'Dr'0'16 otroke in z njimi ^ tiste, ki so pravkar
'	glasovi zahtevali
"Proč z otroci! No-besnela drhal. |:.ejo moje življenje!" „'slila Marija Antoin-i^j^ami na prsih pre-&111 oči k nebu dvigne-' stopila sama k ba-n »mj 1^ola. Ta srčnost je je besnost drhali vsaj iCjij . v pravo navdušenje, l 10 kraljica!" je done-llrol grL Mir je bil za i«;	Topovi so gr-
^ \ °jnem Trgu; čete so |, sWnostne strele v j so bili naročeni ki naj bi kra it! li v Trilerije. V ^i|Ug°dil volji ljudstva: |	je peljalo v ječo
-v sijajno! ^1 sem se ozrl na ža-i na posteljnem bal-^ ,lla podobo Ludvika ^ l2Pod svoje velike la-t)ti6n gledal na ta ža-Potem sem tiho stopnišču do-
- Sth ^orakal med Mečejo. 'i V() °rnimi sohami in šu-., t,! (j|. ^irni umetni j ami do i,J^ePtunovem jarinu; i, i. Po ovinkih prišel v sem bil pustil*svo-Zakaj brezuspešno k zmešnjavi vpraše-\ ^,l'aljičinem osebnem •^^i bi se ne bil rad še \c*l z njegovim neča-Vedi, če sploh ni da-Prekrižal vsega na-^ oVSak način sem ho-1, atvari z Redingom
So
yeliko jezo vranca
jfi 10
i!'11 »
jto pfi in
Vii' &
4
'» 'i
d
Parižani so mi skoro vso hišo opustošili in zaloge in kleti op-lenili. Bodite veseli, da ste življenje oteli. Sicer vložimo račun pri vladi in bomo tudi za vašega konja zahtevali odškodnino. A če bo kaj pomagalo, je drugo vprašanje."
Moral sem torej peš iti dolgo pot nazaj Courbevoie. Pri-šedši na mesto, kjer sem bil včeraj zagledal ženski sprevod, sem bil zdaj priča poniževalnega kraljevega vhoda v Pariz. Med bobnanjem so 'Narodne straže' v nepreglednih vrstah korakale naprej. Ženske so se vlekle z njimi, držeč se pod pazduho. Na ceveh topov, spredaj na topniških vozeh, na vo-zeh za smodnik so sedele ženske s trga in umazane ribičke. Celo na nogalnik kraljevske kočije, ki je morala kakor mrliški voz počasu v korak voziti, so stopale te divjakinje ter kralju in kraljici v obraz govorile naj-grše žalitve. Srce se mi je obračalo v telesu, in poln srda in ne-volje sem krenil proti Courbevoie.
Ko sem tam na dvorišču vojašnice opisoval prizore, ki sem jih gledal v teku zadnjega dne, sem videl marsikatero solzo bleščati v očeh naših ljudi. Ta in oni je z robato vojaško, besedo dal duška svoji žalosti, da morajo brez posla ostajati v vojašnici, ne da bi jih peljali branit kralja in njegovo družino te sodrge.
Z Redingom sem dolgo govoril še tisti večer, in on je menil, da bo današnji dan kraljico še bolj potrdil v njenih načrtih. Zato treba, da nemudoma vse prirediva za beg.
Na lastno roko.
Naslednje-jutro sva nameravala Reding in jaz iti v Pariz, da bi poskusila nabaviti voz in konje. Oba sva bila v civilni obleki; zakaj ni se zdelo varno, da bi se posamezni Švicarski častniki v uniformi kazali na ceste, ki so gotovo še mrgolele od razburjene drhali. Prav ko sva hotla iti iz vojašnice, je Reding prejel pismo. Naglo ga je preletel in zardel.
NOVICE S HUBBARD RD.
(Nadaljevanje z 2 strani)
publikanc iso ga polomii s tem, ko bi bili izbrali kandidata z bolj f letnim obrazom ,pa bi. bili gotovo zmagali. Samo poglejte na novoizvoljenega guvernerja, kako prijazen obraz ima in to pa te dni vleče posebno pri ženskah. Saj so povedali, da bodo ženske odločevale pri volitVah. In so tudi res odločevale, ker so bile v večini neglede na posledice za našo deželo sploh in kaj se bo^e njih sinovi dogajalo, če jih bodo še povojni vpregli v prisilno vojaško službo, o kateri se že debatira. S tem tudi preneha svoboda. Pa kaj se hoče ljudska volja se mora vpoštevati, ker so pa tako pokazali in hoteli imet.
Torej tisti s poln0 luno je pre-padel ,ko bi bil ženskam obljubili cigaret, pa stavim, da bi bil j zmagal neglede na njegovo gla-j vo, čeprav je precej obširna, j Ohio so pa republikanci v svoj | žep pobasali kljub silni gonji od strani nasprotne stranke. Malo jamranja je bilo, a si nihče pomagat ne more.
Dewey in Bricker se pa lahko tolažita s tem, da sta v Ohio zmagala in imata za seboj malo manj kot polovico volivcev v celi Uniji, če bi vojne ne bilo v času volitev, pa bi bila gotovo zmagala in to jima bo dalo gotovo dovolj poguma za. zopetno kandidaturo leta 1948.
No, vidite, povedal sem zopet nekaj prav poštenega in odkritosrčnega, kajti jaz ne obrajtam nobenih zvijač ;povem kot je potem pa zamera gor' ali dol.' Torej sedaj ste lahko prepričani, da moj prijatelj nekaj ve, ko je rekel, da bod0 državo Ohio republikanci pobasali v žep in so tudi jo. Pa naj za danes zadostuje in bom ob priliki zopet kaj napisal. Pozdrav,
Frank Leskovic. -o-
Kaj mislijo Rusi o povojni dobi!
MALI OGLASI
Stanovanje iščejo
Išče se stanovanje .s furnezom ali parno kurjavo; 3 ali 4 sobe v naselbini od 55. do 79. ceste, med Superior in St. Clair Ave. Kdor ima kaj primernega, naj pusti naslov v našem uradu.
Dvojna hiša
Na 1000 Lakeview Rd. je naprodaj dvojna hiša; ograja okrog; lot 140x222. Za podrpb-nosti pokličite lastnika Liberty 9952.	(276)
V najem 5 sob
V najem se odda stanovanje 5 sob z gorkoto vred; mirni in odrasli družini. Naslov se izve v našem uradu.	(k)
Hiša naprodaj
Proda se hiša za 3 družine, dvojna garaža vse v prvovrstnem stanju; proda se poceni. Za nadaljna pojasnila vprašajte na 7514 Etna Rd., spredaj, zgorej. Zglasite se zvečer.	(279)
Za hišo in dom
Popravljena ledenica in plinska peč za kuhinjo, s pečico na desni strani se proda; enako se dobi tudi hladilne omare za okna. Zglasite se na 6203 Superior Ave.	(278)
Ako iščete dobrega popravljalca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare cev j e. Cene zmerne in fino delo.	9 FRANK MAUZUKAI?
J ti/31 St. Clair Ave.
(Tues. x)
Ilija Ehrenburg
Neki Amerikanec me je pred kratkim vprašal: "Kaj mislijo Rusi o povojni dobi?" Odgovoril sem mu: "Nimamo časa, da bi razmišljevali 0 povojnem svetu; borimo se."
V prvi svetovni vojni je pre-graja ločila bojišče od ozadja. Na bojiščih so se borili ,ozadje pa je razpravljalo, filozofiralo in se zabavalo. Krvave borbe so J se vodile na Karpatih ,v Petro-I gradu pa so razplavljali o kani-i balstvu, futurizmu in tibetan-
... SEiD YWR GIFTS BEFORE..
This year, even more than last, wo urge you again to co-oporato with Railway Express by shopping early, wrapping your packages securely, addressing them clearly and sending them
BEFORE DECEMBER 1st
s0 po tri dni brez spanja. Skozi, ledeno burjo vodijo težko nalo-J žene vlake proti tovarnam in proti bojišču. V razdejanem Stalingradu so naša dekleta izdelala po pet tisoč kosov opeke na dan. Pri nas ne poznamo od-počitka in ne udobnosti; zmagati moramo in to čimprej mogoče. -Miroljubni narodi se bore z vso ogorčenostjo zato, ker mrzijo vojno.
žalostno bi bil0 ,če bi pregra-je ločile bojišče od ozadja. Ne-| sporazumljenja bi kaj lahko de-1 lila narode. Predstavljam si me-' steče na ameriškem Srednjem j Zapadu. Ljudje se zbirajo ob^ tihih večerih in razpravljajo o svetovnih vprašanjih. Sprašu-| jejo se, ali je pravično sovražiti l nasprotnika. Razpravljajo 01 čednosti in grehih oddaljene Ev.J rope. Eden izmed njih, mogoče i drogist ali pa zastopnik neke za-' varovalnice zatrjuje, da so Ffn-ci vedno plačevali svoje obveznosti, da je general Franco rešil svojo domovino pred anarhijo, da so Francozi dekadentni, da so zelo grešili, ko so porušili samostan v Cassino, da je Nemčija predvsem civilizirana država in da so boljševiki predvsem preizkuševalci.
Vse to se ne pripoveduje z neko resnostjo ali prepričevalnost-jo; pripovedujejo tako kakor bi pripovedovali o ftiesečini ali o četrti dimenziji. Seveda je tak možakar dober domoljub, ki se veseli letalskih poletov nad Berlin in uživa nad zmagami Rdeče vojske. Iz srca si želi, da bi
DELO DOBIJO DELO DOBIJO
THE TELEPHONE CO. POTREBUJE
ženske za oskrbnice
ZA POSLOPJA V MESTU
Poln čas, šest noči v tednu Od 5:10 pop. do 1:40 zjutraj Najboljša plača od ure v mestu, stalno delo.
Zahteva se državljanstvo. Zglasite se v Employment Office, 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan razen v nedeljo.
THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
vno na ta posamezni akt divja-štva. Ali niso Nemci razdejali tudi drugih čudovitih relikvij preteklosti? Svojim amerikan-skim prijateljem lahko zagotovim, da je Novgorod, ki so ga
Dekleta in žene
Nobene- meje za starost. Mi sprejemamo aplikacije za nova naročila in tudi za nekaj del na sedanjem kontaktu. Inšpekcija,
skem zdravilstvu.
Danes v Rusiji ni ozadja. Več j Združeni narodi uničili Hitlerja, kakor dve leti že žive milijon ta. j Veruje v vrline in vpravico, ali korekoč na železniških postajah, j prevdarja tako kakor to dela Uralski sibirski delavci ostajajo' človek v ozadju.
pri svojih strojih, dokler ne oma. gajo od utrujenosti. Strojevodje
- FAT FACTS *>

PmWOPfflmiom
".WEIR TASKS ON SPLIT 5ECOMDTIMIWS-WITH THE Pi NEST EQUIPMENT WE CAM SUPPLY ••• USBP FAT /s NEEDED //V PZOC£SS/HG
•WLON PAMcmres!
MUST DEPEND ON MANY TYPES OF EQUIPM&NT .
/ovaUSBO FATS {
MELPEP TO MAKE.. A

Nemci in Španci razdejali, vre- ^T ff' ,del° m\stroJlh ltd"
den ravno take pozornosti kakor NekaJ dd Z?tevax 1f,usnje' dni"
Monte Cassino.	| ga pa.,ne' NaJvec del Je na Pr"
A1.	, , . . vem šihtu, imeli pa bomo odprt0
Ali, namesto da objokujemo tnr]; r,Q 9 Q
• , , 3 , . , . ' , i turn za i. m o. sint. Ustavite se lazdejane zaklade, bi bilo pamet-	, , , . , , ,
• i- 4 , . Pri nas, ako hočete stalno delo nejse rešiti vsaj tisto, kar je
ostalo. Samo eno sredstvo je, s
na važnem vojnem delu. Vzemi-s ^ . te Central Ave. bus ali Scovill cerkve, u]jgno železnico.
Eaton Mfg. Co.
65 & Central Ave.
(2f6)
''"»V«..	"
mi rn MjM rm^n evew pound por
CASH AND EXTPA RAT/OAl POINTS i .......
želel bi mu povedati, kaj mislijo Rusi o bodočnosti, kajti Rusi tudi o tem razmišljujejo. Raz-mišljujejo v tistih kratkih urah odpočitka; o tem razpravljajo v zakloniščih, v vlakih, po težko opravljenem delu.
Mislijo predvsem, da je potrebno v tej vojni zmagati čimprej mogoče. Bodočnost njihove zemlje in bodočnost vsega sveta ni odvisna samo od načina, kako priti do zmage ,pač pa tudi od časa, kdaj se bo to zgodilo.
Kaj je bodočnost? To so naši otroci. Z vsakim dnem jih umre na tisoče od lakote po zasedenih deželah Evrope: na Poljskem, v Grčiji, v Belgiji, Franciji. Ti otroci so navajeni gledati veša-' la na tržiščih in njihova srca so postala kamenje.
Kaj je bodočnost? To so človeška življenja, ki umirajo pod nemško dominacijo. Ali ne bi bilo boljše, da namesto francoske dekadence, mislimo na francoskega vinogradnika, kmeta, delavca, profesorja, umetnika in pisatelja, ki umirajo, — nekateri v koncentracijskih taboriščih v Nemčiji, drugi v svojih last nih domovih, brez svetlobe in kurjave.
Kaj je bodočnost in kaj je preteklost? Nobenega dvoma ni, da je velika sramota za Nemce, da so samostan Monte Cassino spremenili v trdnjavo ,vendar ne razumem dobro, zakaj se je sve tovna pozornost osredotočila ra-
katerim lahko rešimo muzeje in mesta: Podvojiti silo i naših napadov in preprečiti! nemškim hordam požige.
Svet še ni videl take armade,1 kakršna je 22. junija 1941. pre-j koračila naše meje, in ta armada je danes od naše vojske pora-' žena.
O čem razmišljajo Rusi. Mi-j slijo predvsem, da se vojna ne! sme ponoviti 1. 1960 ali 1965.1tala na svetu P"47 THUN-Nemške napadalce je treba te-' DERBOLTS. Mi potrebujemo meljito spurgirati in.očistiti pe-1 riodičnih eksplozij.
Nemci sedaj godrnjajo: "Le! poglejte, kako se pri Rusih, ki soj pijani zmage, vzbujajo pohlepi! zavojevalca." To je cenena kle-
moškj
Vojna še NI končana. Naši piloti potrebujejo letala, letala in še več letal. Mi izdeluje-mo važne dele za najboljša le-
veta. Ruski narod si ni nikoli želel vojne. Ta narod je priden, ali miroljuben, šele ko je sovražnik vdrl na rusko ozemlje, šele ko so našim otrokom kradli njihovo spanje in kruh, se- je ruski narod s svojim telesom in s svojo dušo vrgel v vojno. Naučili sm0 se boriti, da bi uničili, tiste, ki so voj no izzvali, ali mi nismo poklicni zavojevalci. V odmorih med borbo se ruski vojaki razgo-varjajo o svoji zemlji, 0 žetvi, o lanu ali o pšenici, o čebelah in panjih, o družini, 0 svoji mirni preteklosti in tudi o mirni bodočnosti.
Moč in miroljubnost sta lahko najboljša prijatelja.
Nič nam ni tako daleč kakor vsiljevati sovjetske ideje, sovjetsko voljo in sistem komur koli. Vsak narod pride lahko do pravice na svoj način, če govorimo, da je potrebno uničiti fašizem, ni to fašizem, ki nas k temu priganja, pač pa čistost duha in zaskrbljenost za bodoča pokole-nja.
Lahko je prerokovati, kaj bodo Nemci storili, ko bo Rdeča vdjska dosegla njihove meje. že sedaj stalno govore nemški častniki o letih 1960 ali 1965. Sluteči svoj poraz, že mislijo na maščevanje. To je za njih lažje, kakor pa da bi se odpovedali misli na zavojevanje sveta. To so strokovnjaki v "Ersatzu" (nadomestkih) ; organizirali bodo "ersatz-kesanje," "ersatz-poko-ro" in "ersatz-demokracijo," da. bi na ta način rešili svoje vojaške izvedence, svojo težko industrijo in svojo tajno Reichswehr.j O čem razmišljajo Rusi? Mislijo o tem, da nam ni potrebna nova vojna 1. 1960 ali li)65. Nemške napadalce —1 mislijo — je treba temeljito očistiti njihovih periodičnih napadalnih popadkov. To zahtevajo grobovi naših mrtvih, pa tudi zibelke naših otrok. Obraz dvajsetega stoletja oblikujeta hrabrost in poštenost Združenih narodov, želimo, da bi bila druga polovica dvajsetega stoletja bolj človeška in milosti j ivejša, kakor pa je bila prva polovica. (Bazovica).
STROJNE OPERATORJE in
ASJ3MBLERJE Dnevno ali nočno delo 60 ur na teden Dobra plača od ure in visoka plača od kosa. Ugodni delovni pogoji Predznanje ni potrebno. Morate pa biti državljan.
Ferio Machine Co. 3155 E. 66. St. Urad v mestu:
1420 Prospect Ave.
(280)
Od vojne uničeno mesto. — Vojna je divjala v teh krajih in hiše so zravnane s zemljo. Slika je posneta v mestu Nijmegen, Nizozemska, kije bilo izpostavljeno zaporedne, mu bombardiranju ameriških zračnih trdnjav v predinvazijskih operacijah. Končno pa je bilo mesto po naših padalcih zavzeto.
Dovoljeno nam je. uposliti pri vhodu
POTREBUJEMO PRESS ASSEMBLER EXTERNAL GRINDER ENGINE LATHE
OPERATORJE TURRET LATHE OPERATORJE RADIAL DfolLL PRESS OPERATORJE VOZNIKA ELEKTRIČNEGA VOZIČKA TEŽAKE
Stalna dela sedaj in po vojni. Visoka plača od ure in overtime.
LEMPCO PRODUCTS
DUNHAM RD. MAPLE HEIGHTS
MAKE EVERY PAY DAY
BOND DAY
JOIN THE PAY-ROLL *mm* m" *
__ (278)
MALI OGLASI
Popravljamo
Popravljamo pralne s t r o j e, vacuum čistilce, električne likal-nike, šivalne stroje in druge električne predmete. Mi kupimo in prodajamo pralne stroje. Pridemo jih iskat ter jih pripeljemo na dom.
St. Ciair Repair Service
7502 St. Clair Ave.
EN 7215. (278)
V Collinwoodu
Naprodaj hiša za 2 družini, 4 in 4 sobe, 4 zidane garaže, velik lot, vse v izvrstnem stanju; cena' samo $6.000,
Za 2 družini, 5 in 5 sob, 7 garaž ,jako čista znotraj in zunaj; lastnik bi i-ad dobil ponudbo.
Za 8 družine, prinaša $75 na mesec; cena samo $6,000.
Za podrobnosti se obrnite na J. Knific 740 E. 185. St.
IV 7540 ali KE 0288.
(277)
Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke.

TRPLJENJE MLADE MATERE
ROMAN
Ulililiilllllliill!!llll!!llll!IIIIIIiillllll!lll]![iri[||lllillll!illlllllllim
"Patrick, ali boš ti splezal v .zemljo, da vaju nihče ne bo rov?" vpraša Jim.	j mogel opaziti," tako je bila za-
"PPoglejta no tepca, zakaj bi J poved od Jozuata, "jaz pa ho-pa ne," godrnja Patrick, kate-jčem na preži biti v mali razda-ri se je vedno srčnega kazal, ka-! 1 ji od vaju. Kakor hitro kaj dar ga je imel nekoliko preveč j zapazita, se ne prestrašita, da pod kapo, "jaz bom šel v rov, i bi še mogoče zavpila, ampak ko
== huda bolezen je z vso njeno SE| okrutnostjo jela pritiskati na EE njo; predočevati so se ji pri-šj=!čele razne prestane muke iz EE j preteklosti; pred njeno dušo je BE1 stopil oni nesramni Jozua in ji ==inamigaval naj se mu približa; ■EE I toda vse to je bila samo sanjarija radi hude vročinske bolezni. Ležala je brez zavesti z zaprtimi očmi na revnem ležišču s slame in drobnih vejic v samotni, napol temni koči. i
Strašna vročina jo je kuhala, žeja se ji je podvojila, toda nobenega človeka ni bilo, da bi ji podal kozarec sveže vode, da bi ji ohladil vroče čelo in ji olajšal bolečine. Ona sama pa ni imela toliko moči, da bi si zamogla sama potrebne vode prinesti in si z njo ohladiti neznosno žejo.
(Dalje prihfrtlnjli.)
-o-
Kupujte vojno !
če ne bo preveč temno."
"Saj bo neka utica postavljena kaj ne," vpraša Fox.
"Ha, ha, jaz pa mislim, da je Sir Sam bolj premeten kot pa smo mi vsi," reče Jim jako tiho, "toda toliko pogumen sem, da se bom upal do njega."
"Ah, kaj besedičimo tako prazna," mi bomo takoj streljali na njega, če se ne bo hotel pokoriti našemu klicu," zagodrnja Patrick.
•;Tiho, tiho! tam je Sir Jozua!" zamrmra Jim svojima dvem tovarišema, predno so se približali Jozuatu.
"Bila je tiha in dolgočasna pot proti Samovemu rovu. Od druge strani pa se je čulo ječanje strojev pod težo v začenjajočim mraku.
"Mi smo na mestu, Mylord," reče črnec in potegne klobuk raz glave, "Patrick, Fox in Jim."
"Prav lepo; torej pojdite!" odgovori Jozua, "mi gremo tje k rovu, sedaj je še precej zgo-
bode oni človek, katerega hočemo prijeti mimo vas odšel, in hotel v rov vstopiti, skočita pokonci in za zgrabita. Patrick bo že skrbel, ker je v rovu, da vama ne uide. Na ta način ga boste prav gotovo v roke dobili. Ce bi se pa vama slučajno izognil, in na vaš klic ne obstal, pošljite za njim, kako svinčen-ko; vso odgovornost prevzamem jaz. — No sedaj smo pa na mestu.
Vsi omenjeni možje so dospeli pod kritjem teme k Samovemu rudniku, pri katerem se je oni mož v sivem plašču ponovno videl.
Patrick je bil to noč posebno dobro razpoložen in pogumen, tako da je brez vsakega ugovora vstopil v nekoliko jardov globoki uhod.
Jim in Fox pa sta se vlegla v travo samo toliko narazen, da bi zamogel samo še en mož med nju leči.
Nato se pa tudi Jozua od-stran'i, da pričaka nadaljnega.
daj; — predno nastopi noč, za- Past je bila nastavljena in ni-vzame lahko vsak»svoj prostor, kdo ne b imogel kaj opaziti o Ali hoče eden izmed vas v rov nji. — —
vstopiti ?"
"Patrick bo šel, Mylord," pripomni Jim.
"Dobro! Kateri bo šel v rov,
Puščavnica.
Vsa žalost in prestano trpljenje ni ostalo brez posledic za Elizabeto, akoravno si je se
dobi še posebej lepo nagrado," | daj našla varni in tihi kotiček, reče Jozua in stopa z možmi že j Bilo je preveč, kar je mogla v precej nastopili temi proti |0na pretrpeti. Dosedaj je nje-zasutemu Samovemu rovu, pri j na narava še vedno kljubovala katerem je vladala nekaka ne-j vsaki zapreki; sedaj pa se ji je priljubljena tihota.	| mogla ukloniti, kjer z njeno
Vsenaokrog tega rova, pa ni močjo je bilo pri kraju.
bilo nobenega drevesa, nobenega grma, nobene koče, z eno besedo rečeno popolnoma nič.
Patrick naj vstopi v rov. Jim in Fox pa se vležita na
CLEVELAND ORCHESTRA
RUDOLPH RINGWALL, dirigent SEVERANCE DVORANA Četrtek, novembra 30, 8:30 Sobote decembra 2, 8:30 ORKESTRALNI PROGRAM Vstopnice: Severance Hali, CE 7300
Neko noč se prebudi iz sladkega spanja, napadena od sil7 ne vročice. Strašno žeja jo je morila. Ona je hotela z ležišča vstati, da si prinese vode, katera je bila pri ognjišču v ne-jki posodi. Vendar pa žalibog iona ni mogla hoditi, ampak po kolenih se je s težko mujo prav ' počasi naprej plazila.
Strašna nočna tema, katera je vladala v koči, ji je vzela vid tako, da ni zamogla popolnoma nič videti in razločiti.
Toda ona je poznala vsak kotiček v koči in raditega je plezala po kolenih naravnost proti ognjišču.
Ko je našla posodo z vodo, si je najprej ugasila strašno pekočo žejo, in ostanek vode si je vzela s seboj k ležišču, pri katerem si jo je k zglavju postavila. Nato se pa zopet vleže.
Počutila se je tako, kot da ji že trka bela žena na vrata. Še nikoli se ni /tako zapuščeno počutila, kot sedaj v ti uri. Nobenega človeka, nobene člo jveške duše, katera bi ji prisko čila v pomoč.
Ona se je udala v svojo usodo, brez vsake pritožbe. Kaj pa I je imela še za pričakovati od i posvetnega življenja? Ali se ne i nahaja v trenutku obupa, in ni že gledala smrti v oko?
Samo pridi smrt, pozdrav-
ki je za vedno zatisnii svoje blage oči !jam te brez strahu' kaj pa
imam še za pričakovati; izgu-
V BLAG SPOMIN
TRETJE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DOBREGA IN NIKDAR POZABLJENEGA OČETA
John Jakšič
28. novembra 1941
Sonce na trato sije, kjer počivaš dragi ti. duša naj pa srečo uživa tam v srečni večnosti.
Žalujoči ostali:
MILAN in JOHN, sinova, JEAN, hči, RUDOLPH, zet, DAVID in BOBBV, vnuka. TEREZIJA.
Cleveland. O., 28. nov. 1944.
bila sem vse, vse, sedaj ne posedujem popolnoma nič več kar bi me vezalo na ta svet poln trpljenja — samo misel na njenega ljubega otroka, katerega se ji je iztrgalo iz naročja, ji navdaja skrb in strašno srčno bol. Ona sklene roki in j moli za svojega malega, nedol-jžnega otroka, katerega, tako
strastno ljubi, in katerega se ji je s silo iztrgalo iz naročja.
Nato pa ji misli otemne, ker
PRAVKAR SMO PREJELI NOVE JANKOVICEVE PLOŠČE:
KŽ^BMfff' *4iiBi	
|||||y jgi 'S^JIIII	
HfiHf, -i,?	mmfe ^iliiliil
i	
	
	mmm
VESELI PRIJATELJI — polka HERKULOVIC — valček TREBA NI, TREBA NI MOJE DEKLE PLAVŠATI KUKAVICA — valček
Imamo tudi druge Jankovičeve, Kušarjeve in druge slovenske ter hrvatske plošče.
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE
6104 ST. CLAIR AVE. JOHN SUŠNIK, lastnik
POSEBNOSTI TA MESEC *
Spremenite svoj tank za vodo v avtomatičnega. Mi vam instaliramo snap-action termostat z lutko in pokrovom. Enako tudi močan jacket iz asbestosa. Čistimo in adjustiramo burner na vašem grelcu. Delo in material za vse to je $26.00.
Mi imamo tudi avtomatične grelce za vodo mere 20 in 30 salon.
Rodney Adams Healing Service
21601 Westport Ave. KEnmore 5461
.7
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom
KRANJSX0-SL0VEHSKA KATOLIŠKA JEDNOTA

Najstarejša slovenska podporna organizaci ja v Ameriki . . . Posluje že 5 1. leto
Članstvo 39,200 Premoženje $5,500,000
Solventnost K. S. K. Jednotc znaša 128.43 %
če liofcci dobro sebi ln »vojlm drnetm, cavaruj Ueui In nadsolvenlnl podporni organizaciji.
liri najboljši, o-
KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JtONOTl.
kjer se lahko zavaruješ za ami-tnlne, ra'/he poškodbe, operacije, bolezni tn onemoglosti.
proti
K. S. K. JEDNOTA sprejema moške ln ženske od 16. do 60. teta: otroke na takoj no rojstvu in do 16. leta pod svoje okrilje.
K. S. K. JEDNOTA Izdaj« najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od $250.00 do S5.000.0U.
K. S. K. JEDNOTA Je prava mati vdov ln sirot. Če še nisi 61an ali članica t« mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj.
Za pojasnila o zavarovanju in za vse druge podrobnosti •c obrnite na uradnike In uradnice krajevnih društev K. S. K. Jeduole, ali oa na:
GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St.	Joliet, 111.
fAT
FOB CAfcW AND CXTMA RATION POINTS
1887
1944
NAZNANILO IN ZAHVALA
Žalostnega in potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prebridko vest, da je zadel našo družino globok udarec, ko smo za vedno izgubili preljubljeno in nikdar pozabljeno soprogo, mater in sestro
Julijo Adamič
ROJENO BOLDAN ki je v starosti 57 let izdihnila svojo blago dušo dne 27. okt. 1944
Pokojnica je bila rojena v aprilu 1887 leta, v vasi Sela št. 2, fara Hinje, pri Žužemberku. Po opravljeni sveti maši v cerkvi sv. Vida smo jo položili k prezgodnjemu večnemu počitku dne 31. oktobra 1944 na Calvary pokopališče.
Posebno se želimo prisrčno zahvaliti vsem, ki so nam bili v tolažbo in nam na en ali drugi način kaj dobrega storili v teh najbolj žalostnih dnevih. Iskrena hvala za prvo pomoč sledečim: Mrs. Jennie Lužar, Mrs. Mary Otoničar, Mrs. Ida Lapp, Mrs. Johanna Prijatelj in Mrs. Frances Modic.
Prisrčna hvala vsem, ki so v zadnji pozdrav pokojni okra" sili krsto s številnimi krasnimi venci.
Hvala lepa tudi vsem, ki so darovali za svete maše, kot tudi vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo pri p°" grebu. Najlepša hvala vsem, ki so prišli pokojnico pokropit, je ležala na mrtvaškemu odru, vsem, ki so čuli in molili ob kr" sti, kot tudi vsem, ki so se udeležili svete maše in pogreba.
Najlepšo zahvalo izrekamo Msgr. B. J. Ponikvarju, ReV' Francis Baragi in Rev. Andrew Andreyu za opravljene cerkvene obrede.
Iskrena hvala Msgr. B. J. Ponikvarju za spremstvo v cerkev in iz cerkve na pokopališče.
Hvala dr. Sv. Cecilije št. 37 SDZ, podr. št. 25 SŽZ, društvu' Carniola Hive št. 493 T. M., društvu Srca Marije staro in Oltar*
t	v *
nemu društvu fare sv. Vida za molitve in udeležbo pri sv. mas1 in pri pogrebu.
Lepa "hvala tudi članicam društev, ki so nosile krsto blage pokojnice k večnemu počitku.
i
Prisrčna hvala tudi pogrebnemu zavodu Zakrajšek Funeral Home za vso prijazno postrežbo in za lepo urejen pogreb.
Preljubljena in nikdar pozabljena soproga in mati ter &e' stra, žalostna so naša srca, ker Tebe ni več med nami. V bridKi žalosti zdihujemo, ko v solzah zatopljeni zaman iščejo naše od Tvoje blago obličje. Globoko potrti Ti želimo, da počivaš nnr' no v prezgodnjem grobu v hladni ameriški zemlji. Tvoj blag1 spomin bomo ohranili v naših srcih do dneva, ko se tudi mi P°* slovimo od tega sveta in se skupaj snidemo tam v kraljestvu ne" beškem, kjer vlada večni mir in pokoj.
Žalujoči ostali:
JOHN ADAMIČ, soprog;
CPL. JOHN, v U. S. armadi v Franciji, in FRANK, sinova; JULIA JARMUSH, JEANNE OBLAK, AGNES HOGAN, HELEN in MARY, hčere; MARTIN BOLDAN in JOSEPH BOLDAN, brata; FRANCES MODIC in JOHANNA PRIJATELJ, sestri;
MILDRED ADAMIČ, sinaha; THOMAS JARMUSH, LOUIS OBLAK in KENNETH HOGAN,
zet je;
osem vnukov in vnukinj, ter v stari domovini zapušča sestro
Cecilijo Nose
Cleveland, Ohio, dne 27. novembra, 1944.