URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
številka 3	Ljubljana, petek 13. februarja 1976 Cena 16 dinarjev
Leto XXXII
96.
Na podlagi 7. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 1. člena zakona o pomilostitvi in 85. člena kazenskega zakona izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
ODLOK
o pomilostitvi obsojenih oseb
1.	člen
Kazen se zniža:
Korenjaku (Izidorja) Borisu se kazen 2 let m 2 mesecev zapora in 200 din denarne kazni zniža za 6 mesecev.
2.	člen
Izvršitev kazni se pogojno odloži:
N inče viču (Stjepana) Nikoli se izvršitev izrečene kazni G mesecev zapora pogojno odloži za dobo 3 let.
St. P 25-1/76
Ljubljana, 3. februarja 1976.
Predsedstvo
Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
97.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v sestavi Marjana Jenka, ki nadomešča predsednika ustavnega sodišča, in sodnikov 4r Viktorja Damjana, dr. Josipa Globevnika, Rika Kolenca, Tineta Remškar. ja, Franca Simoniča, dr Majde Strobl in Olge Vrabič, v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti določbe 15. člena pravilnika o pogojih za oddajanje v uporabo stanovanj, zgrajenih s pomočjo sredstev samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu za območje občine Sežana, ki ga je sprejel dne 20. junija 1974 upravni odbor te enote, po javni obravnavi dne 22. januarja 1976
odločilo:
Ugotovi se, da določba 15. člena pravilnika o pogojih za oddajanje v uporabo stanovanj, zgrajenih s pomočjo sredstev samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu za območje občine Sežana, ni v neskladju z ustavo in zakonom.
Obrazložitev
Tovarna radijskih sprejemnikov »Iskra« Sežana je sprožila pred ustavnim sodiščem postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti- določbe 15. člena pravilnika o pogojih za oddajanje v uporabe stanovanj, zgrajenih s pomočjo sredstev sahnoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu za območje občine Sežana. Izpodbijana določba se glasi:
»Mlada družina ali mlad človek lahko pridobi stanovanjsko pravico na stanovanju sklada le za določen čas, vendar največ za dobo 5 let. Pri tem mora drugim dokazilom o upravičenosti do stanovanja priložiti na obrazcu, ki ga podpiše sklad, jamstvo svoje organizacije združenega dela, da bo ta rešila njegov stanovanjski problem v določenem roku oziroma najpozneje v petih letih.«
Na podlagi omenjenega pravilnika je komisija za sestavo prednostnega reda pričakovalcev dodelila s posebnim sklepom tudi dve stanovanji dvema mladima družinama, od katerih sta prosilca zaposlena pri predlagatelju. V tem sklepu je komisija natančneje opredelila tudi obliko in vsebino v pravilniku predpisanega jamstva delovnih -organizacij na ta način, da se delovna organizacija, pri kateri je prosilec zaposlen, pogodbeno zaveže, da bo stanovanje v petih letih iz- -praznila in da tej pogodbi priloži akceptni nalog. Iz pogodbenega obrazca, ki ga je samoupravna enota poslala zainteresiranim delovnim organizacijam, je razvidno, da bi samoupravna enota — če stanovanje v petih letih ne bi bilo niti izpraznjeno niti odkupljeno — vnovčila akceptni nalog v višini tedanje knjižne vrednosti stanovanja oziroma v vrednosti, ki bi bila v skladu s tedaj veljavnimi predpisi, in da bi s tem pravica uporabe na stanovanju prešla na podpisnika vnovčenega akceptnega naloga.
Predlagatelj meni, da določba 15. člena pravilnika ni v skladu z ustavo in zakonom, ker daje samoupravni enoti pravico, da v okviru v pravilniku predpisanega jamstva lahko zaveže delovno organizacijo k odkupu stanovanja, ki je bilo zgrajeno s sredstvi sklada za družbeno pomoč. Razen tega je po predlagateljevem mnenju pravilnik neveljaven tudi zato, ker ga ni sprejel zbor delegatov enote, marveč upravni odbor.
Ustavno sodišče je ugotovilo tole:
Iz 314. in 324. člena ustave izhaja, da stanovanjsko graditev ter njeno financiranje in gospodarjenje s stanovanji urejajo delovni ljudje in občani samostojno v občini, krajevni skupnosti, samoupravnih interesnih stanovanjskih skupnostih in v organizacijah združenega dela. Republika na tem področju določa le temelje stanovanjske politike in temeljna načela. V 65. členu ustave je med drugim določeno, da delovni ljudje v samoupravnih interesnih stanovanjskih skupnostih združujejo sredstva za graditev stanovanj, določajo politiko in program te graditve, zagotavljajo družbeno pomoč, upravljajo skupaj s stanovalci stanovanjske hiše in uresničujejo druge skupne interese. V 68. členu ustave je nadalje določeno, da imajo delavci in drugi delovni ljudje ter samoupravne organizacije in skupnosti, ki so člani samoupravne interesne skupnosti, pravico, da se v interesni skupnosti pod pogoji, ki jih določa samoupravni sporazum o njeni ustanovitvi ali njen statut, lahko organizirajo v temeljno skupnost ali enoto za uresničevanje določenih skupnih interesov. Te enote so po 69. členu ustave pravne osebe s
pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih imajo po ustavi, zakonu, samoupravnem sporazumu o ustanovitvi interesne skupnosti ter svojem statutu. Take enote — med njimi tudi samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu — je instituiral tudi zakon o samoupravni stanovanjski skupnosti (Uradni list SRS, št. 8/74).
Po 17. členu zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni'list SRS, št. 18/74) lahko pridobi stanovanjsko pravico na stanovanju, ki je zgrajeno s pomočjo sredstev družbene pomoči, le tisti, ki izpolnjuje pogoje iz splošnega akta stanovanjske skupnosti kot stanodajalca. Pri tem se glede na 65., 68. in 69. člen ustave in določbe zakona o samoupravni stanovanjski skupnosti šteje za takšen akt — če je tako določeno v samoupravnem sporazumu o ustanovitvi samoupravne interesne stanovanjske skupnosti — tudi splošni akt samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. V tem splošnem aktu se po 46. členu zakona o stanovanjskih razmerjih določi tudi čas, za katerega se sklene stanovanjska pogodba za stanovanja, namenjena mladim družinam. Ce tako stanovanje ni po določenem roku izpraznjeno, lahko zahteva stanodajalec po 73. členu istega zakona s tožbo pri sodišču izpraznitev stanovanja pri čemer ob prisilni izselitvi ne pripadajo imetniku stanovanjske pravice niti najpotrebnejši prostori.
Iz povedanega izhaja, da določba samoupravnega splošnega akta samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, da mlada družina ali mlad človek lahko pridobi pravico do uporabe stanovanja, ki je bilo zgrajeno s pomočjo sredstev omenjene enote, le za določen čas, z ustavo in zakonom ni v neskladju. Pri tem ustava in zakoni ne omejujejo samoupravne enote, da v svojem splošnem aktu določi tudi pogoj, da ob začasni dodelitvi stanovanja mladi družini organizacija združenega dela, pri kateri prosilec dela, prevzame jamstvo, da bo do izteka določenega roka dokončno rešila njegov stanovanjski problem.
Oblika in vsebina tega jamstva v obravnavanem samoupravnem splošnem aktu nista bili neposredno opredeljeni, marveč si je stanodajalec v 15. členu pravilnika pridržal pravico, da to jamstvo konkretno opredeli v listini, ki jo predloži v podpis zainteresirani organizaciji in ki jo mora prosilec hkrati z drugimi dokazili o upravičenosti stanovanja, priložiti svoji prošnji. V konkretnem primeru je bil to obrazec pogodbe, s katero naj bi se delovna organizacija zavezala. da bo stanovanje v petih letih izpraznila ali odkupila Izpolnitev te obveznosti naj bi utrdila s podpisom akceptnega naloga, katerega bistvene sestavine, to je višina, zapadlost in posledice vnovčenja, so bile razvidne iz pogodbe. Delovna organizacija ni bila po pravilniku zavezana k podpisu pogodbe niti k podpisu akceptnega naloga, marveč je bil sprejem teh pogojev odvisen od njene samoupravne odločitve.
Sklep o pogojni začasni dodelitvi stanovanja ter temu sklepu priloženi pogodbeni obrazec, v katerem so zadevni pogoji nadrobno opredeljeni, pomenita ponudbo za sklenitev pogodbe med samoupravno enoto ter zainteresirano organizacijo združenega dela. pri čemer obveznosti iz pogodbe nastaneio $ele s snretemom ponudbe, to je, ko delovna organizacija obe listini podpiše. .Za reševanje sporov v zvezi s sklenitvijo, izpolnitvijo. spremembo ali razveljavitvijo pogodbe, vštev-5i tudi spor zaradi ocene, ali so v ponudbi nredloženi pogoji v skladu z zakonskimi določbami, ki urejajo tovrstne, obligacijske odnose, pa ustavno sodišče ni
pristojno. Zato je ustavno sodišče ocenilo le ustavnost in zakonitost izpodbijane določbe pravilnika, ni pa obravnavalo tudi ugovorov predlagatelja, ki zadevajo sam postopek dodelitve stanovanj, ter okoliščine, v katerih sta bila konkretna pogodba in akceptni nalog podpisana.
V zvezi s predlagateljevo trditvijo, da pravilnika ni sprejel pristojni organ samonpravne enote, je ustavno sodišče ugotovilo:
Po odloku Skupščine občine Sežana o ustanovitvi solidarnostnega'stanovanjskega sklada z dne 28/12-1972 je bil najvišji organ upravljanja sklada upravni odbor, medtem ko je izvršilne funkcije opravljal izvršilni odbor. Upravni odbor je bil sestavljen in oblikovan po merilih in na način, ki od uveljavitve zakona o samoupravni stanovanjski skupnosti (Uradni list SRS, št. 8/74) veljajo tudi za oblikovanje zbora delegatov samoupravne enote. V odloku o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti, ki ga je sprejela občinska skupščina dne 14/11-1973, je bilo določeno, da do konstituiranja novih organov samoupravne enote opravljajo naloge in pristojnosti sklada njegovi dotedanji upravni in izvršilni organi. Dne 17/3-1975 je bil sklenjen samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti v občini Sežana, ki med prehodnimi določbami določa, da do sprejetja splošnega akta o upravljanju in gospodarjenju s sred. stvi solidarnostnega sklada veljajo splošni akti, ki jih je sprejel upravni odbor solidarnostnega sklada, S tem so ustanovitelji samoupravne stanovanjske skupnosti potrdili in podaljšali tudi. veljavnost tu obravnavanega pravilnika.
Glede na navedeno, je ustavno sodišče ugotovilo, da pravilnik z vidika pristojnosti in sestave organa, ki ga je sprejel, ni v neskladju z ustavo in zakonom.
Upoštevajoč vse povedano, je ustavno sodišče odločilo o zadevi, kot je razvidno iz izreka.
Tu odločba je po 423. členu ustave obvezna in izvršljiva.
St. U I 50/74-21
Ljubljana, dne 22. januarja 1976.
Nadomešča predsednika sodnik
Ustavnega sodišča SR Slovenije
Marjan Jenko 1. r.
98.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v sestavi Marjana Jenka kot sodnika, ki nadomešča predsednika in sodnikov dr Viktorja Damjana, dr. Josipa Globevnika, Rika Kolenca, Tineta Remškarja. Franca Simoniča, dr Majde Strobl in Olge Vrabič v postopku za oceno zakonitosti 80. in 107. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih v združenem delu delavcev TOZD za trgovino Nabava, Metalka Ljubljana, po javni obravnavi dne 22/1-1976
odločilo:
I.	Razveljavi se določba tretjega odstavka 80 člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih v združenem delu delavcev TOZ.D zn trgovino Nabava, Metalka Ljubljana z dne 25/10-1974.
II.	Ugotovi se, da določba 8. alinee 107. člena istega samoupravnega sporazuma ni v neskladju z zakonom o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in o delovnih razmerjih med delavci in zasebni-mi delodajalci (Uradni list SRS, št. 18/74) in z zakonom o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 22/73).
Obrazložitev
Sodišče združenega dela v Ljubljani je predlagalo ustavnemu sodišču, da oceni zakonitost določb tretjega odstavka 80. člena in 8. alinee 107. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih v združenem delu delavcev TOZD za trgovino Nabava, Metalka Ljubljana z dne 25/10-1974.
Po določbah 79. člena navedenega samoupravnega sporazuma izkoristi delavec praviloma svoj letni dopust v nepretrganem trajanju. Ce zahtevajo potrebe, delovnega procesa oziroma poslovanja, ima delavec pravico izkoristiti svoj letni dopust v dveh delih s tem, da mora en del dopusta trajati najmanj 12 delovnih dni.
V	tretjem odstavku 80. člena samoupravnega sporazuma pa je določeno, da ima delavec izjemoma pravico izrabiti en dan svojega letnega dopusta za svoje potrebe tistega dne, ki ga sam določi in da ta dan mora najmanj 3 dni vnaprej sporočiti vodji delovne skupine.
Zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci določa, da ima delavec pravico izrabiti svoj letni dopust praviloma. v nepretrganem trajanju oziroma, da se v samoupravnem sporazumu o medsebojnih razmerjih lahko določi, da delavec izrabi letni dopust v dveh delih, pri čemer mora en del dopusta trajati brez presledka najmanj dvanajst delovnih dni '56 člen). Ker zakon ne dopušča ureditve, kot je predvidena v tretjem odstavku 80. člena samoupravnega sporazuma, je ustavno sodišče ugotovilo, da ta določba samoupravnega sporazuma ni v skladu z zakonom ter jo je razveljavilo. .S tem seveda ni okrnjena zakonska pravica delavca o odsotnosti z dela do sedem dni v posameznem koledarskem letu 40 člen).
V	8 alinej !07. člena samoupravnega sporazuma je določeno, da večkratno ponavljanje v 106 členu naštetih lažjih kršitev delovnih obveznosti predstavlja težjo kršitev delovne obveznosti.
Delavci v temeljni organizaciji združenega dela neposredno in enakopravno uresničujejo svoje družbenoekonomske in druge samoupravne pravice in urejajo medsebojna razmerja pri delu (16. člen ustave SRS).
Po določbah drugega odstavka 45. člena zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu uredijo delavci medsebojne obveznosti v združenem delu s samoupravnim sporazumom o medsebojnih razmerjih v združenem delu samostojno. V njem določijo odgovčmostl delavca za njihove kršitve ter samostojno razvrstijo kršitve delovnih obveznosti v lažje in hujše kršitve določilo postopek, kako se ugotavljajo kršitve določenih obveznosti, ter organ, ki začne in vodi postopek ter izreka ukrepe, v skladu z zakonom pa tudi ukrepe, ki se uporabljajo proti delavcu, roke. v katerih zastarata uvedba tn vodenje postopka, ter roke, v katerih zastara izvršitev ukrepov.
Ustavno sodišče je ugotovilo, da rešitev kot je vsebovana v cit. določbi samoupravnega sporazuma, ni v nasprotju z zakonom, ker zakon takšne rešitve ne preprečuje. Pomisleki zoper takšno rešitev, češ da bi bilo tu treba uporabiti analogijo kazensko-pravnih predpisov, zaradi katerih pa bi ta rešitev ne bila mogoča, niso utemeljeni. Tu te analogije ni mogoče uporabiti, ker gre za kršitve dolžnosti iz medsebojnih razmerij v združenem delu.
Iz navedenih razlogov je ustavno sodišče odločilo, kot je v izreku navedeno.
St. U I 39/75-11
Ljubljana, dne 22. januarja 1976.
Nadomešča predsednika sodnik
Ustavnega sodišča SR Slovenije Marjan Jenko 1. r.
99.
Na podlagi petega odstavka 11. člena zakona o zdravstvenem nadzorstvu nad živili (Uradni list SRS, št. 17/75) izdaja Republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo
PRAVILNIK
o	organizaciji tečajev in opravljanju izpitov za pridobitev osnovnega znanja o higieni živil in osebni higieni za osebe zaposlene v proizvodnji in prometu z živili
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Tečaje za pridobitev osnovnega znanja o higieni živil in osebni higieni za osebe zaposlene v proizvodnji ali prometu z živili (v nadaljnjem besedilu: Ječaj) organizira na podlagi pooblastila občinske skupščine zavod za socialno medicino in higieno, higiensko-epidemiološki oddelek zdravstvenega doma ali delavska univerza (v nadaljnjem besedilu: organizator tečaja).
2.	člen
Tečaji se organizirajo praviloma po vrstah gospodarske dejavnosti v katerih tečajniki delajo ter posebej za nekvaliticirane in polkvalificirane in posebej za kvalificirane in visokokvalificirane delavce.
3.	člen
Kraj in čas tečaja določi organizator tečaja tako, da izbere čas, ki je za posamezno gospodarsko dejavnost najprimernejši.
Organizator tečaja mora obvestiti Republiški sanitarni inšpektorat o kraju in času tečaja ter izpitov.
Organizato^ tečaja obvesti o tečaju in izpitih vse orizadete organizacije združenega dela, samostojne obrtnike in druge udeležence v proizvodnji ali prometu z živili z vabilom naj pošljejo na tečaj osebe, ki tega tečaja še niso opravile pa so ga po predpisih dolžne opraviti.
'Organizacije združenega dela, samostojni obrtniki in drugi udeleženci v prometu z živili morajo o tečaju in izpitih obvestiti vse prizadete osebe in jim omogočiti. da ga redno obiskujejo.
5.	člen .
Predavatelje za tečaj izbere organizator tečaja iaroed strokovnjakov za posamezne predmete tečaja.
II.	UČNI PROGRAM TEČAJEV
6.	člen
Učni program tečajev obsega najmanj tele predmete:
1.	higieno živil in higieno prostorov v katerih se živila proizvajajo ali izročajo v promet;
2.	splošna načela za organoleptični pregled živil:
3.	higieno opreme, pribora, posode, embalaže in vozil, ki se uporabljajo v proizvodnji ali prometu z živili;
4.	osebno higieno in higieno delovne obleke;
5.	osnovne pojme o mikrobiologiji in o epidemiologiji, za osebe, zaposlene v proizvodnji in prometu z živili živalskega izvora pa tudi o epizootiologiji;
6.	osnovna zakonska določila o proizvodnji in prometu z živili in o zdravstvenem nadzorstvu nad živili.
Učni program se mora obdelati v 25 šolskih urah.
Učne pripomočke je tečajnikom dolžan preskrbeti organizator tečaja.
III.	IZPITI
7.	člen
Po končanem tečaju opravljajo tečajniki izpit. Izpit je usten in se opravlja pred izpitno komisijo.
Izpitno komisijo imenuje organizator tečaja.
Izpitno komisijo sestavljajo predsednik In dva člana, od katerih mora biti eden občinski sanitarni inšpektor.
8.	člen
Izpitna komisija odloča z večino glasov. O poteku izpitov se piše zapisnik. Zapisnik in vse spise izpitne komisije podpisuje predsednik izpitne komisije.
9.	člen
Uspeh izpita se oceni z oceno »je opravil« ali »ni opravil«.
Ce tečajnik po končanem tečaju brez opravičenega vzroka ne pride k izpitu ali pa od izpita odstopi, se šteje, da izpita ni opravil. O opravičenosti vzrokov odloča izpitna komisija.
10.	člen
Izpitna komisija sporoči tečajniku uspeh izpita takoj po končanem izpitu in mu izda o tem potrdilo.
Potrdilo se izda na obrazcu, ki je objavljen skupaj s tem pravilnikom in je njegov sestavni del.
11.	člen
Ce tečajnik po opravljenem tečaju ne opravi izpita prvič, ga lahko opravlja največ še dvakrat. Ce ga tudi tretjič ne opravi, mora pred ponovnim opravljanjem tečaj ponoviti.
Tečajniku, ki po končanem tečaju iz opravičenih razlogov ni delal izpita, določi izpitna komisija naknadni izpitni rok.
IV.	PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
12.	člen
Kot tečaji in izpiti po tem pravilniku se priznajo tudi tisti tečaji in izpiti za pridobitev osnovnega znanja o higieni živil, ki so jih osebe zaposlene v proizvodnji in prometu z živili opravile po dosedanjih predpisih.
i	13. člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 53-1/76
Ljubljana, dne 27. januarja 1976.
Predsednik
republiškega korriiteja za zdravstveno in socialno varstvo
prim. dr. Anton Fazarlnc 1. r.
Organizator tečaja ............................
Številka:..................
POTRDILO
o	opravljenem izpitu za pridobitev osnovnega znanja o higieni živil in osebni higieni
Na podlagi 11. člena zakona o zdravstvenem nadzorstvu nad živili (Uradni list SRS, št. 17/75) ter 10. člena pravilnika o organizaciji tečajev in opravljanju izpitov za pridobitev osnovnega znanja o higieni živil in osebni higieni za osebe zaposlene v proizvodnji ali prometu z živili (Uradni list SRS, št. 3/76) izdajo izpitna komisija pri......................______
imenovana z odločbo -št. z dne.................
POTRDILO
da je tov.(-ica) ................
roj................. zaposlen(a) v
i
dne ___________________________ opravljal(a) pred izpitno
komisijo izpit za pridobitev osnovnega znanja o higieni živil in osebni higieni pri katerem je dobil(a) oceno »opravil« — »ni opravil«.
V .......z.-.............. dne ............-.......
Predsednik izpitne ,	komisije
Štampiljka organizatorja tečaja
100.
Na podlagi 2. člena pravilnika o postopku za Izplačevanje nadomestila dela obresti za investicije v zasebnem kmetijstvu (Uradni list SRS, št. 38-219/70) izdaja republiška sekretarka za finance
ODLOČBO
o ugotovitvi poprečne obrestne mere, po kateri so st obrestovale hranilne vloge v Socialistični republiki Sloveniji v letu 1975
Da bi mogle hranilno-kreditne službe kmetijskih oziroma gozdarskih delovnih organizacij, ki poslujejo po zakonu o ustanavljanju in poslovanju kreditno-hramlnih služb kmetijskih in gozdarskih delovnih organizacij (Uradni list SRS, št. 22-170/69 in 26-158/70), vložiti zahtevek za izplačilo nadomestila dela obresti po zakonu o nadomestilu dela obresti za investicije v zasebnem kmetijstvu za leto 1975, republiška sekretarka za finance ugotavlja, da je v letu 1975 znašala poprečna obrestna mera. po kateri so se obrestovale hranilne vloge v Socialistični republiki Sloveniji 8 °/o.
St. 402-92/70
Ljubljana, dne 5. januarja 1976.
Republiška sekretarka za finance Milica Ozbič, dipl oec. 1. r.
101.
Na podlagi tretjega odstavka 15. člena družbenega dogovora o razporejanju dohodka, osebnih dohodkov in nekaterih drugih osebnih prejemkov ter gibanju, obsegu In strukturi skupne porabe v letu 1975 (Uradni list SRS, št. 7/75) in 4. točke pregleda stopenj prispevkov iz osebnega dohodka ter stopenj prispevkov iz dohodka TOZD, za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letu 1975 (Uradni list SRS, št. 8/75) objavlja koordinacijski odbor za spremljanje izvajanja družbenega dogovora
SPREMEMBO STOPNJE PRISPEVKA	x
za izobraževalno skupnost Slovenije
Stopnja prispevka iz dohodka TOZD za izobraževalno skupnost Slovenije, ki je bila določena na 8,63 Vo. se je po sklepu skupščine izobraževalne skupnosti Slovenije z dne 15. julija 1975, znižala od 1 julija 1975 dalje na 7,36 "A. Poprečna letna stopnja iz dohodka TOZD za izobraževalno skupnost Slovenije za leto 1975 je torej 8,20 "/e.
Ljubljana, dne 19. januarja 1976.
Podpredsednik Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije in predsednik odbora dr. Avguštin Lah 1. r.
102.
V zvezi s 5. točko sklepov in priporočil za reševanje problematike na področju zaposlovanja v Socialistični republiki Sloveniji (Uradni list SkS. št. 19/75) in 2. točko 8. sklepa 8. kongresa Zveze sindikatov Slovenije ter z namenom, da se prispeva k učinkovitejšemu in hitrejšemu reševanju temeljnih vprašanj na področju zaposlovanja
sklenejo
Zveza sindikatov Slovenije, Zveza skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije in Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
DRUŽBENI DOGOVOR o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev
z
I. SPLOSNE DOLOČBE
1.	člen
Namen tega družbenega dogovora je splošna opredelitev temeljev za samoupravno sporazumevanje o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev (v nadaljnjem besedilu: minimalni standardi), s katerimi si bodo udeleženci sporazumevanja zagotavljali uresničevanje zlasti naslednjih ciljev:
—	da se bodo delavci lažje in aktivno vključevali v novo življenjsko in delovno okolje;
—	da bodo delavci zaradi urejenih življenjskih, kulturnih in socialnih razmer dosegali pri delu večje uspehe in uspešneje uresničeval svoje samoupravne pravice in dolžnosti;
—	da si bodo delavci lažje zagotavljati možnosti za celovito uresničevanje ustavnega položaja delovnega človeka v združenem delu, v krajevni skupnosti in v občini.
2.	člen
Udeleženci tega družbenega dogovora ugotavljajo, da je uveljavljanje minimalnih standardov tudi eden temeljnih elementov skladnega načrtovanja in izvajanja politike zaposlovanja, saj usmerja delavce v temeljnih organizacijah združenega dela in občane v družbenopolitičnih in drugih skupnostih, da pri načrtovanju in izvajanju zaposlovanja ter skupne porabe realneje upoštevajo stanje v SR Sloveniji.
To pa pomeni, da delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela upoštevajo pri odločitvah o novih zaposlitvah vse tiste stroške, ki jih zaposlovanje novih delavcev povzroča znotraj temeljnih organizacij združenega dela oziroma delovnih skupnosti, v krajevnih skupnostih, občini in jegiji ter v teni smislu oblikujejo in izvajajo takšno politiko zaposlovanja, ki bo težila k produktivnejšemu zaposlovanju, tj. k boljšemu izkoriščanju delovnih zmogljivosti, racionalnejši izrabi delovnega časa, sodobnejši tehnologiji, boljši organizaciji dela, inovacijam in odpravljanju neproduktivnih delovnih mest ter k takšnim investicijskim odločitvam, ki bodo usmerjale nove investicije tja, kjer so prosti delavci.
n. OSNOVE SAMOUPRAVNEGA OPREDELJEVANJA MINIMALNIH STANDARDOV
3.	člen
Pod pojmom »minimalni standard« po tem druž- > benem dogovoru udeleženci razumejo:
—	pogoje, ki zagotavljajo reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev v skladu s krajevnimi razmerami;
—	pogoje, ki idgotavljajo prehrano delavcev;
—	pogoje, ki omogočajo vključevanje delavcev v kulturne in druge aktivnosti ter uporabljanje storitev vzgojnovarstvenih, vzgojnoizobraževalnih in zdravstvenih ter drugih organizacij:
—	pogoje, ki zagotavljajo delavcem družbeno dogovorjeno raven osebne in skupne porabe, ki je opre-
deljena v območnih družbenih dogovorih o razpore-janju dohodka in o delitvi sredstev za osebne dohodke.
4.	člen
Po mnenju udeležencev tega družbenega dogovora zagotavljajo lezneljne in druge organizacije združenega dela reševanje stanovanjskih vprašanj svojih delavcev takrat, kadar jim omogočijo ustrezno nastanitev v skladu z razmerami v občini.
Za ustrezno se šteje nastanitev, ki je v skladu z normativi določenimi z odloki občinskih skupščin o delni nadomestitvi stanovanjske najemnine in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu, sprejetimi na podlagi 13. člena zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 5-12/72).
Ne glede na navedene normative udeleženci tega družbenega dogovora menijo, naj temeljne in druge organizacije združenega dela vsakemu delavcu, ki nima urejenega stanovanjskega vprašanja oziroma, ki zaradi narave dela začasno prebiva zunaj kraja svojega stalnega bivališča, zagotovijo najmanj 15 m3 prostornine oziroma o m2 stanovanjske površine na stanovalca z največ 4 stanovalci v sobi ter z uporab« ustreznih sanitarnih prostorov in opreme za osebno in splošno higieno.
5.	člen
Udeleženci tega družbenega dogovora sodijo, da temeljne in druge organizacije združenega dela izpolnjujejo pogoje prehrane:
—	če zagotavljajo topli obrok za čas dela vsem ■ delavcem; odstopanja pa je mogoče urediti v občinskih samoupravnih sporazumih;
—	če organizirajo celodnevno prehrano delavcev iz tretjega odstavka 4. člena tega družbenega dogovora.
6.	člen
Udeleženci tega družbenega dogovora menijo, da temeljne in druge organizacije združenega dela izpolnjujejo pogoje iz tretje alinee 3. člena tega družbenega dogovora, če se sporazumejo s pristojnimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, da jim le-te v svojih programih zagotovijo ustrezen obseg, vsebino in način zadovoljevanja kulturnih, izobraževalnih, vzgoj-novarstvenih, zdravstvenih, telesnokulturnih in drugih storitev za zadovoljevanje potreb njihovih delavcev.
Z namenom, da bi se tudi delavci drugih narodov in narodnosti enakopravno vključevali v programirane aktivnosti, naj temeljne in druge organizacije združenega dela pri sklepanju samoupravnih sporazumov o financiranju skupne porabe upoštevajo tudi interese teh delavcev.
7.	člen
Udeleženci tega družbenega dogovora sodijo, da temeljne in druge organizacije združenega dela zagotavljajo družbeno dogovorjeno raven osebne in skupne porabe, če zagotovijo sredstva za uresničitev vseh pogojev, ki so določeni v območnih družbenih dogovorih o razporejanju dohodka in o^ielitvi sredstev za osebne dohodke.
8.	člen
Udeleženci tega družbenega dogovora soglašajo, da temeljne in'druge organizacije združenega dela. ki ne zagotavljajo vseh minimalnih standardov, ne izpolnjujejo pogojev za zaposlovanje novih delavcev.
Udeleženci tega družbenega dogovora nadalje sodijo, naj temeljne in druge organizacije združenega dela sprejmejo programe ukrepov, s katerimi bodo postopno in v rokih, ki jih bodo določili v samoupravnih sporazumih, izpolnile minimalne pogoje iz tega družbenega dogovora za že zaposlene delavce.
9.	člen	|
Temeljne in druge organizacije združenega dela naj v samoupravnih sporazumih sprejmejo obvezo, da bodo zaposlovale delavce skladno s svojimi lovnimi in srednjeročnimi načrti razvoja, ki morajo biti usklajeni s stopnjami rasti zaposlenosti v planih družbenopolitičnih skupnosti.
Udeleženci tega družbenega dogovora se zavezujejo, da bodo proučili možnosti, da bi temeljne in druge organizacije združenega dela, ki povečujejo število zaposlenih nad dogovorjenimi okviri, zagotavljale dodatna sredstva samoupravnim interesnim skupnostim ki s svojimi programi zadovoljujejo življenjske in kulturne potrebe delavcev.
III.	DOLŽNOSTI UDELEŽENCEV DRUŽBENEGA DOGOVORA
10.	čleti
Zveza sindikatov Slovenije sc zavezuje, da bo preko občinskih svetov Zveze sindikatov Slovenije takoj po podpisu tega družbenega dogovora dala pobudo za začetek samoupravnega sporazumevanja o minimalnih standardih in z ustrezno družbenopolitično akcijo prispevala k temu, da bodo v teh sporazumih uveljavljeni najmanj takšni minimalni standardi, km so opredeljeni v tem družbenem dogovoru.
6	11. člen
Zveza skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije se zavezuje, da se bo s svojo programsko usmeritvijo zavzemala, da bodo skupnosti za zaposlovanje Sodelovale pri sklepanju samoupravnih sporazumov, da bodo na podlagi instrumentov ter postopkov, opredeljenih v samoupravnih sporazumih, tekoče spretnljale izvajanje določb teh sporazumov in da bodo o pojavih, problemih in ugotovitvah obveščale organe udeležencev za spremljanje izvajanja samoupravnih sporazumov.
Na podlagi ugotovitev In sklepov organov za spremljanje izvajanja samoupravnih sporazumov, bo zveza skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije pripravljala poročila in informacije za odbor udeležencev tega družbenega dogovora.
Zveza skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije bo priporočila skupnostim za zaposlovanje, da njihove strokovne službe ne bodo posredovale delavcev tistim temeljnim in drugim organizacijam združenega dela, za katere odbori udeležencev samoupravnih sporazumov ugotovijo, da ne izpolnjujejo minimalnih standardov.
12.	člen
Gospodarska zbornica Slovenije se zavezuje, da se bo v svojih delegatsko sestavljenih organih zavzemala za uresničevanje minimalnih standardov in v tem smislu tudi presojala in dajala pobude za usklajevanje investicijskih namer temeljnih organizacij združenega dela.
V skladu s svojimi pooblastili bo po zakonu o obveznem evidentiranju investicij (Uradni list SFRJ, št.
22/75) ocenjevala, da investicijske namere, ki ne upoštevajo minimalnih standardov, niso v skladu s kadrovskimi izhodišči družbenega plana in o tem obveščala temeljne in druge organizacije združenega dela, pristojne družbenopolitične skupnosti, banke in druge finančne organizacije ter vse druge domače udeležence v financiranju.
13.	člen
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije bo priporočal izvršnim svetom občinskih skupščin, da pri družbenem planiranju in izvajanju politike zaposlovanja ter skupne in splošne porabe, upoštevajo minimalne standarde kot enega izmed elemei ‘ov družbenega planiranja in da spodbujajo sklepanje občinskih samoupravnih sporazumov o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere delavcev.
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije bo v mejah svojih pooblastil dajal pobude za uresničevanje določil tega družbenega dogovora.
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije bo skrbel, da bodo nristojm upravni organi izvajali naloge iz njihove m istojnosti. za katere se bodo dogovorili udeleženci tega družbenega dogovora.
14.	člen
Udeleženci se zavezujejo, da bodo vsaj enkrat na leto obravnavali izvajanje tega družbenega dogovora.
IV.	KONČNE DOLOČBE
15.	člen
Udeleženci ustanovijo odbor, v katerega imenuje vsak udeleženec po enega člana in namestnika člana.
Odbor spremlja izvajanje tega družbenega dogovora, opozarja na neskladja pri uresničevanju njegovih določb ter predlaga udeležencem ukrepe za odpravo ugotovljenih neskladij in pomanjkljivosti.
16.	člen
K temu družbenemu dogovoru lahko pristopijo tudi druge organizacije, skupnosti in organi.
K družbenemu dogovoru se pristopi s pismeno izjavo.
17.	člen
Vsak udeleženec tega družbenega dogovora lahko le pismeno predlaga spremembe in dopolnitve.
Za spremembe in dopolnitve je potrebno soglasje vseh udeležencev družbenega dogovora.
18.	člen
Ta družbeni dogovor začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
Ljubljana, dne 3. februarja 1976.
Podpisniki družbenega dogovora:
Za Zvezo sindikatov Slovenije Ivanka Vrhovčak 1. r.
Za Zvezo skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije Tilka Blaha 1. r.
Za Gospodarsko zbornico Slovenije Jože Gačnik 1. r.
Za Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
Pavle Gantar 1. r.
103.
Na podlagi 53., 54. in 55. člena ustave SRS (Uradni list SRS, št. 6/74) in zakona o izobraževalnih skupnostih sklenejo delovni ljudje v združenem delu v gozdarstvu ter delavci, združeni v organizacijah združenega dela na področju usmerjenega izobraževanja v gozdarstvu
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o	ustanovitvi Izobraževalne skupnosti za gozdarstvo Slovenije
I.	SPLOŠNA NAČELA
1.	Člen
Delovni ljudje združeni v temeljnih organizacijah združenega dela, kmetje-lastniki gozdov, združeni v obratih za kooperacijo ter delavci združeni v organizacijah združenega dela na področju usmerjenega izobraževanja v gozdarstvu in drugih organizacijah, ki so pomembne za vzgojo in izobraževanje ustanovijo izobraževalno skupnost (v nadaljnjem besedilu: skupnost) z namenom, da bi prek nje zagotovili svoje osebne in skupne potrebe in interes na področju usmerjenega izobraževanja in drugih oblikah vzgoje in izobraževanja. V skupnostih delovni ljudje, združeni v temeljnih organizacijah združenega dela, uresničujejo svobodno menjavo dela z delavci v vzgojnoizobraže-valnih organizacijah, enakopravno in sporazumno oblikujejo politiko razvoja usmerjenega izobraževanja in drugih oblik vzgoje in izobraževanja v gozdarstvu, sprejemajo programe, združujejo sredstva ter opravljajo druge zadeve, ki izhajajo iz narave odnosov na področju vzgoje in izobraževanja.
2.	člen
Skupnost za področje gozdarstva Slovenije:
—	oblikuje in določa politiko na izobraževalnem področju v gozdarstvu;
—	združuje vse organizirane oblike in stopnje izobraževanja po osnovnem splošnem izobraževanju;
—	skrbi v sodelovanju z drugimi dejavniki za uresničevanje socialističnih vzgojnoizobraževalnih smotrov na področju usmerjenega izobraževanja v gozdarstvu in drugih oblikah organizirane družbene vzgoje in izobraževanja;
—	skrbi za izravnavanje pogojev za vzgojo in izobraževanje;
•	— skrbi in sodeluje pri organizaciji permanent-
nega izobraževanja;
—	skrbi v povezavi z občinskimi skupnostmi za zagotovitev pogojev za pridobivanje popolne osnovne splošne izobrazbe z izobraževanjem ob delu tistim mladim in odraslim, ki niso v času obveznega šolanja uspešno končali splošnega vzgojnoizobraževalnega procesa ter skupaj z njimi zagotavlja oblikovanje interesov in potreb občin po strokovnih kadrih in pri izgrajevanju sistema in načrtovanja razvoja usmerjenega izobraževanja;
—	razvija in krepi družbenoekonomske odnose na področju vzgoje in izobraževanja na načelih samoupravljanja in delitve po rezultatih dela;
—	sprejema programe razvoja in dela vseh oblik usmerjenega izobraževanja in drugih oblik vzgoje in izobraževanja v gozdarstvu ter zagotavlja materialno osnovo za njihovo uresničevanje;
—	spremlja in ocenjuje izvajanje dogovorjenega programa izobraževalne dejavnosti;
—	oblikuje in uresničuje vzgo j noizobraževalne programe za področje za katerega je ustanovljena;
—	zagotavlja sredstva za izobraževalno dejavnost;
—	zagotavlja sredstva za proučevanje izobraževalne problematike v gozdarstvu;
—	sodeluje pri poklicnem usmerjanju;
—	odloča o dolgoročnem razvoju posameznih vzgoj nolzobraževalnih dej a vnosti;
—	sodeluje pri organiziranju in financiranju izgradnje šolskega prostora;
—	sodeluje pri ugotavljanju kadrovskih potreb združenega dela;
—	na osnovi kadrovskih potreb članov določa obseg in strukturo vpisa v razne izobraževalne oblike in smeri;
—	pospešuje in sodeluje pri raziskovalnem In razvojnem delu za potrebe vzgoje In izobraževanja ter za modernizacijo vzgojnoizobraževalnega procesa;
—	skrbi, se dogovarja in je soodgovorna skupaj z tirugimi skupnostmi za izobraževanje, ki ni zajeto v tej skupnosti; obseg in način izpolnjevanja skupnih obveznosti, sodelovanja v upravljanju, usklajevanju dela in druge skupne zadeve se uredi s samoupravnim sporazumom;
—	skrbi za racionalno in smotrno gospodarjenje z vsemi sredstvi, ki se združujejo za uresničevanje programov te dejavnosti;
—	sodeluje in se združuje v Izobraževalni skupnosti Slovenije, kjer skupaj z vsemi drugimi skupnostmi za vzgojo in izobraževanje opravlja skupne naloge in sodeluje s samoupravno organiziranim gospodarstvom, z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, z družbenopolitičnimi organizacijami in prek nje sodeluje v Skupščini Socialistične republike Slovenije;
—	uresničuje javnost dela.
3.	člen
Delovni ljudje na podlagi svojih samoupravnih odločitev združujejo po načelih vzajemnosti in solidarnosti potrebna sredstva za uresničevanje družbenih in v okviru panoge dogovorjenih programov vzgoj-nolzobraževalnih skupnosti.
4.	člen
Delovni ljudje v vzgojnoizobraževalnih organizacijah uresničujejo program in s ceno za delo, dogovorjeno v skupnosti, pridobivajo dohodek ter si s tem zagotavljajo enak družbenoekonomski položaj ■ z delovnimi ljudmi v drugih organizacijah združenega dela.
5.	člen
Izobraževalno skupnost za gozdarstvo ima svoj statut, ki ga sprejme skupščina skupnosti.
6.	člen
Izobraževalna skupnost za gozdarstvo je pravna oseba.
Skupne potrebe delovnih ljudi in organizacij združenega dela na področju vseh oblik usmerjenega izobraževanja v gozdarstvu in v drugih oblikah vzgoje in izobraževanja, ki so širšega družbenega pomena, zadovoljujejo delovni ljudje prek skupnosti v soglasju oziroma s Skupščino Socialistične republike Slovenije.
II.	DELOVNO PODROČJE
7.	člen
Izhodišča za oblikovanje politike in programov skupnosti so družbeno dogovorjeni cilji, zakonski predpisi, družbeni dogovori in samoupravni sporazumi.
Naloge skupnosti so predvsem:
—	zagotavlja pogoje za uresničitev vzgojnoizobra-ževalnih smotrov samoupravne socialistično organizirane šole,
—	skrbi za organizacijo in razvoj vzgojnoizobra-ževalnih dejavnosti,
—	skrbi zn razvoj in izdelavo učnih načrtov in programov za vse oblike usmerjenega izobraževanja za področje gozdarstva,
—	skrbi za usklajeni razvoj kadrovanja v gozdarstvu,
—	skrbi za zagotavljanje sredstev za dejavnost in krepitev materialne osnove vzgoje in izobraževanja,
—	upravlja ta sredstva in odloča o merilih za njihovo delitev,
—	razvija in utrjuje samoupravljanje na področju vzgoje in izobraževanja z namenom, da pri oblikovanju in uresničevanju vzgoj noizobraževalne dejavnosti zagotovi vpliv in interes pedagoških delavcev in uporabnikov njihovih storitev.
III.	SAMOUPRAVLJANJE V SKUPNOSTI
8.	člen
Upravljanje skupnosti temelji na načelih samoupravljanja. Organi skupnosti so:
—	skupščina skupnosti,
—	izvršni odbor skupščine (7 članov),
—	samoupravno razsodišče (5 članov),
—	odbor zu samoupravni nadzor (5 članov).
9.	člen
Skupnost ima skupščino, ki jo sestavljata dva zbora:
—	zbor uporabnikov; sestavljajo ga delegati delavcev združenih v temeljnih organizacijah združenega dela in delegati obratov za kooperacijo kmetov — lastnikov gozdov.
Vsaka delovna organizacija ima v skupščini po 1 delegatsko mesto.
—	zbor izvajalcev; sestavljajo ga delegati delavcev iz vzgoj nolzobraževalnih organizacij s področja gozdarstva ne glede na mesto in kraj kjer se vrši izobraževanje in delegati družbenih organizacij in društev,
Gozdarski oddelek Biotehniške fakultete ima 4 delegatska mesta, od katerih je eno obvezno za delegata Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo in eno za delegata študentov.
Gozdarski šolski center ima 4 delegatska mesta, od tega po eno delegatsko mesto obvezno za delegata doma za učence in eno za delegata učencev.
Izobraževalni centri oziroma službe gozdnogospodarskih organizacij, ki imalo organizirano izobraževanje na delovnem, tnestu po eno delegatsko mesto.
10.	člen
V skupščino izvolijo delegate:
—	delovni ljudje v združenem delu,
—	kmetje — lastniki gozdov v obratih za kooperacijo.
—	delovni ljudje v organizacijah združenega dela, ki opravljajo naloge na področju vzgoje in izobraževanja.
Mandatno dobo, odpoklic in druga vprašanja ureja statut.
11.	člen
Delegati skupščine so se dolžni o vseh vprašanjih, o katerih razpravlja in sklepa skupščina, predhodno posvetovati z organizacijami, ki so jih delegirale, posredovati morajo stališča svoje organizacije, dolžni pa so tudi svojo organizacijo seznanjati s sklepi in stališči skupščine.
12.	člen
Skupščina sprejme statut skupnosti in poslovnik >o svojem delu.
13.	člen
Skupščina skupnosti dela in odloča na skupnem zasedanju obeh zborov. Oba zbora skupščine odločata in sklepata enakopravno o vseh zadevah. Odločitev je sprejeta, če je bila v enakem besedilu sprejeta v obeh zborih.
"Ce odločitev iz prejšnjega odstavka ni sprejeta v enakem besedilu v obeh zborih se izvede postopek za usklajevanje, določen s poslovnikom skupščine.
14.	člen
Skupščina skupnosti.
—	sprejme statut in druge splošne akte skupnosti,
—	obravnava in odloča o vprašanjih v zvezi z organizacijo in razvojem vzgojnoizobražcvalnih dejavnosti za področje usmerjenega izobraževanja v gozdarstvu,
—	obravnava pripombe, mnenja in priporočila ustanoviteljev, občinskih skupščin, Izobraževalne skupnosti Slovenije Skupščine Socialistične republike Slovenije, drugih samoupravnih interesnih skupnosti, organizacij in društev ter jih obvešča o svojih ukrepih in stališčih.
—	odloča o kratkoročnih in dolgoročnih programih vzgoje in izobraževanja,
—	sprejme program za financiranje vzgojnih in izobraževalnih dejavnosti,
—	odloča o uporabi in razdelitvi sredstev skupnosti,
—	sprejme merila za delitev sredstev skupnosti za dejavnost vzgojnoizobraževalnih organizacij v skladu z družbenimi dogovori, s samoupravnimi sporazumi, z zakoni in drugimi predpisi,
—	odloča o združevanju svojih sredstev s sredstvi drugih skupnosti za solidarnostno uresničevanje skupno dogovorjenih nalog,
—	daje pobude za usklajeno in usmerjeno delo vseh dejavnikov na področju vzgoje in Izobraževanja,
—	ustanavlja posebna telesa Za opravljanje določenih nalog.
—	voli delegacijo oziroma delegate v Izobraževalno skupnost Slovenije,
—	voli izvršni odbor skupščine skupnosti in predsednika tega odbora, predsednika skupščine skupnosti in njegovega namestnika in imenuje vodjo strokovne službe.
—	voli samoupravno razsodišče ter odbor za samoupravni nadzor.
15 člen
Seja skupščine ie sklepčna, če je navzočih več kot polovica delegatov vsakega posameznega zbora.
Skupščina odloča na seji praviloma z večino glasov navzočih delegatov v posameznem zboru.
Statut, programi, splošni akti, finančni načrt in zaključni načrt so sprejeti, če je zanje glasovala najmanj dvotretinska večina vseh delegatov v posameznem zboru.
16.	člen
Izvršni odbor skupščine skupnosti šteje 7 članov.
Izvršni odbor skupščine je enodomen.
17.	člen
Izvršni odbor skupnosti:
—	izvaja politiko in vse sklepe skupščine,
—	izvaja samoupravne sporazume in družbene dogovore, programe skupnosti ter druge splošne akte, ki jih je sprejela skupščina,
—	usklajuje delo posebnih teles,
—	pripravlja osnutke družbenih dogovorov, samo-
upravnih sporazumov in drugih splošnih aktov in sklepov ter jih predlaga v obravnavo in sprejem skupščini skupnosti,	T
—	za opravljanje posameznih nalog in za proučevanje stanja in razvoja na posameznih področjih ustanavlja komisije,
—	sklepa pogodbe z vzgojnoizobraževalnimi In drugimi organizacijami, ki opravljajo naloge za potrebe skupnosti,
—	opravlja druge naloge, ki mu jih poveri skupščina skupnosti.
18.	člen
Seja izvršnega odbora .skupščine skupnosti je sklepčna, če je navzoča več kot polovica njegovih članov. Odloča z večino glasov vseh članov.
19.	člen
Za sporazumno odpravo sporov med organi uprav." Ijanja skupnosti in med ustanovitelji se ustanovi samoupravno razsodišče, Samoupravno razsodišče izvoli skupščina skupnosti za vsak primer posebej.
Delo samoupravnega razsodišča se določi s poslovnikom, ki ga sprejme skupščina skupnosti.
20.	člen
Samoupravni nadzor nad delom organov upravljanja in strokovnih služb uveljavljajo člani skupnosti tudi prek svojega odbora za samoupravni nadzor.
Odbor za samoupravni nadzor šteje 5 delegatov, ki se izvolijo:
—	3 delegati iz vrst delegatov združenega dela,
—	2 delegata Iz vrst delegatov vzgojnoizobraževalnih organizacij.
Mandatna doba članov se uredi s statutom.
IV.	FINANCIRANJE SKUPNOSTI
21.	člen
Za uresničevanje nalog s svojega področja združuje skupnost sredstva:
—	iz prispevkov od dohodka temeljnih organizacij združenega dela, zbranih na podlagi družbenega dogovora in samoupravnih sporazumov, sklenjenih med delaVci v temeljnih organizacijah združenega dela, kmeti — lastniki gozdov v obratih za kooperacijo in vzgojnoizobraževalno skupnostjo no doseženi uskladitvi v Skupščini Socialistične republike Slovenije oziroma Izobraževalni skupnosti Slovenije;
—	iz sredstev samoprispevka;
—	iz solidarnostno združenih sredstev v vzgojno-izobraževalnih skupnostih;
—	iz drugih virov s pogodbami, samoupravnimi sporazumi, družbenimi dogovori, z zakonom ali odlokom družbenopolitične skupnosti.
V.	JAVNOST DELA
22.	člen
Delo skupnosti in njenih organov je javno.
Poti in oblike obveščanja so: zbori delovnih ljudi, posebna poročila, interna glasila in druga sredstva javnega obveščanja.
VI.	STROKOVNA SLUŽBA
23.	člen
Z namenom, da se zagotovi učinkovita in kvalitetna strokovna priprava gradiva, enotna metodologija pri reševanju zadev, kadrovska m finančna obdelava podatkov v skladu z zakonskimi predpisi in delovnim programom skupnosti, se ustanovi strokovna služba skupnosti, ki se samoupravno organizira v delovno skupnost.
24.	člen
Strokovna služba neposredno uresničuje zakone, družbene dogovore, samoupravne sporazume in druge splošne in izvršilne akte. spremlja in proučuje stanje in razvoj materialnih odnosov, zbira in analizira podatke pomembne za delo skupnosti, pripravlja gradivo za seje skupščine in drugih organov skupnosti, strokovno opravlja vse finančne zadeve, oripravlja osnutke in sklepe aktov, ki jih sprejepiajo organi skupnosti (finančni načrt, zaključni račun, delovni program skupnosti itd.) in vsa druga strokovna, finančna in administrativna opravila.
Sredstva za normalno delo strokovne službe se zagotavlja s finančnim načrtom skupnosti za vsako leto.
IVU. PREHODNE DOLOČBE 1	25. člen
Izobraževalna skupnost _ za gozdarstvo se mora konstituirati v skladu z zakonskimi predpisi, vendar najkasneje do 31. januarja 1975.
26.	člen
Do konstituiranja skupnosti opravlja vse zadeve z njenega področja Izobraževalna skupnost za gozdarstvo.
VIII. KONČNE DOLOČBE
27.	člen
Ta samoupravni sporazum velja z dnem, ko ga podpiše najmanj tri četrtine pooblaščenih predstavnikov ustanoviteljev, uporabljati pa se prične z oblikovanjem organov skupnosti.
Ljubljana, dne 26. decembra 1974.
Podpisniki: Biotehniška fakulteta Ljubljana TOZD Gozdarski oddelek, Gozdarski šolski center Postojna, Gozdno gospodarstvo Bled. Gozdno gospodarstvo Brežice. Gozdno gospodarstvo Celje, Združeno kmet. gozdarsko podleti e. Gozdr|o gospodarstvo Kočevje, Gozdno
gospodarstvo Kranj, Gozdno gospodarstvo Ljubljana, Gozdno gospodarstvo Maribor, GLIN — TOZD Gozdarstvo Nazarje, Gozdno gospodarstvo Novo mesto, Gozdno gospodarstvo Postojna, Gozdarstvo in lesna industrija Slovenj Gradec, Soško gozdno gospodarstvo Tolmin, Kombinat »Pomurka« TOZD Gozdarstvo Murska Sobota, Zavod za pogozdovanje in melioracijo Krasa Sežana, Biro za gozdarsko načrtovanje Ljubljana, Semesadike Mengeš. Posestvo »Snežnik« Kočevska Reka, Emona — TOZD Poljedelstvo-govedorcja-goz-darstvo Domžale, Agrokombinat TOZD Gozdarstvo Maribor, Komunalno podjetje »Rast«, Kmetijski kombinat Ptuj.
104.
Na podlagi 10. člena zakona o temeljni geodetski izmeri (Uradni list SRS, št. 16-142/74) izdaja direktor Geodetske uprave SR Slovenije
NAVODILO
o	arhiviranju in razmnoževanju v zmanjšanem for-i matu podatkov temeljne geodetske izmere
I.	SPLOŠNA DOLOČBA
1.	člen
Elaborat mreže temeljnih geodetskih točk višjih in nižjih redov, elaborati topografske izmeritve zemljišča, temeljni topografski načrti, temeljne topografske karte in pregledne karte SR Slovenije ter drugi podatki temeljne geodetske izmere sc hranijo po določbah tega navodila.
To navodilo določa tudi, kateri podatki o temeljnih geodetskih točkah, temeljnih topografskih načrtih ter temeljnih topografskih kartah se razmnožijo v zmanjšanem formatu.
II.	RAZMNOŽEVANJE PODATKOV. V ZMANJŠANEM FORMATU
2.	člen
Od temeljnih geodetskih točk, temeljnih topografskih načrtov ter temeljnih topografskih kart se razmnožijo v zmanjšanem formatu:
—	topografski opisi lege temeljnih geodetskih točk;
—	originali temeljnih topografskih načrtov v merilu 1 :5000 in 1 :10.000 in sicer združeno folije za situacijo, vode in nazive ter oceno folija za konfiguracijo,
—	originali temeljnih topografskih kart, enako kot načrti po prejšnji alinei.
Vsak topografski opis lege obnovljene temeljne geodetske točke in vsak reambuliran list temeljnega topografskega načrta in temeljne topografske karte iz prejšnjega 'odstavka je potrebno prav tako izdelati v zmanjšanem formatu.
Posamezni podatki iz prvega odstavka tega člena se lahko hranijo namesto v grafični v digitalni obliki.
3.	člen
Pomanjšave temeljnih topografskih načrtov in temeljnih topografskih kart po 2. členu tega navodila je potrebno izdelati na skrčka prostem (stabilnem) materialu (steklo, poliester film, astralon, pokalen, itd.. ..) ^in v takem formatu, da je zagotovljena potrebna grafična natančnost za ponovno izdelavo teh načrtov in kart v izvirnem merilu.
III.	OBSEG IN DELITEV ARHIVIRANJA
4.	člen
Geodetska uprava SRS hrani za območje SR Slovenije naslednje podatke, dobljene z novo izdelavo ali reambulacijo načrtov in kart ter s postavitvijo ali obnovo točk:
—	elaborat mreže temeljnih geodetskih točk;
—	v zmanjšanem formatu razmnožene topografske opise lege temeljnih geodetskih točk v 1 izvodu;
—	elaborate topografske izmeritve zemljišča za potrebe temeljnih topografskih načrtov 1 :5.000 in 1 : 10.000, originale teh načrtov in elaborat mreže geodetskih točk, določene za te namene (izmeritvena mreže geodetskih točk);
—	kopije temeljnih topografskih načrtov 1:5.000 in 1 : 10.000 v 2 izvodih.
—	kopije temeljnih topografskih načrtov 1 : 500,
1	: 1.000, 1 : 2.000 in 1 : 2.500 v 1 izvodu;
—	v zmanjšanem formatu razmnožene originale
temeljnih topografskih načrtov 1 :5.000 in 1 : 10.000 (združeno situacija, vode in nazivi in ločeno konfiguracija) v 1 izvodu;	,
—	kopije podatkov o državni in republiški meji (opisi, karte, koordinate, itd.) v 1 izvodu;
—	originale temeljnih topografskih kart z eventualnim elaboratom izdelave;
—	kopije temeljnih topografskih kart v 2 izvodih;
—	v zmanjšanem formatu razmnožene originale temeljnih topografskih kart (združeno situacija, vode
' in nazivi in ločeno konfiguracija) v 1 izvodu;
—	originale preglednih kart SR Slovenije z eventualnim elaboratom izdelave;
—	kopije preglednih kart SR Slovenije v Z izvodih;
—	kopije geodetskih načrtov in kart merila 1 : 5.000 in manjšem merilu v 1 izvodu, ki jih prejme po določilih 15. člena zakona o temeljni geodetski izmeri (Uradni list SRS, št. 16-142/74, v nadaljnjem besedilu: zakon);
—	pozitivne kopije v 1 Izvodu aerofotoposnetkov cikličnega aerosnemanja celotne republike in aerosne-manja po 15. členu zakona in negative teh aerosne-manj;
—	kartografske publikacije v 2 izvodih, ki jih prejme po 13. členu zakona.
Elaborati mrež geodetskih točk ter načrtov in kart iz prejšnjega odstavka sc lahko pomanjšajo z mikrofilmsko tehniko in se hranijo v taki obliki.
5.	člen
Občinski geodetski organ hrani za svoje območje podatke dobljene z novo izdelavo in reambulacijo načrtov in kart ter postavitvijo ali obnovo točk, in sicer:
—	elaborat topografske izmeritve zemljišča za potrebe temeljnih topografskih načrtov 1 : 500, 1 : 1000, 1 : 2.000 in 1 : 2.500, originale teh načrtov in elaborat mreže geodetskih točk, določene za te namene (izmeritvena mreža geodetskih točk);
—	kopije temeljnih topografskih načrtov 1 :500, 1 : 1.000, 1 : 2.000 in 1 : 2.500 v 2 izvodih;
—	kopije v 1 izvodu temeljnih topografskih načrtov 1 : 5.000 in 1 : 10.000;
—	kopije podatkov za svoje območje, ki jih hrani Geodetska uprava SRS, o državni in republiški meji, v 1 izvodu;
—	kopije temeljnih topografskih kart v 1 izvodu;
—	kopije preglednih kart SR Slovenije v 1 izvodu;
—	kopije geodetskih načrtov in kart ter podatkov o geodetskih točkah, ki jih prejme po 14. členu zakona, v 1 izvodu;
—	pozitivne kopije aerofotoposnetkov cikličnega aerosnemanja v 1 izvodu;
Elaborati topografske izmeritve se lahko pomanjšajo z mikrofilmsko tehniko in se hranijo v tako pomanjšani obliki.
6.	člen
Geodetska uprava SRS zagotovi brezplačno občinskemu geodetskemu organu naslednje novo izdelane in reambulirane kopije iz 5. člena tega navodila:
—	kopije temeljnih topografskih načrtov 1:5.000
in 1 :10.000. temeljnih topografskih kart in preglednih kart SR Slovenije;	* t
—	kopije podatkov o državni in republiški meji;
—	pozitivne kopije aerofotoposnetkov cikličnega aerosnemanja.
Občinski geodetski organ zagotovi brezplačno Geodetski upravi SRS novo izdelane in reambulirane kopije temeljnih topografskih načrtov merila 1 :500,
1	:1.000, 1 :2.000 in 1 :2.500 iz 4. člena tega navodila.
7.	člen
Od podatkov, ki jih hrani Geodetska uprava SRS in občinski geodetski organ se lahko izločijo, če se predhodno nadomestijo z novejšimi, oziroma če so nepotrebni, le naslednji podatki:
—	elaborati topografske izmeritve zemljišč z originali temeljnih topografskih načrtov ter elaboratom izmeritvene mreže geodetskih točk;
—	originali temeljnih topografskih in preglednih kart SR Slovenije z elaboratom izdelave;
—	v zmanjšanem formatu razmnoženi topografski opisi lege temeljnih geodetskih točk, originali temeljnih topografskih načrtov in temeljnih topografskih kart;
—	kopije.geodetskih načrtov in kart ter podatkov o geodetskili točkah po 14. in 15. členu zakona;
—	negativi vseh aerosnemanj in pozitivne kopije aerofotoposnetkov po 15. členu zakona.
Za izločanje podatkov po prejšnjem odstavku se smiselno uporablja navodilo o odbiranju arhivskega gradiva iz registraturnega gradiva, ki ga je izdal republiški sekretar za prosveto in kulturo (Uradni list SRS, štev. 9-50/1970).
Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov tega člena se ne izločijo posamezni karakteristični primerki podatkov navedenih v prvem odstavku, ki služijo za dokumentacijo o postopku izdelave posameznih podatkov.
IV.	NAČIN HRANJENJA IN VAROVANJE
8.	člen
Na podatkih iz 4. in 5. člena tega navodila, ki se hranijo pri Geodetski upravi SR Slovenije in pri občinskem geodetskem organu, mora biti v zgornjem desnem vbgalu odtisnjen žig z vsebino »Arhivski primerek«.
9.	člen
Podatke temeljne geodetske izmere po tem navodilu je hraniti in ravnati z njimi tako da so zavarovali pred poškodbami, uničenjem in izgubo.
Za hrambo in uporabo arhivskih podatkov temeljne geodetske izmere je treba sprejeti varstvene ukrepe ter zagotoviti take prostore in naprave, da so podatki varni pred tatvino in vlomom, ognjem, vodo, škodljivo temperaturo in zračno vlago, ultravijoličnimi žarki, prahom ter pred škodljivimi biološkimi, mehanskimi, kemičnimi in drugimi škodljivimi vplivi. Pri sprejetju teh varnostnih ukrepov in zagotovitvi ustreznih prostorov in naprav ter pri uporabi arhiviranih podatkov se smiselno uporablja navodilo o načinu izvajanja materialnega varstva arhivskega in registra-turnega gradiva, ki ga je izdal republiški sekretar za prosveto in kulturo (Uradni list SRS, št. 10-79/1969)
Podatki, ki so razmnoženi v zmanjšanem formatu, se praviloma hranijo v drugih prostorih kot ostali podatki temeljne geodetske izmere. Enako velja tudi za kopije načrtov in kart, ki se arhivirajo v 2 izvodih.
10.	člen
Podatke temeljne geodetske izmere je treba hraniti klasicirano po vrstah ter voditi evidenco o tem.
Arhivirane podatke se sme dajati praviloma na vpogled in uporabo le v arhivskih prostorih, izven teh pa le, kolikor je zagotovljena potrebna varnost pri transportu in uporabi, po posebni odobritvi predstojnika pristojnega geodetskega upravnega organa.
Podatki iz 4. in 5. člena tega navodila se smejo zamenjati oziroma dopolnjevati le. kolikor je ugotovljeno, da prvotno gradivo oziroma podatki niso bili pravilni.
Shranjevanje in ravnanje s podatki temeljne geodetske zmere, ki se po posebnih predpisih štejejo za tajne podatke ljudske obrambe, se izvaja tudi v skladu s posebnimi predpisi oziroma ukrepi.
V.	KONČNA DOLOČBA
11.	člen
To navodilo začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 45-18/4-1975
Ljubljana, dne 4. februarja 1976.
Direktor
Geodetske uprave SR Slovenije
Miroslav Črnivec, dipl. Inž. geod. 1. r.
105.
Na podlagi tretjega odstavka 20. člena statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 1/1973 in 37/1974) in v zvezi s sklepom skupščine skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 30 decembra 1975, skleneta skupnost pokojninskega in Invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji in društvo manekenov in modnih delavcev SR Slovenije
POGODBO
o Izvajanju pokojninskega In invalidskega zavarovanja manekenov in modnih delavcev 1
1.	člen
S to pogodbo se ureja izvajanje pokojninskega In invalidskega zavarovanja oseb. ki opravljajo dejavnost manekenov ali modnih delavcev kot edini ali glavni poklic in so člani društva manekenov in modnih delavcev SR Slovenije
2.	člen
Lastnost zavarovanca pridobi oseba iz 1. člena te pogodbe z dnem, s katerim prične kot član društva manekenov in modnih delavcev opravljati dejavnost manekena ali modnega delavca kot edini ali glavni poklic in dosega z opravljanjem te dejavnosti osebni dohodek, ki je določen z veljavnimi predpisi kot naj-nižji osebni dohodek v SR Sloveniji. S tem dnem se zanjo uvede pokojninsko in invalidsko zavarovanje, vendar največ za 6< mesecev nazaj od dneva vložitve prijave v zavarovanje pri pristojni podružnici.
Pravica do pokojninskega in invalidskega zavarovanja preneha s prvim naslednjim dnem po izstopu iz članstva v društvu ali s prenehanjem opravljanja dejavnosti manekena oziroma modnega delavca kot edinega ali glavnega poklica.
3.	člen
Prijavo v zavarovanje in prijavo sprememb, ki vplivajo na pravico do zavarovanja ali na ohseg pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, mora vložiti maneken oziroma modni delavec preko društva pri pristojni podružnici skupnosti, in sicer v osmih dneh od dneva pridobitve lastnosti, ki ga obvezuje k zavarovanju, oziroma v osmih dneh od dneva nastanka spremembe.
Društvo priloži prijavi v zavarovanje potrdilo o članstvu v društvu, o dnevu vstopa v članstvo društva in izjavo o tem, da je predlagatelju dejavnost manekena oziroma modnega delavca edini ali glavni poklic, ter potrdilo, da dosega maneken oziroma modni delavec z opravljanjem te dejavnosti najmanj osebni dohodek, ki je določen z veljavnimi predpisi kot minimalni osebni dohodek.
Maneken oziroma modni delavec pa mora predložiti pristojni podružnici odločbo davčnega prgana skupščine občine o ugotovitvi osnove za odmero davka (prispevka) od osebnega dohodka iz manekenske oziroma modne dejavnosti, in sicer v 8 dneh od prejema iste.
Za izvajanje pokojninskega in invalidskega zavarovanja je pristojna podružnica, na območju katere je sedež društva manekenov in modnih delavcev SR Slovenije.
4.	člen
Pristojna podružnica skupnosti izda na podlagi prijave v zavarovanje obvestilo o pokojninskem in invalidskem zavarovanju prijavitelja, ki ga vroči prijavitelju in društvu manekenov in modnih delavcev. V obvestilu določi datum začetka zavarovanja in osnovo za plačevanje prispevkov in odmero pravic.
Ce se zavarovanec z obvestilom ne strinja, izda podružnica ustrezno odločbo.
5.	člen
Osnova za plačevanje prispevkov in za odmerjanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja je zavarovalna osnova.
Zavarovalna osnova je zavarovančev poprečni mesečni osebni dohodek iz preteklega koledarskega leta od opravljanja samostojne dejavnosti manekena oziroma modnega delavca, zmanjšan za 31 °/o.
Tako določena zavarovalna osnova ne more biti večja od najvišjega osebnega dohodka, določenega, za tekoče leto za osebe, ki se razvrščajo v III skupino po 59 členu statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji. In ne manjša
od naj nižjega osebnega dohodka v republiki, določenega za tekoče leto.
6.	člen
Oseba, ki nima osebnega dohodka od opravljanja samostojne dejavnosti v lastnosti manekena ali modnega delavca v preteklem letu, in oseba, za katero se po veljavnih predpisih ne ugotavlja dohodek, se razvrsti ne glede na določbo 5. člena te pogodbe, v zavarovalno osnovo 2500 din.
Osnova iz prejšnjega odstavka volja od 1. januarja 1975 do 31. decembra 1975, za naprej pa se vsako leto poveča za odstotek povečanja povprečnih osebnih dohodkov v SR Sloveniji, če podpisnika pogodbe ne določita nove osnove.
7.	člen
Prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje se plačujejo od zavarovalne osnove, in sicer po stopnjah prispevkov, ki so določene za osebe v delovnem razmerju pri zasebnih delodajalcih.
8	člen
Zavezanci za prispevek so zavarovanci sami.
Namesto zavarovanca prevzame obveznost zbiranja in vplačila prispevkov društvo manekenov in modnih delavcev.
Ob prvem vplačilu prispevkov predloži društvo seznam zavarovancev, na katere se plačilo nanaša. Pri naslednjih vplačilih predloži društvo seznam nastalih sprememb (odpad, prirast itd.).
Prispevki zapadejo v plačilo zadnji dan v mesecu za nazaj.
9	člen
Zavarovancu gredo pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja po določbah zakona in statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji.
Zavarovanec, pri katerem nastane II. ali III. kategorija invalidnosti, ima pravico do zaposlitve s skrajšanini delovnim časom oziroma pravico do zaposlitve na drugem ustreznem delu in do ustreznega nadomestila le v primeru, če se zaposli primerno preostali delovni zmožnosti v združenem delu ali pri zasebnem delodajalcu.	<
10. člen
Prijavo v zavarovanje za leto 1975 morajo vložiti zavarovanci, ne glede na rok iz 3. člena te pogodbe, najkasneje v roku dveh mesecev po objavi te pogodbe.
X	11. člen
Zaostale obveznosti za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za leto 1975 mora vplačati društvo manekenov in modnih delavcev v treh mesečnih obrokih računano od dneva objave te pogodbe,
12.	člen
Ta pogodba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS," uporablja pa se od 1. januarja 1975.
St. S-130/33-75
Ljubljana, dne 30. decembra 1975.
Društvo manekenov in modnih
delavcev SR Slovenije Predsednik Crt Skodlar 1. r.
Skupščina skupnosti pokojninskega
in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Dante Jasnič 1. r.
106.
Na podlagi tretjega odstavka 20. člena statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Slovenjji (Uradni list SRS, št. 1/73 in 37/74) in v zvezi s sklepom skupščine skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 30. decembra 1975 skleneta skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (nadalje: skupnost) in zveza baptističnih cerkev v SFRJ
POGODBO
o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja duhovnikov baptistične cerkve v SR Sloveniji
1.	člen
S to pogodbo se ureja izvajanje pokojninskega in invalidskega zavarovanja duhovnikov baptistične cerkve, ki opravljajo duhovniško službo na območju SR Slovenije.
Za duhovnike po tej pogodbi se štejejo duhovniki baptistične cerkve, ki so člani zveze baptističnih cerkev v SFRJ in opravljajo duhovniško službo kot edini ali glavni ppklic na območju SR Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zavarovanci).
2.	člen
Lastnost zavarovanca pridobi duhovnik z dnem, ko začne opravljati dejavnost iz 1. člena te pogodbe kot edini ali glavni poklic. Preneha pa mu ta lastnost " s prvim naslednjim dnem po prenehanju opravljanja dejavnosti duhovnika kot edinega ali glavnega poklica.
3.	člen
Prijavo v zavarovanje, in prijavo sprememb, ki vplivajo na pravico do zavarovanja ali na obseg pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, mora vložiti duhovnik preko zveze baptističnih cerkev v 1 SFRJ in sicer v osmih dneh od dneva pridobitve lastnosti, ki ga obvezuje k zavarovanju, oziroma v osmih dneh od dneva nastanka spremembe.
Zveza priloži prijavi v zavarovanje potrdilo o članstvu v zvezi baptističnih cerkev v SFRJ, o dnevu vstopa v članstvo in o tem, da je predlagatelju opravljanje duhovniške dejavnosti edini ali glavni poklic,
4.	člen
Za izvajanje pokojninskega in invalidskega zavarovanja je pristojna podružnica skupnosti pokojnin-' skega in invalidskega zavarovanja, na območju katere opravlja zavarovanec duhovniško dejavnost.
5.	člen
Pristojna podružnica skupnosti izda na podlagi prijave v zavarovanje obvestilo o pokojninskem in invalidskem zavarovanju prijavitelja.
V obvestilu določi datum začetka zavarovanja, pokojninsko dobo ter osnovo-za plačevanje prispevkov in odmero pravic.
Ce se zavarovanec z obvestilom ne strinja, izda podružnica ustrezno odločbo.
6.	člen
Zavarovancem se všteva v pokojninsko dobo zavarovalna doba in posebna doba po določbah statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji.
7.	člen
107.
Zavarovalna osnova so osnove za plačevanje prispevkov in odmerjanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Zavarovanci se razvrščajo glede na pokojninsko dobo v naslednje zavarovalne osnove:
Pokojninska	Zavarovalna
doba:	osnova — din:
do 20 let	2500
nad 20 do	30	let	3000
nad 30 let	3500
8.	člen
Denarni zneski zavarovalnih osnov iz 7. člena te pogodbe veljajo od 1. januarja 1975 do 31. decembra 1975, za naprej pa se povečajo vsako leto za odstotek povečanja povprečnih osebnih dohodkov v SR Sloveniji, če podpisnika pogodbe ne določita novih zavarovalnih osnov.
9.	člen
Prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje se plačujejd od zavarovalne osnove, po kateri je zavarovanec zavarovan, m sicer po stopnjah prispevkov, ki so določene za osebe v delovnem razmerju pri'zasebnih delodajalcih.
10.	člen
Zavezanec za prispevke za invalidsko in pokojninsko zavarovanje je zavarovanec sam.
Namesto zavarovanca prevzame obveznost plačevanja prispevkov zveza baptističnih cerkev v SFRJ.
Prispevki zapadejo v plačilo zadnji dan v mesecu za nazaj.
11.	člen
Zavarovancu gredo pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja po določbah zakona in statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji.
Zavarovanec, pri katerem nastane II. ali III. kategorija invalidnosti, ima pravico do zaposlitve s skrajšanim delovnim časom oziroma pravico do zaposlitve na drugem ustreznem delu in do ustreznega nadomestila le v primeru, če se zaposli primerno preostali delovni zmožnosti v združenem delu ali pri zasebnem delodajalcu.
12.	člen
Prijavo v zavarovanje za leto 1975 morajo vložiti zavarovanci, ne glede na rok iz 3. člena te pogodbe, najkasneje v roku dveh mesecev po objavi te pogodbe.
13.	člen
Zaostale obveznosti za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za leto 1975 mora vplačati zveza baptističnih cerkev SFRJ v treh mesečnih obrokih računano od dneva objave te pogodbe.
14.	člen
Ta pogodba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1975.
St. S-130/34-75
Ljubljana, dne 30. decembra 1975.
Zveza baptističnih cerkev v SFRJ
Tajnik
Josip Sudar 1. r.
Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Dante Jasnič 1. r.
Na podlagi šeste alinee 5. člena pravil o delu skupnih komisij udeležencev samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in studentov v SR Sloveniji in tv skladu z 10. členom samoupravnega sporazuma o štipendiranju je skupna komisija na 4. seji, dne 29. januarja 1976 sprejela
SKLEP
1.	Življenjski stroški učencev in študentov znašajo v 1970. letu 1.950 oz 2.100 umarjev in so zd 450 dinarjev nižji za vozače ter Odo dinarjev nižji za tište, ki se šolajo v kraju stalnega bivališča.
2.	Ta sklep se uporablja od 1. januarja 1976.
3.	Ta sklep se objavi v dnevnem tisku in v Uradnem listu SRS.
St. 4-6/23-76
Ljubljana, dne 29. januarja 1976.
Predsednik skupne komisije
Boris Feldin 1. r.
108.
Na podlagi pete alinee o. člena pravil o delu skupnih komisij udeležencev samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev m študentov v SR Sloveniji in v skladu z določili petega oustavka li. člena samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov je skupna komisija udeležencev tega samoupravnega sporazuma na 4. seji, dne 29. januarja 1976 sprejela
SKLEP
1.	Vrednost točke za določanje višine štipendij po i4. členu samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov znaša v 1976. letu 1,56 dinarjev, tako da so dinarske vrednosti naslednje:
Sl točk	Dinarjev
350	550
400	620
450	700
500	780
570	890
650	1.010
750	1.170
850	1.330
200	310
100	150
250	390
2. V skladu z določili	11. člena s
sporazuma se pri obračunu razlik iz združenih sredstev odšteva naj nižja kadrovska štipendija 550 dinarjev za učence in 700 dinarjev za študente.
3.	Ta sklep se uporablja od 1. januarja 1976.
4.	Ta sklep se objavi v dnevnem tisku in v Uradnem listu SRS.
St. 4-6/23-76
Ljubljana, dne 29. januarja 1976.
Predsednik skupne komisije
Boris Feldin 1. r.
109.
Na podlagi drugega odstavka 10. člena samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov je skupna komisija udeležencev tega samoupravnega sporazuma v skladu z določili šeste alinee
5.	člena pravil o delu skupnih komisij na 4. seji, dne ?9. januarja 1976 sprejela
SKLEP
1.	Višina štipendij iz združenih sredstev se uskladi glede na ugotovljene življenjske stroške v 1976. letu takole:
Ce je znašala štipendija v letu 1975
Se poveča za
1.300 din in več	25 "/o
1.100 do 1 290 din	20°/»
800 do 990 din	15 °/o
500 do 790 din	_	10 "/o
490 din in manj	—
Ugotovljene dinarske vrednosti se zaokrožijo na 10 dinarjev.
2.	Razlike iz združenih sredstev se povečajo za odstotek iz 1. točke tega sklepa in se tako ugotovljena višina zmanjša za 110 din za učence oz. 140 din za študente, • za kolikor se je povečala dinarska vrednost naj nižjih kadrovskih štipendij.
3.	Ta sklep se uporablja od 1. januarja 1976.
4.	Strokovne službe skupnih komisij opravijo valorizacijo štipendij iz združenih sredstev. Tako valorizirane štipendije štejejo kot akontacije do ugotovitve dejanske višine štipendije po kriterijih samoupravnega sporazuma glede na ugotovljene življenjske stroške.
Ugotovitev dejanske višine štipendije in proračun akontacij iz 1. točke tega sklepa je treba opraviti do
31.	marca 1976.
5.	Ta sklep se objavi v dnevnem tisku in v Uradnem listu SRS.
St. 4-6/23-76
Ljubljana, dne 29. januarja 1976.
Predsednik skupne komisije
Boris Feldin 1. r.
REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST KOPER 110.
Na podlagi tretjega odstavka 55. člena v zvezi s prvo alineo 18. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74 in 1/75) so delovni ljudje, združeni v občinskih zdravstvenih skupnostih Ilirska Bistrica, Izola. Koper, Piran. Postojna, Sežana in Obalni zdravstveni skupnosti Koper v okviru Regionalne zdravstvene skupnosti Koper sprejeli
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o vrstah in obsegu pravic iz neposrednega zdravstvenega varstva in o pravicah iz zdravstvenega zavarovanja
1.	člen
S tem samoupravnim sporazumom zagotavljajo delovni ljudje v občinskih zdravstvenih skupnostih
Ilirska Bistrica, Izola, Koper, Piran, Postojna, Sežana in Obalni zdravstveni skupnosti Koper v okviru regionalne zdravstvene skupnosti Koper sebi in svojim družinskim članom enotno dogovorjeno pravico do:
1.	neposrednega zdravstvenega varstva,
2.	pravice iz zdravstvenega zavarovanja, s katerimi si zagotavljajo socialno varnost v primeru bolezni, poškodb, poroda in smrti.
Neposredno zdravstveno varstvo zagotavljajo delovni ljudje tudi vsem občanom z območja občin v tej regionalni zdravstveni skupnosti.
[. NEPOSREDNO ZDRAVSTVENO VARSTVO
2.	člen
Neposredno zdravstveno varstvo, ki je določeno s tem sporazumom (1. točka 1. člena tega sporazuma) obsega:
1.	zdravniške preglede, zdravljenje bolnikov, medicinsko rehabilitacijo in druge vrste medicinske pomoči v zdravstvenih organizacijah, če pa to nujno zahteva zdravstveno stanje, pa tudi na bolnikovem domu;
2.	zdravila, ki so registrirana v državi, da so lahko v prometu, pomožni material namenjen za uporabo zdravil in sanitarni material, če je potreben za zdravljenje;
3.	varstvo in zdravljenje zob;
4.	prevoze s posebnimi (reševalnimi) vozili in prenos ponesrečenca v gorah od kraja nesreče do kraja od koder je možen prevoz.
3.	člen
Način uresničevanja in uveljavljanja pravic iz prejšnjega člena tega sporazuma določi zdravstvena skupnost s statutom in drugimi samoupravnimi splošnimi akti v skladu z zakonom in tem sporazumom.
4.	člen
Neposredno zdravstveno varstvo po tem sporazumu obsega ob pogojih, ki jih določi zdravstvena skupnost, tudi pravico do:
—	zobotehnične pomoči in zobotehničnih sredstev;
—	protez, ortopedskih, slušnih, očesnih ter drugih pripomočkov ter pomožnih in sanitarnih priprav;
—	zdravljenje v zdraviliščih, ki uporabljajo naravne zdravilne faktorje, in to kot:
a)	nadaljevanje ali nadomestilo bolnišničnega zdravljenja na hospltalni način (nujno zdravljenje);
b)	nadaljevanje ali nadomestilo ambulantnega zdravljenja na ambulantni način (koristno zdravljenje),
5.	člen
Podrobnejši obseg, pogoje in način uresničevanja in uveljavljanja pravic po prejšnjem členu, določi zdravstvena skupnost s statutom in drugimi samoupravnimi splošnimi akti v skladu z zakonom in tem sporazumom.
6.	člen
Neposredno zdravstveno varstvo v zvezi z odkrivanjem, preprečevanjem, zatiranjem in zdravljenjem tuberkuloze, veneričnih in drugih nalezljivih bolezni, za katere velja po zakonu obveznost prijave obsega zlasti:
—	odkrivanje nalezljivih bolezni z ugotavljanjem njihovih povzročiteljev in z zasledovanjem trajanja kužnostl;
—	zdravstveno nadzorstvo kliconoscev in oseb iz njihove okolice;
—	obvezne imunizacije in revakcinacije proti nalezljivim boleznim;
—	karanteno oseb, ki so prišle v dotik z bolnikom ali s kužnim materialom; dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo pri bolnikih v zvezi z nalezljivo boleznijo; izolacijo bolnikov z akutnimi nalezljivimi boleznimi.
Pri tuberkulozi in spolnih boleznih obsega ta oblika zdravstvenega varstva še:
a)
—	fluorografske preglede prebivalstva v starosti nad 24 let,
—	zdravniške preglede oseb, pri katerih je podan sum ali pri katerih obstoja utemeljena možnost svežega ali povratnega obolenja za tuberkulozo, /
—	patronažo tuberkuloznih bolnikov,
—	tuberkulozno testiranje, retestiranje in BCG vakcinacijo;
b)
—	odkrivanje spolnih bolezni ob drugih zdravniških pregledih z dodatnimi preiskavami, če se utemeljeno sumi, da gre za spolno bolezen,
—	zdravniške preglede z ustreznimi preiskavami oseb, pri katerih je podan sum ali utemeljena možnost obolenja za spolno boleznijo,
—	patronažo obolelih za spolno boleznijo,
—	preventivne serološke preglede na lues pri nosečnicah.
7.	člen
• Neposredno zdravstveno varstvo obsega pri duševnih bolnikih, ki utegnejo zaradi narave in stanja bolezni spraviti v nevarnost svoje življenje in življenje drugih ljudi, ali poškodovati materialne dobrine okolice. zlasti-:
—	bolnišnične in izvenbolnišnične zdravniške preglede tČf zdravljenje in nego tistih duševnih bolnikov, ki so nevarni zase in za okolico ter patronažo ali socialno službo,
—\ psihiatrično nadzorstvo nad bolniki v socialnih zavodih.
8.	člen
Neposredno zdravstveno varstvo žensk v zvezi z nosečnostjo, porodom, materinstvom in kontracepcijo obsega zlasti:
a)
—	zdravstveno nadzorstvo nosečnic z zdravniškimi pregledi ter patronažo nosečnic)
b)
—	strokovno pomoč pri porodit ter nego in zdravljenje porodnice;
c)
—	zdravniške preglede otročnice v zvezi s porodom in bablško nego;
č)
—	zdravniške preglede in svetovanja kontracepcije za ženske v rodnem obdobju.
9 člen
Neposredno zdravstveno varstvo novorojenčkov, dojenčkov, predšolskih in šolskih otrok do dopolnjenega 15. leta starosti, obsega popolnoma vse strokovno potrebne in racionalno uporabljene ukrepe za čim popolnejše in čim učinkovitejše zdravstveno varstvo te skupine prebivalstva.
10.	člen
Neposredno zdravstveno varstvo šolske mladine do dopolnjenega 19. leta starosti in rednih študentov do 26. leta starosti obsega vselej zlasti:
—	sistematične preglede;
—	varstvo in zdravljenje zob;
—	preprečevanje, zatiranje in zdravljenje revmatične mrzlice;
—	protetične in rehabilitacijske ukrepe pri okvari vida, pri anomalijah vida in sluha ter pri ortopedskih anomalijah in deformacijah.
11.	člen
Neposredno zdravstveno varstvo mladine do dopolnjenega 18. leta starosti, ki je prijavljena pri pristojni skupnosti za zaposlovanje, pa ji kljub zmožnosti za delo začasno ni mogoče zagotoviti zaposlitve, obsega tudi zdravstveno varstvo iz prejšnjega člena.
12.	člen
Neposredno zdravstveno varstvo v zvezi z aktivnostjo za zgodnje odkrivanje malignih obolenj, sladkorne bolezni, mišičnih in živčno-mišičnih obolenj ter njihovo zdravljenje obsega zlasti:
a)
—	odkrivanje (detekcija) in zdravljenje zanesljivo ugotovljenih predrakastih obolenj v vseh zdravstvenih organizacijah;
—	periodične zdravniške kontrolne preglede rakavih bolnikov po zdravljenju, njihovo medicinsko rehabilitacijo ter patronažno nadzorstvo;
b)
—	odkrivanje sladkorne bolezni v zdravstvenih organizacijah, medicinsko rehabilitacijo ter patronažno nadzorstvo;
—	pregled urina na sladkor pri fluorografiranju;
c)
—	odkrivanje fdetekcija) mišičnih * in živčno-mišičnih obolenj v vseh zdravstvenih organizacijah ter medicinsko rehabilitacijo;
—	redne kontrolne preglede in patronažno nadzorstvo;
—	medicinsko indicirane ortopedske pripomočke.
13.	člen
Neposredno zdravstveno varstvo je tudi aktivnost za organizirano zdravstveno vzgojo prebivalstva, ki obsega programirano zdravstveno vzgojo v zvezi z najmanjšim obveznim obsegom zdravstvenega varstva.
Programirana zdravstvena vzgoja se opravlja v obliki organiziranih predavanj, seminarjev, letnikov, brošur, skupinskih demonstracij in podobno ter v obliki skupinskega dela z določenimi vrstami bolnikov.
14.	člen
Neposredno zdravstveno varstvo obsega tudi prevoze, če je prevoz medicinsko nujen.
Stroški prevoza se povrnejo upravičencu, če znaša razdalja od njegovega prebivališča oziroma delovnega mesta najbližje postaje javnega prevoznega sredstva do zdravnika oziroma zdravstveni organizaciji naibjiž-ji postaji najmanj IR km. Tn omejitev pa ne velja za reševalni prevoz v zdravstveno organizacijo ali iz nje.
15 člen
Kadar gre pri uveljavljanju zdravstvenega varstva za pravico do ortopedskih in drugih medicinsko
indiciranih pripomočkov, se ta pravica uveljavi v obsegu in na način, kot to predpiše zdravstvena skupnost za svoje upravičence.
16.	člen
Občinske zdravstvene skupnosti lahko določijo s samoupravnim aktom v okviru regionalne zdravstvene skupnosti enoten prispevek uporabnikov k stroškom za tele vrste zdravstvenih storitev:
1.	za zdravila, pomožni in sanitarni material,
2.	za vsak obisk zdravnika na bolnikovem domu, ki je opravljen na zahtevo uporabnika,
3.	za vsak prvi pregled pri zdravniku specialistu, če ne gre za pregled v dispanzerju,
4.	za intervencije ob prekinitvi nosečnosti,
5.	za prevoz s posebnim vozilom in za prenos ponesrečenca v gorah,
6.	za proteze, ortopedske, slušne, očesne in druge pripomočke, pomožne in sanitarne priprave,
7.	za varstvo in zdravljenje zob, zobotehnično pomoč in zobnoprotetična sredstva,
8.	za intervencijo in zdravljenje zastrupitve z alkoholom, oziroma zaradi pijanosti,
9.	za neobvezna cepljenja.
17.	člen
Ne glede na določila 3. in 5. člena tega sporazuma je zavarovancem, ki so na delu v tujini (56. in 57. člen zakona) in njihovim družinskim članom 59. člen zakona) ; ki so z njimi v tujini, in zavarovancem, ki so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju, zagotovljena nujna zdravniška pomoč v prvih šestih mesecih v breme skupnosti, po šestih mesecih pa zdravstveno varstvo, ki je po tem sporazumu zagotovljeno drugim zavarovancem.
Upravičencu do zdravstvenega varstva, ki je v tujini po zasebnem opravku, je zagotovljeno zdravstveno" varstvo le v prvih treh mesecih bivanja v tujini, in sicer nujna zdravstvena pomoč.
18.	člen
Ce je osebam iz prejšnjega člena nujno potrebno zdravljenje v bolnišnici, prevzema zdravstvena skupnost stroške tega zdravljenja le do treh mesecev. Ce pa traja zdravljenje v bolnišnici dalj kot tri mesece, prevzame skupnost od prvega dne četrtega meseca samo toliko stroškov, kolikor bi stalo zdravljenje v najbližji bolnišnici, ki lahko nudi tako zdravljenje v državi.
19.	člen
Nujna zdravniška pomoč gre v breme zdravstvene skupnosti, če je.hkrati neodložljiva in samo do takrat, dokler se bolnik ne usposobi za premestitev na zdravljenje v državo.
Osebi, ki uveljavlja zdravstveno varstvo v tujini v večjem obsegu ali daljši čas. kot to določata prejšnja člena tega sporazuma, se povrnejo v dinarjih stroški do višine, kolikor bi stalo tako zdravljenje po predpisih zdravstvene skupnosti v državi.
20.	člen
Zdravstvena skupnost plača stroške zdravstvenega varstva, uveljavljenppa v tujini, po cenah, ki Jih določi jugoslovanska zveza zdravstvenih skupnosti oziroma po njenem pooblastilu, diplomatsko-konzulama predstavništva SFRJ v tujini.
Zdravstvena skupnost plača oziroma povrne stroške zdravstvenega varstva, uveljavljenega' v tujini, v deviznih sredstvih v mejah zakonitih predpisov, če pa to ni mogoče, pa v dinarjih.
V vseh primerih, ko se uveljavlja zdravstveno varstvo v tujini, mora upravičenec prispevati del stroškov zdravstvenega varstva v znesku, kolikor bi mora) prispevati (participirati) k stroškom zdravstvenega varstva, uveljavljenega v državi.	*
21.	člen
Stroški za preglede in cepljenje pred odhodom v tujino ne gredo v breme zdravstvene skupnosti.
22.	člen
Zdravstvena skupnost sme, upoštevajoč svoja sredstva in nujnost zdravljenja, poslati Upravičenca do zdravstvenega varstva na zdravljenje v tujino, če strokovni kolegij ustrezne klinike • ugotovi, da so v državi izčrpane možnosti uspešnega zdravljenja, v tujini pa je utemeljeno pričakovati uspeh. V takem primeru plača skupnost vse stroške zdravljenja in potne stroške.
II. DENARNE PRAVICE IZ ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA
1.	Nadomestilo osebnega dohodka
23.	člen
Nadomestilo osebnega dohodka (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo) ob zadržanosti je zagotovljeno zavarovancu:
1.	če je začasno zadržan zaradi medicinskih preiskav,
2.	če zaradi bolezni ali poškodbe ne more delati,
3.	če je na porodniškem dopustu,
4.	če je začasno zadržan zaradi transplantacije kože, živega tkiva, ali organov v korist druge osebe,
5.	če je odsoten z dela zaradi dajanja krvi.
6.	če je določen za zdravstveno nego obolelega ožjega družinskega člana ali otroka po 2. alinei 59. člena zakona,
7.	če je v izolaciji oziroma za čas spremstva, ki ju odredi zdravnik.
Nadbtnestilo po prejšnjem odstavku je zagotovljeno zavarovancem-delavcem in z njimi izenačenim osebam (1. odstavek 56. člena). Zavarovancem, ki delaje ali se strokovno izpopolnjujejo- v tujini '1 odstavek 57. člena zakona) pa le pod pogoji iz 24i člena tega sporazuma.
V primeru nesreče pri delu ali obolenja za poklicno boleznijo gre nadomestilo tud) osebam, ki so zavarovane za primer nesreče pri delu in poklicno boleznijo po 70. in 74. členu zakona. Upokojencem v združenem delu, delovnem razmerju, in tistim upokojencem, ki opravljajo dejavnost s samostojnim osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so v lasti občanov, gre nadomestilo le, če v tem času nrejmejo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pokojnino v zmanjšanem znesku.
24.	člen
Zavarovanci, ki so jih poslale v tujino na delo ali strokovno usposobitev jugoslovanske organizacije In so ostali v tem času zavarovani pri zdravstveni skup-
nosti (detaširani delavci), in zavarovanci — delavci v združenem delu pri jugoslovanskem organu ali organizaciji v tujini ali v delovnem razmerju iv gospodinjstvu) zavarovanca, će je le-ta v združenem delu pri takem organu ali organizaciji, oziroma zavarovanci, ki so zaposleni pri mednarodni organizaciji, imajo za tisti čas, ko so zadržani oziroma so na porodniškem dopustu, pravico do nadomestila osebnega dohodka oziroma dnevnic ali štipendije v breme izplačevalca osebnega dohodka oziroma dnevnice ali štipendije. Izjemoma izplača zavarovancu, ki je zaposlen pri delodajalcu kot hišna pomoč, nadomestilo za prvih trideset i dni sam delodajalec, nato pa se mu izplačuje nadomestilo na račun zdravstvene skupnosti.
Zavarovanci, ki so stopili v delovno razmerje v tujini po mednarodni pogodbi ali pri tujem delodajalcu, pa so zavarovani pri zdravstveni skupnosti, imajo, kadar so zadržani oziroma kadar so na porodniškem dopustu, pravico do nadomestila na račun zdravstvene skupnosti samo dokler so v Jugoslaviji.
25.	člen
Osebje na ladjah ima tisti čas, ko je ladja v tujini, med zadržanostjo namesto nadomestila pravico do osebnega dohodka na račun organizacije, ki ji pripada
ladja.
26.	člen
Zavarovancem, ki zaradi medicinske rehabilitacije delajo polni ali skrajšani delovni čas po odredbi pristojnega zdravnika ali izvedenskega organa na ustreznem delovnem mestu, je zagotovljena razlika med osebnim dohodkom, doseženim na takem delovnem mestu oziroma v skrajšanem delovnem času, in oseb— nim dohodkom, ki bi jim šel, če bi delali na svojem delovnem mestu poln delovni čas.
27.	člen
Pravico do nadomestila imajo v primeru iz 1. in
2.	točke 23. člena tega sporazuma tudi kmetje, ki opravljajo občasna dela' pri organizaciji združenega dela oziroma pri zasebnih delodajalcih, če je zadržanost posledica nesreče pri delu ali obolenja za noklic-no boleznijo.
28.	člen
Pravico do nadomestila ob zadržanosti ima tudi zakonec umrlega obrtnika ali tisti otroci, ki so dopolnili 15. leto starosti in« v skladu z obrtnim zakonom vodijo obratovalnico po poslovodji, če v obratovalnici delajo. Kadar pripada nadomestilo otrokom, gre nadomestilo le najstarejšemu otroku.
29.	Hen
Zavarovancu, ki mu je prenehala lastnost delavca v združenem delu ali delovno razmerje ali druga lastnost, na podlagi katere je bil zavarovan, je zagotovljeno nadomestilo tudi po prenehanju te lastnosti, če zboli ali se poškoduje v 30 dneh po prenehanju last-noeti.
30.	člen
Zavarovanka ima pravico do nadomestila med porodniškim dopustom za čas, ki je kot najmanjši določen z zakonom.
Zavarovanka, kt nastopi po presoji zdravnika porodniški dopust prej kot 45 dni pred porodom, ima pravico do nadomestila tudi za te dni.
Pravico do nadomestila za podaljšan porodniški dopust ali skrajšan delovni čas po porodu urejajo splošni akti skupnosti otroškega varstva.
31.	člen
Zavarovanki, ki ji je prenehala lastnost delavke v združenem delu ali delovno razmerje ali druga lastnost, na podlagi katere je bila zavarovana, je zagotovljeno nadomestilo med porodniškim dopustom tudi po prenehanju lastnosti, če je bila ob prenehanju te lastnosti noseča.
32.	člen
Nadombstilo med negovanjem obolelega otroka (1. in 2. alinca 59. člena zakona) do starosti 7 let je zagotovljeno največ 15 dni v posameznem primeru, v drugih primerih nege članov ožje družine pa največ za 7 dni.
Izjemoma se lahko na predlog zdravniške komisije podaljša ta čas največ do 30 dni za otroka do starosti 7 let oziroma do 15 dni za nego drugih članov ožje družine.
33.	člen
Zavarovanci, ki opravljajo dejavnost s samostojnim osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov, izjemoma nimajo pravice do nadomestila, razen za porodniški dopust, če nastopi zadržanost v času, ko je njihova obratovalnica začasno zaprta, čeprav jim zavarovanje ni prenehalo. Pravico do nadomestila pa pridobe po preteku časa, za katerega jim je bilo dovoljeno začasno ustaviti obratovanje, če so še naprej nezmožni za delo.
34.	člen
Zavarovanec nima pravice do nadomestila v breme zdravstvene skupnosti za čas koristnega zdravljenja v naravnem zdravilišču oziroma, ko mu skupnost prizna le povračilo stroškov za zdravstvene storitve, razen če je bil na dan pregleda pred izvedenskim organom že zadržan in je še zadržan, ko nastopi zdravljenje.
35.	člen
Zavarovanec nima pravice do nadomestila:
1.	če si namenoma povzroči nezmožnost za delo,
2.	če se ukvarja s samostojno gospodarsko dejav-
nostjo ali opravlja delo, za katerega dobiva osebni dohodek.	1
Zavarovanec nima pravice do nadomestila za ves čas zadržanosti oziroma za ves čas, v katerem je opravljal dejavnost iz 2. točke prejšnjega odstavka.
Zavarovancu se ustavi izplačevanje nadomestila:
1.	če namenoma preprečuje ozdravljenje oziroma usposobitev za delo,
2.	če se brez upravičenega vzroka ne odzove vabilu na določen zdravniški oziroma komisijski pregled.
Zavarovancu se preneha izplačevati nadomestilo v primerih iz prejšnjega odstavka od dneva, ko je storil dejanje, s katerim je preprečeval ozdravljenje ali usposobitev za delo, oziroma od datuma, ki mu je bil v vabilu določen za zdravniški oziroma komisijski pregled, pa vse dotlej, dokler trajajo kvarne posledice takega ravnanja oziroma dokler se ne odzove vabilu.
36.	člen
Opredelitev osnove za nadomestilo in način usklajevanja nadomestila z dejanskim gibanjem osebnih dohodkov v SR Sloveniji določa samoupravni spora-
zuin o določitvi najmanjšega obveznega obsega neposrednega zdravstvenega varstva in drugih pravic iz zdravstvenega zavarovanja (Uradni list SRS, št. 1/76).
37.	člen
Ko gre nadomestilo v breme zdravstvene skupnosti ali v breme zasebnega delodajalca znaša:
100 odstotkov od osnove za nesrečo pri delu ali obolenje za poklicno bolezen, zaradi dajanja krvi, transplantacije kože. živega tkiva ali organov v korist druge osebe ter za čas porodniškega dopusta;
90 odstotkov od osnove v ostalih primerih zadržanosti, razen
80 odstotkov od osnove za nego obolelega ožjega družinskega člana ali otroka po 2. alinei 59. člena zakona.
Nadomestilo, izračunano po prejšnjem odstavku ne more biti višje bd osebnega dohodka, ki bi ga dosegel, če bi delal.
Ko gre nadomestilo osebnega dohodka v breme zdravstvene skupnosti ali v breme zasebnega delodajalca, znaša za , učence v poklicnem izobraževanju in učence poklicnih šol 100 odstotkov od osnove.
38.	člen
Zavarovancu, ki ima pravico do nadomestila se za tisti čas, ko je v stacionarni zdravstveni organizaciji, v kateri ima nastanitev in hrano, zmanjša izračunano nadomestilo po prejšnjih členih, in sicer za 20 odstotkov od prvega dne, ko gre nadomestilo v breme skupnosti. če ne vzdržuje nobenega družinskega člana. Na ta način pa ni mogoče znižati nadomestila zavarovanki med porodniškim dopustom.
39.	člen
Zavarovancu, ki jc v času, ko prejema nadomestilo, odstranjen z dela v organizaciji združenega dela oziroma delovni skupnosti ali jc dan v pripor, se nadomestilo zniža za toliko, za kolikor bi se mu znižal osebni dohodek v tem času.
40.	člen
Zavarovancu, ki postane v 30 dneh po končani zadržanosti od dela ponovno zadržan zaradi iste bolezni oziroma enakega primera, se ta zadržanost računa kot nadaljevanje prejšnje (nepretrgana zadržanost), in sicer glede osnove in glede odstotka za odmero nadomestila.
Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo v primeru zdravstvene nege družinskega člana.
41.	člen
Zavarovancu, ki se poškoduje ali zboli za drugo boleznijo v času, ko je še zadržan zaradi prve bolezni ali poškodbe, se glede osnove in odstotka za nadomestilo šteje kot da je zadržan zaradi prve bolezni ali poškodbe.
Ce v primeru iz prejšnjega odstavka prva bolezen ali poškodba daje zavarovancu pravico do 100-odstot-nega nadomestila, pa mu druga bolezen ali poškodba ne daje enake pravice, sc mu nadomestilo ob upoštevanju iste osnove ustrezno zniža z dnem, ko bi postal zaradi prvega primera zmožen za delo. Ce pa ima zavarovanec na podlagi druge bolezni ali poškodbe pravico do višjega nadorrtesMla. se mu to ustrezno zviša
z dnem, ko bi postal zaradi prvega primera zmožen za delo.
42.	člen
Zavarovanki, ki je začasno zadržana, pa v tem času nastopi porodniški dopust, se s 45. dnem pred predvidenim porodom na novo odmeri nadomestilo za porodniški dopust in se ji preneha izplačevati nadomestilo po 37. členu tega sporazuma, če pa je po končanem porodniškem dopustu še nadalje zadržan zaradi bolezni ali poškodbe pred nastopom porodniškega dopusta, se ji nadomestilo izplačuje po takrat ugotovljeni osnovi in po odstotku glede na čas zadržanosti.
V primeru, da zavarovanka zboli med porodniškim dopustom in ta bolezen traja tudi po izteku porodniškega dopusta, se ji na novo odmeri nadomestilo po 37. členu tega sporazuma.
43.	člen
Nadomestilo gre zavarovancu od prvega dne zadržanosti, ne glede na dobo predhodnega zavarovanja. Nadomestilo gre v breme organizacije združenega dela, zasebnega delodajalca oziroma občana, ki opravlja dejavnost s samostojnim osebnim delom, z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov, za prvih 30 dni zadržanosti, razen za izolacijo, spremstvo, nego družinskega člana in otrok iz 2. alinec 59. člena zakona, za porodniški dopust in za transplantacijo kože, živega tkiva ali organov v korist druge osebe, ko gre nadomestilo v celoti v breme skupnosti.
44.	člen
Nadomestilo gre zavarovancu za tiste dneve oziroma ure, za katere bi mu šel osebni dohodek, povračilo ali nagrada, oziroma nadomestilo zanje.
Zavarovancu; pri katerem nastopi zadržanost med tem ko je odsoten z dela prež pravice do nadomestila osebnega dohodka ali z njim izenačenega prejemka, gre nadomestilo šele po preteku take odsotnosti, če tudi takrat ni zmožen za delo.
45.	člen
Zavarovanec, ki išče zdravniško pomoč v delovnem času, ima pravico do nadomestila za izgubljen čas zaradi iskanja zdravniške pomoči le, če je bila zdravniška pomoč nujna in neodložljiva, ali če je to zahteval način dela zdravnika oz. zdravstvene organizacije.
46.	člen
Zavarovanec ima pravico do nadomestila zaradi zadržanosti, dokler za ocenjevanje delanezmožnosti pooblaščeni zdravnik ali pristojna zdravniška komisija ne ugotovi, da je zopet zmožen opravljati svoje delo, oziroma dokler pristojni organ z odločbo ne ugotovi, da jc nastala invalidnost.
2.	Pravica ob nesreči pri delu in obolenja za poklicno
boleznijo
47.	člen
Pravice v primeru nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo obsegajo:
1.	zdravstveno varstvo, zlasti preventivno, ki obsega izvajanje ukrepov, da se odvračajo in preprečujejo nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo,
2.	vse vrste zdravstvene pomoči in ortopedska sredstva, da delavci ozdravijo in se rehabilitirajo od
posledic nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo ter da se jim povrne njihova delovna zmožnost,
3.	nadomestilo osebnega dohodka za ves čas, ko traja začasna zadržanost od dela, ki jo je povzročila nesreča pri delu oziroma obolenje - za poklicno boleznijo in potni stroški v zvezi z zdravstvenim varstvom in rehabilitacijo.
Za opredelitev nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo se uporabljajo predpisi o invalidskem zavarovanju.
48.	člen
Poleg pravic iz prejšnjega člena zagotavljajo iz svojih sredstev organizacije združenega dela in zasebni delodajalci še pravice po 73. členu zakona.
*	3. Denarna povračila
49.	člen
Pravico do povračila potnih stroškov pod pogoji tega sporazuma ima tudi spremljevalec za osebo, ki ji je ta po mnenju izbranega zdravnika, zdravstvene organizacije ali izvedenskega organa nujno potreben, ko potuje na zdravljenje ali zdravniški pregled v drug kraj.
Za otroke do dopolnjenega 15. leta starosti se domneva, da jim je potreben spremljevalec.
50.	člen
Potni stroški za vrnitev obolelega zavarovanca, vkrcanega na ladji, bremenijo zdravstveno skupnost šele ob izkrcanju v domačem pristanišču.
51.	člen
Povračilo potnih stroškov za zavarovane osebe obsega:
1.	povračilo prevoznih stroškov,
2.	pavšalno povračilo za stroške prehrane in nastanitve med potovanjem in bivanjem v drugem kraju.
52.	člen
Povračilo prevoznih stroškov se prizna za najkrajšo razdaljo in po tarifi za redna prevozna sredstva javnega prometa.
53.	člen
Povračilo za stroške prehrane in nastanitve v drugem kraju znaša:
—	polovico dnevnice, ki jo določa za tekoče leto sindikalna lista za službena potovanja v državi za čas odsotnosti več kot 8 ur do 12 ur, če' je odsotnost daljša od 10 ur,
—	dve tretjini dnevnice, ki jo določa za tekoče leto sindikalna lista za službena potovanja v državi za čas odsotnosti več kot 12 ur, če je odsotnost daljša od 10 ur in če zavarovana oseba tudi prenočuje v drugem kraju.
54.	člen
Ob smrti zavarovancev iz 56. in 57. člena zakona in njihovih družinskih članov, razen zavarovancev — kmetov, nreužitkarjev, uživalcev stalnih kmečkih preživnin. uživalcev kmečkih starostnih pokojnin in njihovih družinskih članov ter uživalcev stalnih priznavalnin. družbenih preživnin in stalnih, družbenih denarnih pomoči ter njihovih družinskih članov, ima tisti. ki oskrbi pogreb, pravico do delnega povračila stroškov nogrebs 'pogrebnine! Pogrebnina gre tudi
za osebe iz 70. in 74. člena zakona, četudi niso bili zavarovanci, če je smrt nastopila kot posledica nesreče pri delu ali obolenja za poklicno boleznijo.
Znesek pogrebnine znaša 80 odstotkov povprečnega mesečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji v preteklem letu; za otroke do enega leta starosti pa polovico tega zneska.
55.	člen
Pogrebnina za zavarovanca oziroma družinskega člana, ki je umrl in bil pokopan zunaj območja zdravstvene skupnosti, se prizna in izplača v višini pogrebnina, ki jo je določila zdravstvena skupnost na območju katere je bil pokopan, če je za upravičenca to ugodnejše. Pogrebnina za zavarovanca oz. družinskega člana, ki umre med prebivanjem v tujini, se prizna v višini dejansko potrebnih stroškov v državi in kraju, v katerem je zavarovana oseba umrla.
56.	člen
Družinski člani zavarovancev — delavcev in z nji-, mi izenačenih oseb, uživalcev prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter zavarovancev iz 57. člena zakona, ki jih je zavarovanec do svoje smrti preživljal, imajo ob njegovi smrti pravico do posmrtnine.
57.	člen
Posmrtnina znaša 90 odstotkov povprečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji v preteklem letu.
III.	UPRAVIČENCI DO ZDRAVSTVENEGA VARSTVA IN ZAVAROVANE OSEBE
58.	člen
Pravico do neposrednega zdravstvenega varstva po tem sporazumu gre:
1.	občanom, ki so pri občinskih organih, pristojnih za pri j a vno-od j a vno službo, prijavljeni s prebivališčem na območju zdravstvene skupnosti;
2.	osebam iz 56. do 58. člena zakona (zavarovanci);
3.	družinskim članom zavarovancev iz 2. točke tega člena, ki jih določa 59. člen te^a zakona.
59.	člen
Neposredno zdravstveno varstvo po tem sporazumu uveljavljajo upravičenci po postopku, na način in pod pogoji, ki so predpisani v samoupravnem splošnem aktu zdravstvene skupnosti, v breme tiste občinske zdravstvene skupnosti, v kateri so pridobili lastnost zavarovanca ali družinskega člana po 60. členu zakona, ostali občani pa v breme tiste občinske zdravstvene skupnosti, v kateri imajo stalno prebivališče v občini.
60.	člen
Pravice s katerimi si delovni ljudje zagotovijo z zdravstvenim zavarovanjem socialno varstvo v primeru bolezni, poškodbe, poroda in smrti, gredo zavarovancem in njihovim družinskim članom, v obsegu, pod pogoji in v višini, kot jih določa ta sporazum, statut in drugi splošni akti zdravstvene skupnosti.
61.	člen
Pravice iz prejšnjega člena gredo v breme tiste občinske zdravstvene skupnosti, v kateri so si upravičenci pridobili lastnost zavarovanca' ali družinskega člana po 60 členu zakona.
IV.	KONČNE DOLOČBE
61 člen
Osebe, ki na dan, ko začne veljati ta samoupravni sporazum, uživajo pravice do zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, pridobljene po predpisih, ki so veljali do tega dne, uživajo od 'ega dne dalje te pravice po določilih tega samoupravnega sporazuma, če je to zanje -godnejše; sicer pa po dosedanjih predpisih. Isto /olja za že dospele pravice, ki še niio bile uresničene.
63: člen
Osebe, ki po določilih tega sporazuma ne izpolnjujejo predpisanih pogojev za uživanje pravic, katere so jim bile priznane po prejšnjih predpisih, nadaljujejo začasno uporabo teh pravic, kakor da izpolnjujejo pogoje, predpisane s tem sporazumom.
64.	člen
Organi zdravstvene skupnosti morajo najkasneje v šestih mesecih od dneva, ko stopi ta sporazum v veljavo, sprejeti vse ostale samoupravne akte oziroma predpise, ki so potrebni za njegovo izvajanje.
65.	člen
Pn uporabi tega samoupravnega sporazuma se morajo upoštevati določbe samoupravnega sporazuma o določitvi najmanjšega obveznega obsega neposrednega zdi f vstvenega varstva in drugih pravic iz zdrav-stvtfueg,. zavarovanja, ki se v primeru neskladnosti neposredno uporabljajo.
66.	člen
Ta sporazum začne veljati, ko skupščina regionalne zdravstvene skupnosti Koper ugotovi, da ga je sprejela večina delovnih ljudi v občinskih zdravstvenih skupnostih Ilirska Bistrica, Izola, Koper, Piran, Postojna in Sežana in se objavi v Uradnem listu SRS.
Skupščina Regionalne zdravstvene skupnosti Koper na seji obeh zborov dne 18. 12. 1975
ugotavlja
da je bil samoupravni sporazum o vrstah in obsegu pravic iz neposrednega zdravstvenega varstva in
o.	pravicah iz zdravstvenega zavarovanja sprejet na skupščinah občinskih zdravstvenih skupnosti Ilirska Bistrica. Izola, Koper, Piran in skupščini Obalne zdravstvene skupnosti Koper dne 15. 12. 1975 ter na skupščinah občinske zdravstvene skupnosti Postojna in Sežana dne 16. 12 1975 v enakem besgdilu.
Sporazum začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 02-42/75-3
Koper, dne 18. decembra 1975.
Regionalna zdravstvena skupnost Koper
Predsednik skupščine
Branko Prosenak 1. r.
REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST LJUBLJANA 111.
Na podlagi tretjega odstavka 55. člena v zvezi s prvo alinco 18. člefta zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74 in 1/75) so skupščine občinskih zdravstvenih skupnosti Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Cerknica, Domžale, Grosuplje. Hrastnik, Idrija, Kamnik, Kočevje, Litija, Logatec, Ribnica, Trbovlje, Vrhnika in Zagorjb v okviru Regionalne zdravstvene skupnosti Ljubljana sprejele
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o vrstah in obsegu pravic iz neposrednega zdravstvenega varstva in o pravicah iz zdravstvenega zavarovanja
1.	člen
S :em samoupravnim sporazumom zagotavljajo delovni .judje v občinskih zdravstvenih skupnostih v okviru regionalne zdravstvene skupnosti Ljubljana sebi in svojim družinskim članom enotno dogovorjene pravice do:
x. neposrednega zdravstvenega varstva,
2. zdravstvenega zavarovanja, s katerimi si zagotavljajo socialno varnost v primeru bolezni, poškodb, poroua m smrti.
Neposredno zdravstveno varstvo zagotavljajo delovni ljudje tudi vsem občanom z območja občin v tej regionalni zdravstveni skupnosti.
I.	NEPOSREDNO ZDRAVSTVENO VARSTVO
2.	člen
Neposredno zdravstveno varstvo, ki je določeno s tem sporazumom obsega:
1.	zdravniške preglede, zdravljenje bolnikov, medicinsko rehabilitacijo in druge vrste medicinske pomoči v zdravstvenih organizacijah, če pa to nujno zahteva zdravstveno stanje, pa tudi na bolnikovem domu;
2.	zdravila, ki Sc registrirana v državi, da so lahko v prometu, pomožni material, namenjen za uporabo zdravil in sanitetni material, če je potreben za zdravljenje,
3.	varstvo in zdravljenje zob;
4.	prevoze s posebnimi (reševalnimi) vozili in prenos ponesrečenca v gorah' od kraja nesreče do kraja od koder je mogoč prevoz.
3.	člen
Neposredno zdravstveno varstvo po tem sporazumu obsega ob pogojih, ki jih določi zdravstvena skupnost, tudi pravico do:
—	zobotehnične pomoči in zobotehničnih sredstev,
—	protez, ortopedskih, slušnih, očesnih ter drugih pripomočkov ter pomožnih in sanitarnih priprav;
—	zdravljenje v zdraviliščih, ki uporabljajo naravne zdravilne faktorje, in to kot:
a)	nadaljevanje ali nadomestilo bolnišničnega zdravljenja na hospitalni način (nujno zdravljenje);
b)	nadaljevanje ali nadomestilo ambulantnega zdravljenja na ambulantni način (koristno zdravljenje).
4.	člen
Neposredno zdravstveno varstvo v zvezi z odkrivanjem, preprečevanjem, zatiranjem In zdravljenjem
tuberkuloze, veneričnih in drugih nalezljivih bolezni, za katere velja po zakonu obveznost prijave obsega tudi:
—	odkrivanje nalezljivih bolezni z ugotavljanjem njihovih povzročiteljev in z zasledovanjem trajanja kužnosti;
—	zdravstveno nadzorstvo klicenoscev in oseb iz njihove okolice;
—	obvezne imunizacije in revakcinacije proti nalezljivim boleznim;
—	karanteno oseb, ki so prišle v dotik z bolnikom ali s kužnim materialom: dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo pri bolnikih v zvezi z nalezljivo boleznijo: izolacijo bolnikov z akutnimi nalezljivimi boleznimi.
Pri tuberkulozi in spolnih boleznih obsega ta oblika zdravstvenega varstva še:
a)
—	fluorografske preglede prebivalstva v starosti nad 24 let;
—	zdravniške preglede oseb, pri katerih je podan sum ali pri katerih obstaja utemeljena možnost svežega ali povratnega obolenja za tuberkulozo;
—	patronažo tuberkuloznih bolnikov;
—	tuberkulozno testiranje, retestiranje in BCG vakcinacijo;
b)
—	odkrivanje spolnih bolezni, ob drugih zdravniških pregledih z dodatnimi preiskavami, če se utejne-Ijeno sumi, da gre za spolno bolezen;
—	zdravniške preglede z ustreznimi preiskavami oseb, pri katerih je podan sum ali utemeljena možnost obolenja za spolno boleznijo;
—	patronažo obolelih za spolno boleznijo;
—	preventivne serološke preglede na lues pri nosečnicah.
5.	člen
Neposredno zdravstveno varstvo v zvezi z zdravljenjem alkoholizma in narkomanije obsega pravico do zdravniških pregledov, zdravljenje po dispanzerski metodi in nujnega zdravljenja v ustanovah za zdravljenje alkoholikov oziroma narkomanov ter medicinsko rehabilitacijo.
Neposredno zdravstveno varstvo pri duševnih bolnikih, ki utegnejo zaradi narave in stanja bolezni spraviti v nevarnost svoje življenje in življenje drugih ljudi ali poškodovati materialne dobrine okolice, obsega •
—	bolnišnične in izvenbolnišnjčne zdravniške preglede ter zdravljenje in nego tistih duševnih bolnikov, ki so nevarni zase in za okolico ter patronažo ali socialno službo;
—	psihiatrično nadzorstvo nad bolniki v socialnih zavodih.
6.	člen
Neposredno zdravstveno varstvo žensk v zvezi z nosečnostjo, porodom, materinstvom in kontracepcijo obsega:
a)
—	zdravniške preglede v dispanzerju za žene zaradi ugotovitve poteka nosečnosti in zdravstvenega stanja nosečnice ter ustrezno zdravljenje in patronažni nadzor nosečnice;
—	bolnišnično zdravljenje in preiskave v primeru komplikacij nosečnosti ali bolezni nosečnice;
—	preventivne in kurativne zdravstvene ukrepe, potrebne za normalen potek in uspešno nosečnost;
—	zdravniške preglede in zdravljenje tudi V drugih ambulantah, dispanzerjih ali bolnišničnih oddelkih
ter diagnostiko in zdravljenje zobnih ter ustnih bolezni ves čas nosečnosti, po porodu in med materinstvom.
b)
—	strokovno pomoč pri porodu ter nego in zdravljenje porodnice;
c)
—	zdravniške preglede in 'zdravljenje otročnice v zvezi s porodom ter babiško oziroma patronažno nego po porodu;
‘ č)
—	zdravniške preglede in svetovanja pri načrtovanju družine ter kontracepcijo za ženske v rodnem obdobju.
7 člen
Neposredno zdravstveno varstvo novorojenčkov dojenčkov, predšolskih1 in šolskih otrok do dopolnjenega 15. leta starosti obsega popolnoma vse strokovne potrebe'in racionalno uporabljene ukrepe za čim popolnejše in čim učinkovitejše zdravstveno varstvo te skupine prebivalstva.
8.	člen
Neposredno zdravstveno varstvo šolske mladine do dopolnjenega 19. leta starosti in rednih študentov do 26. leta starosti obsega vselej:
—	sistematične preglede,
—	zdravniške preglede, izvenbolnišnično in bolnišnično zdravljenje,
—	medicinsko rehabilitacijo ter vse vrste medicinske pomoči v zdravstvenih organizacijah, če to zahteva njihovo zdravstveno stanje,
—	varstvo in zdravljenje zob,
—	preprečevanje, zatiranje in zdravljenje revmatične mrzlice,
—	protetične in rehabilitacijske ukrepe pri okvari vida, pri anomalijah vida in sluha ter pri ortopedskih anomalijah in deformacijah.
9.	člen
Neposredno zdravstveno varstvo mladine do dopolnjenega 18. leta starosti, ki je prijavljena pri pristojni skupnosti za zaposlovanje, pa ji kljub zmožnosti za delo začasno ni mogoče zagotoviti zaposlitve, obsega tudi zdravstveno varstvo iz prejšnjega člena.
10.	člen
Neposredno zdravstveno varstvo v zvezi z aktivnostjo za zgodnje odkrivanje malignih obolenj, sladkorne bolezni mišičnih in živčno mišičnih obolenj ter njihovo zdravljenje obsega:
a)
—	odkrivanje (detekcija) in zdravljenje zanesljivo ugotovljenih predrakastih obolenj v vseh zdravstvenih organizacijah;
—	periodične zdravniške kontrolno preglede rakavih bolnikov po zdravljenju, njihovo medicinsko rehabilitacijo ter patronažno nadzorstvo;
b)
—	odkrivanje sladkorne bolezni v zdravstvenih organizacijah, medicinsko rehabilitacijo ter patronažno nadzorstvo;
—	pregled urina na sladkor pri fluorografiranju;
c)
—	odkrivanje (detekcija) mišičnih, živčno mišičnih obolenj in multiplosklerozo v vseh zdravstvenih organizacijah ter medecinsko rehabilitacijo;
—	redne kontrolne preglede in patronažno nadzorstvo;
—	medicinsko indiclrane ortopedske pripomočke;
d)
— odkrivanje in zdravljenje srčnih obolenj (kar-dio-respiratorna obolenja vključno s hipertonijo).
11.	člen
Neposredno zdravstveno varstvo je tudi' aktivnost za organizirano zdravstveno vzgojo prebivalstva, ki obsega programirano zdravstveno vzgojo v zvezi z najmanjšim obveznim obsegom zdravstvenega varstva
Programirana zdravstvena vzgoja se opravlja v obliki organiziranih predavanj, seminarjev, letakov, brošur, skupinskih demonstracij in podobno ter v obliki skupinskega dela z določenimi vrstami bolnikov.
12.	člen
1.	Neposredno zdravstveno varstvo obsega tudi prevoze, če je prevoz medicinsko nujen.
2.	Stroški prevoze se povrnejo upravičencu, če
znaša razdalja od njegovega prebivališča oz. delovnega mesta najbližje postaje javnega prevoznega sredstva do zdravnika oz. zdravstvene organizacije najbližje postaje najmqnj 10 km. Ta omejitev pa ne velja za reševalni prevoz v zdravstveno organizacijo ali iz nje.	i
13.	člen
Kadar gre pri uveljavljanju zdravstvenega varstva za pravico do ortopedskih in drugih medicinsko indi-ciranih pripomočkov, se ta pravica uveljavi ob pogojih in na način, kot to določa statut skupnosti.
14.	člen
Občinske zdravstvene skupnosti lahko določijo s samoupravnim aktom v okviru regionalne zdravstvene skupnosti enoten prispevek uporabnikov k stroškom za tele vrste zdravstvenih storitev:
1.	za zdravila, pomožni in sanitarni material;
2.	za vsak prvi obisk zdravnika na bolnikovem domu, ki je opravljen na zahtevo uporabnika;
3.	za vsak prvi pregled pri zdravniku specialistu, če ne gre za pregled v dispanzerju;
4.	za intervencije ob prekinitvi nosečnosti;
5.	za prevoz s posebnim vozilom in za prenos ponesrečenca v gorah;
6.	za proteze, ortopedske, slušne, očesne in druge pripomočke, pomožne in sanitarne priprave;
7.	za varstVo in zdravljenje zob, zobotehnično pomoč in zobnoprotetična sredstva;
8.	za intervencijo ob zastrupitvi z alkoholom, oziroma zaradi pijanosti;
9.	za neobvezna cepljenja.
15.	člen
Zavarovancem, ki so na delu v tujini (56. in 57. člen zakona) in njihovim družinskim članom (59. člen zakona), ki so z njimi v tujini, in zavarovancem, ki so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju je zagotovljena nujna zdravniška pomoč v prvih šestih mesecih v breme skupnosti; po šestih mesecih pa zdravstveno varstvo, ki je po tem sporazumu zagotovljeno drugim zavarovancem.
Upravičencu do zdravstvenega varstva, ki je v tujini po zasebnem opravku, je zagotovljeno zdravstveno varstvo le v prvih treh mesecih bivanja v tujini in sicer nujno zdravstveno varstvo.
16.	člen
Ce je osebam iz prejšnjega člena nujno potrebno zdravljenje v bolnišnici, prevzema zdravstvena skupnost stroške tega zdravljenja le do treh mesecev. Ce
pa traja zdravljenje v bolnišnici dalj kot tri mesece, prevzame skupnost od prvega dne četrtega meseca samo toliko stroškov, kolikor bi stalo zdravljenje v naj bližji bolnišnici, ki lahko nudi tako zdravljenje v državi.
17.	člen
Nujno zdravstveno varstvo gre v breme zdravstvene skupnosti, če je hkrati neodložljivo in samo do takrat, dokler se bolnik ne usposobi za premestitev na zdravljenje v državo.
Osebi, ki uveljavlja zdravstveno varstvo v tujini v večjem obsegu ali daljši čas, kot to določata prejšnja člena tega sporazuma, se povrnejo v dinarjih stroški do višine, kolikor bi stalo tako zdravljenje po predpisih zdravstvene skupnosti v državi.
18.	člen
1.	Zdravstvena skupnost plača stroške zdravstvenega varstva, uveljavljenega v tujini, po cenah, ki jih določi jugoslovanska zveza zdravstvenih skupnosti oziroma po njenem pooblastilu diplomatsko-konzular-na predstavništva SFRJ v tujini.
2.	Zdravstvena skupnost plača oziroma povrne stroške zdravstvenega varstva, uveljavljenega v tujini, v deviznih sredstvih v mejah zakonitih predpisov, če pa to ni mogoče, pa v dinarjih.
3.	V vseh primerih, ko se uveljavi zdravstveno varstvo v tujini, mora prispevati upravičenec del stroškov zdravstvenega varstva v znesku, kolikor bi moral prispevati k stroškom zdravstvenega varstva, uveljavljenega v državi.
19.	člen
Stroški za preglede in cepljenje pred odhodom v tujino ne gredo v breme zdravstvene skupnosti.
20.	člen
Zdravstvena skupnost sme upoštevajo^ razložljiva sredstva in nujnost zdravljenja, poslati upravičenca do zdravstvenega varstva na zdravljenje v tujino, če ugotovi strokovni kolegij ustrezne klinike, da so v državi izčrpane možnosti uspešnega zdravljenja, v tujini pa je utemeljeno pričakovati uspeh. V takem primeru plača skupnost vse stroške zdravljenja in potne stroške.
II. DENARNA NADOMESTILA IN POVRAČILA IZ ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA
1.	Nadomestilo osebnega dohodka
21.	člen
Nadomestilo osebnega dohodka od zadržanosti od dela (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo) je zagotovljeno zavarovancu:
1.	če je začasno zadržan zaradi medicinskih preiskav;
2.	če zaradi bolezni ali poškodbe ne more delati;
3.	če je na porodniškem dopustu;
4.	če je začasno zadržan zaradi transplantacije kože, živega tkiva, ali organov v korist druge osebe;
5.	če je odsoten z dela zaradi dajanja krvi:
6.	če je določen za zdravstveno nego obolelega ožjega družinskega člana ali otroka po 2. alineji 59. člena zakona:
7.	če je v izolaciji oziroma za čas spremstva, ki ju odredi zdravnik.
Nadomestilo po prejšnjem odstavku je zagotovljeno zavarovancem — delavcem in z njimi izenačenim
osebam tl. odstavek 56. člena) in v primeru nesreče pri delu ali obolenja za poklicno boleznijo, osebam iz 74. člena zakona; zavarovancem, ki delajo ali se strokovno izpopolnjujejo v tujini (1. odstavek 57. člena zakona) pa le pod pogoji iz 22. člena tega sporazuma.
V primeru nesreče pri delu ali obolenja za poklicno boleznijo gre nadomestilo tudi osebam, ki so zavarovane za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo po 70. členu zakona. Upokojencem v združenem delu, delovnem razmerju, in tistim upokojencem, ki opravljajo dejavnost s samostojnim osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so v lasti občanov, gre nadomestilo le, če v tem času prejemajo po predpisih o pokojninskenr. in invalidskem zavarovanju pokojnino v zmanjšanem znesku.
22.	člen
Zavarovanci, ki so jih poslale v tujino na delo ali strokovno usposobitev jugoslovanske organizacije in so ostali v tem času zayarovani pri zdravstveni skupnosti (detaširani delavci), in zavarovanci — delavci v združenem deju pri jugoslovanskem organu ali organizaciji v tujini ali v delovnem razmerju (v gospodinjstvu) zavarovanca, če je le-to v združenem delu pri takem organu ali organizaciji, oziroma zavarovanci ki so zaposleni pri mednarodni organizaciji, imajo za tisti čas, ko so zadržani oziroma so na porodniškem dopustu, pravico do nadomestila osebnega dohodka oziroma dnevnic al! štipendije v breme izplačevalca osebnega dohodka oziroma dnevnice ali štipendije. Izjemoma izplača zavarovancu, ki je zaposlen pri delodajalcu kot hišna pomoč, nadomestilo za prvih trideset dni sam delodajalec, potem pa se mu izplačuje nadomestilo na račun zdravstvene skupnosti.
Zavarovanci, ki so stopili v delovno razmerje v tujini po mednarodni pogodbi ali pri tujem delodajalcu, pa so zavarovani pri zdravstveni skupnosti, imajo; kadar so zadržani oziroma kadar so na porodniškem dopustu, pravico do nadomestila na račun zdravstvene skupnosti samo dokler so v Jugoslaviji.
23.	člen
Osebje na ladjah ima tisti čas, ko je ladja v tujini, med zadržanostjo namesto nadomestila pravico do osebnega dohodka na račun organizacije, ki ji pripada ladja.
24.	člen
Zavarovancem, ki zaradi medicinske rehabilitacije delajo polni ali skrajšani delovni čas po odredbi oristojnega zdravnika ali izvedenskega organa na ustreznem delovnem mestu, je zagotovljena razlika med osebnim dohodkom, doseženem na takem delovnem mestp oziroma v skrajšanem delovnem času, in osebnim dohodkom, ki bi jim šel, če bi delali na svojem delovnem mestu polni delovni čas.
25.	člen
Pravico do nadomestila imajo v primeru iz 1. in
2.	točke 21. člena tega sporazuma tudi kmetje, ki opravljajo občasna dela pri organizaciji združenega de-'' oziroma pri zasebnih delodajalcih, če je zddržAnost posledica nesreče pri delu ali obolenja za poklicno boleznijo.
26.	člen
Pravico do nadomestila ima tudi tisti družinski član umrlega obrtnika, kateremu je z odločbo občinskega upravnega organa izdano dovoljenje za vodstvo obrtne obratovalnice po poslovodji.
27.	člen
Zavarovancu, ki mu je prenehala lastnost delavca v združenem delu ali delovno razmerje ali druga lastnost, na podlagi katere je bil zavarovan, je zagotovljeno nadomestilo tudi po prenehanju te lastnosti, če zboli ali se poškoduje v 30 dneh po prenehanju lastnosti.
28.	člen
Zavarovanka ima pravico do nadomestila med porodniškim dopustom za čas, ki je kot najmanjši določen z zakonom.
Zavarovanka, ki nastopi po presoji zdravnika porodniški dopust prej kot 45 dni pred porodom, ima pravico do nadomestila tudi za te dni.
Pravico do nadomestila za podaljšan porodniški dopust ali skrajšan delovni čas po porodu urejajo splošni akti skupnosti otroškega varstva.
29.	člen
Zavarovanki, ki ji je prenehala lastnost delavke v zaruženem delu ali delovno razmerje ali druga lastnost, na podlagi katere je bila zavarovana, je zagotovljeno nadomestilo med porodniškim dopustom tudi po prenehanju lastnosti, če je bila ob prenehanju noseča.
30.	člen
Nadomestilo med negovanjem obolelega otroka (L in 2. alinea 59. člena zakona) do starosti 7 let je zagotovljeno največ za 15 dni v posameznem primeru', v drugih primerih nege članov ožje družine pa največ za 7 dni.
Izjemoma se lahko na predlog zdravniške komisije podaljša ta čas največ do 30 dni za otroka do starosti 7 let oziroma do 15 dni za nego drugih članov ožje družine.
31.	člen
Zavarovanci, ki opravljajo dejavnost s samostojnim osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov, izjemoma nimajo pravice do nadomestila, razen za porodniški dopust, če nastopi zadržnost v času, ko je njihova obratovalnica začasno zaprta, četudi jim zavarovanje ni prenehalo. Pravico do nadomestila pa pridobe po preteku časa, za katerega jim je bilo dovoljeno začasno ustaviti obratovanje, če so še naprej nezmožni za delo.
32.	člen
Zavarovanec nima pravice do nadomestila v breme zdravstvene skupnosti za Čas koristnega zdravljenja v naravnem zdravilišču oziroma, ko mu skupnost prizna le povračilo stroškov za zdravstvene storitve, razen če je bil na dan pregleda pred izvedenskim organom že zadržan in je še zadržan, ko nastopi zdravljenje.
33.	Člen
Zavarovanec nima pravice do nadomestila:
1.	če si nalašč povzroči nezmožnost za delo;
2.	če se ukvarja s samostojno gospodarske dejavnostjo ali opravlja delo, za katerega dobiva osebni dohodek.
Zavarovancu se ustavi izplačevanje nadomestila-
1	če namenoma preprečuje ozdravljenje oziroma usposobitev za delo;
2.	če se brez upravičenega vzroka ne odzove vabilu na določen zdravniški oz. komisijski pregled
Zavarovancu se preneha izplačevati nadomestilo v primerih iz prejšnjega odstavka od dneva, ko je’ storil dejanje, s katerim je preprečeval ozdravljenje ali
usposobitev za delo, oziroma od datuma, ki mu je bil v vabilu določen za zdravniški oziroma kmisijski pregled, pa vse dotlej, dokler trajajo kvarne posledica takega ravnanja oziroma dokler se ne odzove vabilu.
34.	člen
Opredelitev osnove za nadomestilo in način usklajevanja nadomestila z dejanskim gibanjem osebnih dohodkov v SR Sloveniji določa samoupravni sporazum o najmanjšem obveznem obsegu zdravstvenega varstva v SR Sloveniji.
35.	člen
Ko gre nadomestilo v breme zdravstvene skupnosti ali v breme zasebnega delodajalca znaša:
80 odstotkov od osnove od prvega do šestdesetega dne in
90 odstotkov od osnove od enainšestdesetega dne zadržanosti od dela.
Nadomestilo ne more biti višje, kot osebni dohodek zavarovanca, če bi delal.
Ko gre nadomestilo osebnega dohodka v breme zdravstvene skupnosti ali v breme zasebnega delodajalca, znaša za učence v poklicnem izobraževanju in učence poklicnih Sol 100 odstotkov od osnove.
36.	člen
Zavarovancu, ki ima pravico do nadomestila se za tisti čas, ko je v stacionarni zdravstveni organizaciji, v kateri ima nastanitev in hrano, zmanjša nadomestilo za 10 odstotkov od prvega dne, ko gre nadomestilo v breme skupnosti, če nima nobenega vzdrževanega družinskega člana. Na ta način pa ni mogoče znižati nadomestila zavarovanki med porodniškim dopustom.
37.	člen ’ '
Zavarovancu, ki je v času, ko prejema nadomestilo, odstranjen z dela v organizaciji združenega dela oziroma delovni skupnosti ali je dan v pripor, se nadomestilo zniža za toliko, za kolikor bi se mu znižal osebni dohodek v tem času.
38.	člen
Zavarovancu, ki postane v 30 dneh po končani zadržanosti zadržan zaradi iste bolezni oziroma enakega primera, se ta zadržanost računa kot nadaljevanje prejšnje in sicer glede osnove in glede odstotka za odmero nadomestila.
Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo v primeru zdravstvene nege družinskega člana.
39.	člen
Zavarovancu, ki se poškoduje ali zboli za drugo boleznijo v času, ko je še zadržan zaradi prve bolezni ali poškodbe, se glede osnove in odstotka za nadomestilo šteje kot da je zadržan zaradi prve bolezni alt poškodbe.
Ce v primeru iz prejšnjega odstavka prva bolezen ali poškodba daje zavarovancu pravico do 100 odstotnega nadomestila, pa mu druga bolezen ali poškodba ne daje enake pravice, se mu nadomestilo ob upoštevanju iste osnove ustrezno zniža z dnem, ko bi postal zaradi prvega primerg zmožen za delo. Ce Pa Ima zavarovanec na podlagi druge bolezni ali poškodbe pravico do višjega nadomestila, se mu to ustrezno zviša z dnem, ko bi postal zaradi prvega primera zmožen za delo.
40.	člen
Zavarovanki, ki je začasno zadržana, pa v tem času nastopi porodniški dopust, se s 45. dnem pred predvidenim porodom na novo odmeri nadomestilo za porodniški dopust in se ji preneha izplačevati nadomestilo po 35. členu tega sporazuma, če pa je po končanem . porodniškem dopustu še nadalje zadržana zaradi bolezni ali poškodbe pred nastopom porodniškega dopusta, se ji nadomestilo izplačuje po takrat ugotovljeni osnovi in po odstotku glede na čas zadržanosti.
V primeru, da zavarovanka zboli med porodniškim dopustom in ta bolezen traja tudi po izteku porodniškega dopusta, se ji na novo odmeri nadomestilo po 35. členu tega sporazuma.
41.	člen
Nadomestilo gre zavarovancu od prvega dne zadržanosti, ne glede na dobo predhodnega zavarovanja. Nadomestilo gre v breme organizacije združenega dela, zasebnega delodajalca oziroma občana, ki opravlja dejavnost s samostojnim osebnim delom, z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov, za prvih 30 dni zadržanosti, razen za izolacijo, spremstvo, nego družinskega člana in otrok iz 2. alinee 59. člena zakona, za porodniški dopust in za transplantacijo kože, živega tkiva ali organov v korist druge osebe, ko gre nadomestilo v celoti v breme skupnosti.
42.	člen
Nadomestilo gre zavarovancu za tiste dneve oziroma ure, za katere bi mu šel osebni dohodek, povračilo ali nagrada, oz. nadomestilo zanje.
Zavarovancu, pri katerem nastopi zadržanost med tem ko je odsoten z dela brez pravice do nadomestila osebnega dohodka ali z njim izenačenega prejemka, gre nadomestilo šele po. preteku take odsotnosti, če tudi takrat ni zmožen za delo.
,	43. člen
Zavarovalec, ki išče zdravniško pomoč v delovnem času, ima pravico do nadomestila za izgubljen čas zaradi Iskanja zdavniške pomoči le, če je bila. zdravniška pomoč nujna in neodložljiva, ali če je to zahteval način dela zdravnika oz. zdravstvene organizacije.
44.	člen
Zavarovanec ima pravico do nadomestila, dokler za ocenjevanje delanezmolnosti pooblaščeni zdravnik ali pristojna zdravniška komisija ne ugotovi, da je zopet zmožen opravljati svoje delo, oziroma dokler pristojni organ z odločbo ne ugotovi, da je nastala invalidnost.
2.	Pravica ob nesreči pri delu in obolenja za poklicno boleznijo
45.	člen
Pravice v primeru nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo obsegajo:
1.	zdravstveno varstvo, zlasti preventivno, ki obsega izvajanje ukrepov, da se odvračajo in preprečujejo nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo;
2	vse vrste zdravstvene pomoči in ortopedska sredstva, da delavci ozdravijo in se rehabilitirajo od posledic nesreče pri delu In obolenja za poklicno boleznijo ter da se jim povrne njihova delovna zmožnost;
3.	nadomestilo osebnega dohodka za ves čas, ko traja začasna zadržanost od dela, ki jo je povzročila nesreča pri delu oziroma obolenje za poklicno boleznijo in potni stroški v zvezi z zdravstvenim varstvom in rehabilitacijo.
Za opredelitev nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo se uporabljajo predpisi o invalidskem zavarovanju.	,
3.	Denarna povračila
46.	člen
Pravico do povračila polnih stroškov pod pogoji tega sporazuma ima tudi spremljevalec za osebo, ki ji je ta po mnenju izbranega zdravnika, zdravstvene organizacije ali izvedenskega organa nujno potreben, ko potuje na zdravljenje ali zdravniški pregled v drug kraj.
Za otroke do dopolnjenega 15. leta starosti se domneva, da jim je potreben spremljevalec.
47.	člen
Potni stroški za vrnitev obolelega zavarovanca, vkrcanega na ladji, bremenijo zdravstveno skupnost šele bd izkrcanja v domačem pristanišču.
48.	člen
Povračilo potnih stroškov za zavarovane osebe obsega:
1.	povračilo prevoznih stroškov;
2.	pavšalno povračilo za stroške prehrane in nastanitve med potovanjem in bivanjem v drugem kraju.
49.	člen
Povračilo prevoznih stroškov se priznava za najkrajšo razdaljo in po tarifi za redna prevozna sredstva javnega prometa.
50.	člen
Povračilo za stroške prehrane in ndstanitve v drugem kraju znaša:
—	polovico dnevnice, ki jo določa za tekoče leto sindikalna lista za službena potovanja v državi za čas odsotnosti več kot 8 ur do 12 ur, če je odsotnost daljša od 8 ur;
—	dve tretjini dnevnice, ki jo določa za tekoče leto sindikalna Usta za službena potovanja v državi za čas odsotnosti več kot 12 ur, če je odsotnost daljša od 10 ur in če zavarovana oseba tudi prenočuje v drugem kraju.
51.	člen
Ob smrti zavarovancev in njihovih družinskih članov, razen kmetov, preužitkarjev, uživalcev stalnih kmečkih preživnin,, uživalcev kmečkih starostnih pokojnin ter uživalcev stalnih družbenih denarnih pomoči in njihovih družinskih članov, ima tisti, ki oskrbi pogreb, pravico do povračila stroškov pogreba (pogrebnina).
Pogrebnina znaša osemdeset odstotkov povprečnega mesečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji v preteklem letu.
52.	člen
Pogrebnina za zavarovanca oziroma družinskega člana, ki je umrl in bil pokopan zunaj območja zdravstvene skupnosti, se prizna in izplača v višini pogrebnine, ki jo je določila zdravstvena skupnost na območju katere Je bil pokopan, če je za upravičenca to ugodnejše. Pogrebnina za zavarovanca oziroma družinskega člana, ki umre med prebivanjem v tujini, se prizna
v višini dejansko potrebnih stroškov v državi in kraju, v katerem je zavarovana oseba umrla.
53.	člen
Družinskim članom zavarovancev, ki imajo pravico do nadomestila osebnega dohodka po predpisih o zdravstvenem varstvu ali uživajo pokojnino, oskrbnino ali nadomestilo iz pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja, katere je umrli zavarovanec do svoje smrti preživljal, imajo pravico do denarne pomoči ob smrti (posmrtnina).
Pravico do posmrtnine imajo tudi družinski člani umrlega zavarovanca, ki so samostojno zavarovani in sicer:
—	učenci v poklicnem izobraževanju in učenci poklicnih šol. ki imajo poleg šolskega pouka tudi praktični pouk:
—	začasno nezaposlene osebe, dokler so prijavljene pri skupnosti za zaposlovanje,
—	učenci srednjih šol ter študenti višjih in visokih šol ter akademij.
Posmrtnina znaša osemdeset odstotkov poprečnega mesečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji v preteklem letu.
III.	UPRAVIČENCI DO ZDRAVSTVENEGA VARSTVA IN ZAVAROVANE OSEBE
54.	člen
Pravica do neposrednega zdravstvenega varstva pc tem sporazumu gre:
1.	občanom, ki so pri občinskih organih pristojnih za prijavno-odjavno službo, prijavljeni s prebivališčem na območju zdravstvene skupnosti;
2.	osebam iz 56. in '58. člena zakona (zavarovanci):
3.	družinskim članom zavarovancev iz 2. točke tega člena, ki jih določa 59. člen zakona.
55.	člen
Neposredno zdravstveno varstvo po tem sporazumu uveljavijo upravičenci po postopku, na način in pod pogoji, ki so predpisani v samoupravnem splošnem aktu zdravstvene skupnosti, v breme tiste občinske zdravstvene skupnosti, v kateri so pridobili lastnost zavarovanca ali družinskega člana po 60. členu zakona, ostali občani pa v breme tiste občinske zdravstvene skupnosti, v kateri imajo stalno prebivališče v občini.
IV.	KONČNE DOLOČBE
56.	člen
Osebe, ki na dan, ko začne veljati ta samoupravni sporazum, uživajo pravice do zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, pridobljene po predpisih, ki so veljali do tega dne, uživ-ajo od tega dne dalje te pravice po določilih tega samoupravnega sporazuma, če je to zanje ugodnejše, sicer pa po dosedanjih predpisih. Isto velja za že dospele pravice, ki še niso bile uresničene.
57.	člen
Pri uporabi tega samoupravnega sporazuma se morajo upoštevati določbe samoupravnega sporazuma o najmanjšem obveznem obsegu zdravstvenega varstva v SR Sloveniji, ki se v primeru neskladnosti neposredno uporabljajo.
58.	člen
Za avtentično razlago tega sporazuma je pristojna skupščina Regionalne zdravstvene skupnosti Ljubljana.
59.	člen
Ta sporazum začne veljati, ko skupščina regionalne zdravstvene skupnosti Ljubljana ugotovi, da so ga sprejele skupščine občinskih zdravstvenih skupnosti na njenem območju in se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 022-2/75
Ljubljana, dne 25. decembra 1975.
Regionalna zdravstvena skupnost Ljubljana
Predsednik skupščine
Francka Strmole L r.
Samoupravni sporazum so podpigali še predsedniki Občinskih zdravstvenih skupnosti: Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Cerknica, Domžale, Grosuplje, Hrastnik, Idrija, Kamnik, Kočevje, Litija, Logatec, Ribnica, Trbovlje, Vrhnika in Zagorje.
REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST NOVO MESTO
112.
Na podlagi tretjega odstavka 55. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74 in 1/75) v zvezi s prvo alineo 18. člena istega zakopa so delovni ljudje, združeni v občinskih zdravstvenih skupnostih Črnomelj, Krško. Metlika, Novo mesto in Trebnje v okviru Regionalne zdravstvene skupnosti Novo mesto sprejeli
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o vrstah in obsegu pravic iz neposrednega zdravstvenega varstva in o pravicah iz zdravstvenega zavarovanja
1.	člen
S tem samoupravnim sporazumom zagotavljajo delovni ljudje v občinskih zdravstvenih skupnostih Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto in Trebnje v okviru Regionalne zdravstvene skupnosti Novo mesto sebi in svojim družinskim članom enotno dogovorjene pravice do:
1.	neposrednega zdravstvenega varstva;
2.	zdravstvenega zavarovanja, s katerimi si zagotavljajo socialno varnost v primeru bolezni, poškodbe, poroda in smrti.
Neposredno zdravstveno varstvo zagotavljajo delovni ljudje tudi vsem občanom z območja občin v tej Regionalni zdravstveni skupnosti.
I.	NEPOSREDNO ZDRAVSTVENO VARSTVO
2.	člen
Neposredno zdravstveno varstvo, ki je določeno f tem sporazumom (1. tpčka 1. člena) obsega:
1.	zdravniške preglede, zdravljenje bolnikov, medicinsko rehabilitacijo in druge vrste medicinske pomoči v zdravstvenih organizacijah, če pa to nujno zahteva zdravstveno stanje, pa tudi na bolnikovem domu;
2.	zdravila, ki so medicinsko indicirana in registrirana na območju SFRJ, pomožni material namenjen za uporabo zdravil in sanitetni material, če je potreben za zdravljenje;
3.	varstvo in zdravljenje zob;
4.	prevoze S posebnimi (reševalnimi) vozili in prenos ponesrečenca v gorah od kraja nesreče do kraja od koder je mogoč prevoz.
3.	člen
Način uresničevanja in uveljavljanja pravic iz prejšnjega člena tega sporazuma določi zdravstvena skupnost s statutom in drugimi splošnimi akti v skladu z zakonom in tem sporazumom.
4.	člen
Neposredno zdravstveno varstvo po tem sporazumu obsega ob pogojih, ki jih določi ta skupnost tudi pravico do:
—	zobotehnične pomoči in zobnoprotetičnih sredstev;
—	protez, ortopedskih, slušnih, očesnih ter drugih pripomočkov ter pomožnih in sanitarnih priprav;
—	zdravljenju v zdraviliščih, ki uporabljajo naravne zdravilne faktorje in to kot:
a)	nadaljevanje ali nadomestilo bolničnega zdravljenja na hospitalni način (nujno zdravljenje);
b)	nadaljevanje ali nadomestilo ambulantnega zdravljenja na ambulantni način (koristno zdravljenje).
5.	člen
.Podrobnejši obseg, pogoje in način uresničevanja in uveljavljanja pravic po prejšnjenji členu določi zdravstvena skupnost s statutom in drugimi splošnimi akti v skladu z zakonom in tem sporazumom.
6.	člen
Neposredno zdravstveno varstvo v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem, zdravljenjem, zatiranjem in preprečevanjem širjenja tuberkuloze, veneričnih tei drugih nalezljivih bolezni, za katere velja po zakonu obveznost prijave, obsega zlasti:
—	obvezne imunizacije, revakcinacije in druge ukrepe za preprečevanje nalezljivih bolezni;
' — odkrivanje nalezljivih bolezni z individualnimi ali množičnimi metodami detekcije in z odkrivanjem njihovih povzročiteljev;
—	izvenbolnišnično in bolnišnično zdravljenje obolelih;
—	zdravstveni nadzor kliconoscev in oseb iz njihove okolice, ki bi jih lahko okužili;
—	karanteno oseb, ki so prišle v dotik z bolnikom ali s kužnim materialom, izolacijo bolnikov z akutnimi nalezljivimi boleznimi, če je ta obvezna ali nujna ter dezinsekcijo, dezinfekcijo in deratizacijo v zvezi z nalezljivo boleznijo.
Pri tuberkulozi obsega ta oblika zdravstvenega varstva še:
—	kontrolne zdravniške preglede' ter laboratorijske in radiološke preiskave ter testiranje in patronažni nadzor tuberkuloznih bolnikov.
Pri „veneričnih boleznih obsega ta oblika zdravstvenega varstva še:
—	kontrolne zdravniške preglede, laboratorijske in serološke preglede in patronažni nadzor.
7.	člen
Neposredno zdravstveno varstvo v zvezi z zdravljenjem alkoholizma in narkomanije obsega zlasti zdravniške preglede, zdravljenje po dispanzerski me-
todi in nujno zdravljenje v ustanovah za zdravljenje alkoholikov oziroma narkomanov ter medicinsko rehabilitacijo.
Neposredno zdravstveno varstvo nege in zdravljenje duševnih bolnikov, ki utegnejo zaradi narave ali stanja bolezni spraviti v nevarnost svoje življenje in življenje drugih ljudi ali poškodovati materialne dobrine okolice, obsega zlasti:
—	bolnišnične in izvenbolnišnične zdravniške preglede ter zdravljenje in nego tistih duševnih bolnikov, ki so nevarni zase in za okolico, ter patronažo ali socialno službo;
—	psihiatrično nadzorstvo nad bolniki v socialnih zavodih.
8.	člen
Neposredno popolno zdravstveno varstvo žena med nosečnostjo, porodom ter med materinstvom do dokončnega šestega meseca otrokove starosti in v zvezi z načrtovanjem družine ter kontracepcije obsega zlasti:
—	zdravniške preglede v dispanzerju za žene zaradi ugotovitve poteka nosečnosti in zdravstvenega stanja nosečnice ter ustrezno zdravljenje in patronažni nadzor nosečnice;
—	bolnišnično zdravljenje in preiskave v primeru komplikacij nosečnosti ali bolezni nosečnice;
—	preventivne in kurativne zdravstvene ukrepe, potrebne za normalen potek in uspešno nosečnost;
—	zdravniške preglede in zdravljenje tudi v dru-
gih ambulantah, dispanzerjih ali bolnišničnih oddelkih ter diagnostiko in zdravljenje zobnih ter ustnih bolezni ves čas nosečnosti, po porodu in med materinstvom do dokončnega šestega meseca otrokove starosti ;	,
—	strokovno pomoč pri porodu ter nego in zdravljenje porodnic;
—	zdrdVniške preglede in zdravljenje otročnice ter babiška oz. patronažna nega po porodu;
—	zdravniške preglede in svetovanja pri načrtovanju družine ter kontracepciji žena v rodne™ obdobju.
9.	člen
Neposredno popolno zdravstveno varstvo novorojenčkov, dojenčkov, predšolskih in šolskih otrok do dopolnjenega 15. leta starosti obsega vse strokovno potrebne in racionalno uporabljene ukrepe za njihovo čim popolnejše in čim učinkovitejše zdravstveno varstvo.
10.	člen
Neposredno popolno zdravstveno varstvo šolske mladine do dopolnjenega 19. leta starosti in rednih študentom do 26 leta starosti obsega zlasti:
—	sistematične preglede;
—	zdravniške preglede, izvenbolnišnične iri bolnišnično zdravljenje;
—	medicinsko rehabilitacijo ter vse vrste medicinske pomoči v organizacijah združenega dela zdravstvene dejavnosti (v nadaljnem besedilu: zdravstvena organizacija), če to zahteva njihovo zdravstveno stanje;
—	sistematične zobozdravniške preglede in zobozdravstveno varstvo;
—	preprečevanje, zatiranje in zdravljenje revmatične mrzlice:
—	protetične in rehabilitacijske ukrepe pri okvarah ali anomalijah vida in- sluha ter pri ortopedskih anomaljah in deformacijah.
•	11. člen
Neposredno zdravstveno varstvo mladine do dopolnjenega 18. leta starosti, ki je prijavljena pri skupnosti za zaposlovanje, pa ji kljub možnosti za delo začasno ni mogoče zagotoviti zaposlitve, obsega zlasti:
—	zdravniške preglede, izvenbolnišnično in bolnišnično zdravljenje;
—	varstvo in zdravljenje zob;
—	preprečevanje, zatiranje in zdravljenje revmatične mrzlice;
—	protetične in rehabilitacijske ukrepe pri kva-rah ali anomalijah vida in sluha ter pri ortopedskih anomalijah in deformacijah.
12.	člen
Neposredno zdravstveno varstvo aktivnosti za zgodnje odkrivanje malignih obolenj, sladkorne bolezni, mišičnih in živčnomišičnih obolenj ter njihovo zdravljenje obsega zlasti:
a)
—	odkrivanje (detekcijo) in zdravljenje ugotovljenih predrakastih obolenj v vseh zdravstvenih organizacijah;
—	zdravljenje vseh malignih obolenj;
—	periodične zdravniške kontrolne preglede rakavih bolnikov po zdravljenju, njihovo medicinsko rehabilitacijo ter patronažno nadzorstvo;
b)
—	odkrivanje in zdravljenje sladkorne bolezni v zdravstvenih organizacijah, medicinsko rehabilitacijo ter patronažno nadzorstvo;
c)
—	odkrivanje (detekcijo) in zdravljenje mišičnih in živčnomišičnih obolenj v vseh zdravstvenih organizacijah ter medicinsko rehabilitacijo;
—	redne kontrolne preglede in izvenbolnišnično zdravljenje ter patronažno nadzorstvo;
■ — medicinsko indicirane ortopedske pripomočke.
x	13. člen
Neposredno zdravstveno varstvo je tudi aktivnost za organizirano zdravstveno vzgojo prebivalstva, ki obsega programirano zdravstveno vzgojo v zvezi z najmanjšim obveznim obsegom zdravstvenega varstva.
Programirana zdravstvena vzgoja se opravlja v obliki organiziranega skupinskega ali individualnega poduka in demonstracij z določenimi vrstami bolnikov ali njihovih družinskih članov v zdravstveni organizaciji, na domu in podobno.
14.	člen
Neposredno zdravstveno varstvo iz 6. do 13 člena tega sporazuma obsega tudi povračilo potnih stroškov v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenega varstva, potrebne prevoze s posebnimi reševalnimi vozili in po potrebi tudi prevoze s posebnimi prevoznimi sredstvi, če je tak prevoz medicinsko ali sicer nujen oziroma upravičen.
15.	člen
Zdravstveno varstvo iz 6. do 12. člena tega sporazuma obsega tudi zdravila, ki so medicinsko indi-cirana in registrirana na območju SFRJ: ta pravica se uveljavi na način, kot to v splošnih aktih uredijo zdravstvene skupnosti.
Kadar, gre pri zdravstvenem varstvu iz 6. do 12. člena tega sporazuma za pravico do ortopedskih in
drugih medicinsko indiciranih pripomočkov, se ta pravica uveljavi v obsegu, ki ga določijo zdravstvene skupnosti enotno za SR Slovenijo in na način, kot to v splošnih aktih uredijo zdravstvene skupnosti.
16.	čleo
Občinske zdravstvene skupnosti lahko določijo s samoupravnim aktom v okviru regionalne zdravstvene skupnosti enoten prispevek uporabnikov k stroškom za tele oblike zdravstvenega varstva:
1.	za zdravila, pomožni in sanitetni material ob prevzemu v lekarni na recept;
2.	za vsak prvi obisk zdravnika na bolnikovem domu, ki je opravljen na zahtevo uporabnika;
3.	za vsak prvi pregled pri vsakem zdravniku specialistu, razen za preglede v dispanzerjih;
4.	za vsak prvi pregled pri vsakem zdravniku specialistu, če uporabnik ne predloži napotnice, če je predpisana s statutom zdravstvene skupnosti;
5.	za prevoz z reševalnim ali drugim posebnim vozilom in za prenos ponesrečenca v gorah;
6.	za proteze, ortotične, slušne, očesne in druge pripomočke, pomožne in sanitarne priprave;
7.	za varstvo in zdravljenje zob, zobotehnično pomoč in zoboprotetična sredstva;
8.	za neobvezna cepljenja.
S samoupravnim aktom se natančneje določijo oblike zdravstvenega varstva, za katere prispevajo uporabniki k stroškom zdravstvenega varstva, višino ter oprostitve plačevanja teh prispevkov.
17.	člen
Ne glede na določila 3. in 5. člena tega sporazuma je zavarovancem, ki %o na delu v .tujini (56. in 57. člen zakona) in njihovim družinskim članom 59. člen zakona), ki so z njimi 'v tujini, in zavarovancem, ki so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju, zagotovljena nujna zdravniška pomoč v prvih šestih mesecih, v breme skupnosti, po šestih mesecih pa zdravstveno varstvo, ki je po tem sporazumu zagotovljeno drugim zavarovancem.
Upravičencem do zdravstvenega varstva, ki so v tujini po zasebnih opravkih, je zagotovljeno zdravstveno varstvo le v prvih treh mesecih bivanja v tujini in sicer samo nujna zdravniška pomoč.
18.	člen
Če je osebam iz prejšnjega člena nujno potrebno zdravljenje v bolnišnici, prevzema zdravstvena skupnost stroške tega zdravljenja le do treh 'mesecev, če pa traja zdravljenje v bolnišnici dalj kot tri mesece prevzame skupnost od prvega dne četrtega meseca samo toliko stroškov, kolikor bi stalo zdravljenje v najbližji bolnišnici, ki lahko nudi talco zdravljenje v SFRJ.
19.	člen
Nujna zuravniškn pomoč v tujini gre v breme skupnosti, če je hkrati neodložljiva in samo do takrat dokler se bolnik ne usposobi za premestitev na zdravljenje v SFRJ.
Osebi, ki uveljavlja zdravstveno varstvo v tujini v večjem obsegu ali daljši čas, kot to določa ta sporazum v tem in prejšnjih dveh členih, se povrnejo stroški v dinarjih do višine, kolikor bi stalo tako zdravljenje v zdravstveni skupnosti.
20.	člen
Zdravstvena skupnost plača stroške zdravstvenega varstva, uveljavljenega v tujini, po cenah, ki jih določi jugoslovanska zveza zdravstvenih skupnosti oziroma po njenem pooblastilu diplomatsko-konzular-na predstavništva SFRJ v tujini. Zdravstvena skupnost plača oziroma povrne stroške zdravstvenega varstva, uveljavljenega v tujini, v deviznih sredstvih v mejah zakonitih predpisov, če pa to ni mogoče, pa v dinarjih.
V vseh primerih, ko se uveljavi zdravstveno varstvo v tujini, mora prispevati upravičenec 30<>/o cene zobozdravstvenih storitev in pripomočkov ter 20 0/c cene zdravil, glede • drugih stroškov zdravstvenega varstva pa v višini, kolikor bi moral prispevati (participirati) k stroškom zdravstvenega varstva, uveljavljenega v SFRJ.
21.	člen
Stroški za preglede in cepljenje pred odhodom v tujino ne gredo v breme zdravstvene skupnosti.
22.	člen
Zdravstvena skupnost sme, upoštevajoč svoja sredstva in nhjnost zdravljenja, poslati upravičenca do zdravstvenega varstva na zdravljenje v tujino, če ugotovi strokovni kolegij ustrezne klinike, da so v SFRJ izčrpane možnosti uspešnega zdravljenja, v tujini pa je utemeljeno pričakovati uspeh. V takem primeru plača skupnost vse stroške zdravljenja in potne stroške.
II.	DENARNE PRAVICE IZ ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA
1.	Nadomestilo osebnega dohodka
23.	člen
Nadomestilo osebnega dohodka (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo) ob začasni zadržanosti je zagotovljeno zavarovancu:
1.	če je začasno zadržan zaradi medicinskih preiskav;
2.	Če zaradi bolezni ali poškodbe ne more delati;
3.	če je na porodniškem dopustu;
4.	če je začasno zadržan zaradi transplantacije kože, živega tkiva, ali organov v korist druge osebe
5.	če je odsoten z dela zaradi dajanja krvi;
6.	če je določen za zdravstveno nego obolelega ožjega družinskega člana ali otroka po 2. alinei 59. člena zakona;
7.	če je v izolaciji oziroma za čas spremstva, ki ju odredi zdravnik.
Nadomestilo po prejšnjem odstavku je zagotovljeno delavcem v združenem delu ali v delovnem razmerju pri zasebnih delodajalcih, izvoljenim delegatom v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti ter samoupravnih in družbenih organizacijah, članom obrtnih in ribiških zadrug, učencem v poklicnem izobraževanju in učencem poklicnih šol ter občanom, ki opravljajo dejavnost s samostojnim osebnim delom, z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov (prvi odstavek 56. člena zakona). Nadomestilo je zagotovljeno tudi občanom, ki so sklenili v tujini delovno razmerje ali ki jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu, pa se v tujini strokovno izpopolnjujejo in dobivajo štipendijo (prvi odstavek 57. člena zakona), ob pogojih iz 24. člena tega sporazuma.
V primeru nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo gre nadomestilo tudi:
a)	upravičencem, kolikor jim nadomestilo ne pripada po drugih predpisih, ko opravljajo naloge in dolžnosti ljudske obrambe ter splošnega ljudskega odpora, ko sodelujejo pri organiziranih javnih delih, reševalnih akcijah ter pri obrarrfbi pred elementarnimi nesrečami, ko pomagajo pristojnim organom pri nalogah družbene samozaščite ter varnosti občanov in premoženja in pri vzdrževanju javnega reda, ko opravljajo naloge javne varnosti kot rezervni miličniki, ko opravljajo na poziv državnih organov javne funkcije ali državljanske dolžnosti, ko so kot vojaški invalidi na poklicni rehabilitaciji, pri praktičnih delih ali vajah in ko v okviru organizirane športne dejavnosti sodelujejo pri športnih akcijah;
b)	kmetom, kadar opravljajo pri organizacijah združenega dela oz. zasebnih delodajalcih občasna dela izven združenega dela ali delovnega razmerja in morajo biti pri tem delu zavarovani.
Upokojencem v združenem delu, delovnem razmerju in tistim upokojencem, ki opravljajo dejavnost s samostojnim osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so v lasti občanov, gre nadomestilo le. če v tem času prejemajo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pokojnino v zmanjšanem znesku.
24.	člen
Zavarovanci, ki so jih, poslale v tujino na delo ali strokovno usposobitev jugoslovanske organizacije In so ostali v tem času zavarovani pri zdravstveni skupnosti (detaširani delavci) in zavarovanci — delavci v združenem delu pri jugoslovanskem organu ali 'organizaciji v tujini ali v delovnem razmerju (v gospodinjstvu) zavarovanca, če je le-ta v združenem delu pri takem organu ali organizaciji, oziroma zavarovanci, ki so zaposleni pri mednarodni organizaciji, imajo za tisti čas, ko so začasno zadržani oziroma so na porodniškem dopustu, pravico do osebnega dohodka oziroma dnevnic ali štipendije v breme Izplačevalca Osebnega dohodka oziroma dnevnice ali štipendije. Izjemoma izplača zavarovancu, ki je zaposlen pri delodajalcu kot hišna pomoč, osebni dohodek za prvih trideset dni sam delodajalec, potem pa se mu izplačuje nadomestilo na račun zdravstvene skupnosti.
Zavarovanci, ki so stopili v delovno razmerje v tujini po mednarodni pogodbi ali pri tujem delodajalcu ali so poslani na delo ali strokovno izpopolnjevanje v tujino, pa so zavarovani pri zdravstveni skupnosti, imajo, kadar so začasno zadržani oziroma kadar so na porodniškem dopustu, pravico do nadomestila na račun zdravstvene skupnosti samo dokler so v Jugoslaviji.
25.	člen
Osebje na ladjah ima tisti čas, ko je ladja v t*. jini, med začasno zadržanostjo namesto nadomestila pravico do osebnega dohodka na račun organizacije, ki ji pripada ladja.
26.	člen
Zavarovancem, ki zaradi medicinske rehabilitacije, delajo poln ali skrajšan delovni čas po mnenju pristojnega zdravnika ali pristojne zdravniške komisije na ustreznem delovnem mestu, je zagotovljena razlika med osebnim dohodkom, doseženim na takem delovnem mestu oziroma v skrajšanem delovnem času. in osebnim dohodkom, ki bi jim pripadal, če bi delali na svojem delovnem mestu poln d el otmi čas.
27.	člen
Pravico do nadomestila ob začasni zadržanosti ima tudi zakonec .umrlega obrtnika ali usti otroci, ki so dopolnili 15. leto starosti in v skladu z obrtnim zakonom vodijo obratovalnico po poslovodji, če v obratovalnici delajo. Kadar pripada nadomestilo otrokom, gre nadomestilo le naj starejšemu otroku.
28.	člen
Zavarovancu, ki mu je prenehala lastnost delavca v združenem delu ali delovno razmerje ali druga lastnost, na podlagi katere je bil zavarovan, je zagotovljeno nadomestilo tudi po prenehanju te lastnosti, če zboli ali se poškoduje v 30 dneh po prenehanju lastnosti.
29.	člen
Zavarovanka ima pravico do nadomestila med porodniškim dopustom za čas, ki je kot najmanjši določen z zakonom.
Zavarovanka, ki nastopi po presoji zdravnika porodniški dopust prej kot 45 dni pred porodom, ima pravico do nadomestila tudi za te dni.
. Pravico do nadomestila za podaljšan porodniški dopust ali skrajšan delovni čas po porodu urejajc splošni akti skupnosti otroškega varstva.
30.	člen
Zavarovanki, ki ji je prenehala lastnost delavke v združenem delu ali delovno razmerje ali druge lastnost, na podlagi katere je bila zavarovana, je zagotovljeno nadomestilo med porodniškim dopustom po prenehanju lastnosti, če je bila ob prenehanju lastnosti noseča.
31.	člen
Nadomestilo med negovanjem obolelega otroka (1. in 2. alinea 59. člena zakona) do starosti 7 let je zagotovljeno največ za 15 dni v posameznem primeru v drugih primerih nege članov ožje družine pa največ za 7 dni.
Izjemoma se lahko na predlog zdravniške komisije podaljša ta čas največ do 30 dni za otroka do starosti 7 let, oziroma do 15 dni za nego drugih članov ožje družine.
32.	člen
Zavarovanec, ki opravlja dejavnost s samostojnim osebnim delom z' delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov, izjemoma nima pravice do nadomestila, razen za porodniški dopust, če nastopi zadržanost v času, ko je njegova obratovalnica začasno zaprta, četudi mu zavarovanje ni prenehalo. Pravico do nadomestila pa pridobi po preteku časa, za katerega mu je bilo dovoljeno začasno ustaviti obratovanje, če je še naprej nezmožen za delo.
33.	člen
, Zavarovanec nima pravice do nadomestila v breme zdravstvene skupnosti za čas koristnega zdravljenja v naravnem zdravilišču oziroma, ko mu skupnost prizna 16 povračilo stroškov za zdravstvene storitve, razen če je bil na dan pregleda pred zdravniško komisijo že zadržan in je še zadržan, ko nastopi zdravljenje.
34.	člen
Zavarovanec nima pravice do nadomestila:
1.	če si nalašč povzroči nezmožnost za delo;
2.	če se ukvarja s samostojno gospodarsko dejavnostjo ali opravlja delo, za katerega dobiva osebni dohodek ali drug osebni prejemek.
Zavarovanec nima pravice do nadomestila za ves čas zadržanosti oziroma za ves čas, v katerem je opravljal dejavnost iz 2. točke prejšnjega odstavka.
Zavarovancu se ustavi izplačevanje nadomestila:
1.	če namenoma preprečuje ozdravljenje oziroma usposobitev za delo;
2.	če se brez upravičenega vzroka ne odzove vabilu na določen zdravniški oz. komisijski pregled. \
Zavarovancu se preneha izplačevati nadomestilo v primerih iz prejšnjega odstavka od dneva storitve dejanja, s katerim- je preprečeval ozdravljenje ali usposobitev za delo, oziroma od datuma, ki mu je bil v vabilu določen za zdravniški oziroma komisijski pregled, pa vse dotlej, dokler trajajo kvarne posledice takega ravnanja oziroma dokler se ne odzoye vabilu.
35.	člen
Opredelitev osnove za nadomestilo in način usklajevanja nadomestila z dejanskim gibanjem osebnih dohodkov v SR Sloveniji določa samoupravni sporazum o najmanjšem obveznem obsegu zdravstvenega varstva v SR Sloveniji (Ur. list SRS, št. 1/76).
36.	člen
Kolikor ni z zakonom drugače določeno in gre nadomestilo v breme zdravstvene skupnosti ali v breme zasebnega delodajalca znaša:
80 odstotkov od osnove od prvega do šestdesetega dne in
90 odstotkov od osnove od enainšestdesetega dne začasne zadržanosti.
Nadomestilo zavarovanca, izračunano po prejšnjem odstavku, ne more biti višje kot bi bil njegov osebni dohodek, če bi delal.
Ko gre nadomestilo osebnega dohodka v breme zdravstvene skupnosti ali v breme zasebnega delodajalca, znaša za učence v poklicnem izobraževanju in učence poklicnih šol 100 odstotkov od osnove.
•	37. člen
Zavarovancu, ki ima pravico do nadomestila se za tisti čas, ko je v stacionarni zdravstveni organizaciji, v kateri ima nastanitev in hrano, zmanjša izračunano nadomestilo po prejšnjih členih in sicer za 20 odstotkov od prvega dne ko gre nadomestilo v breme skupnosti, če nima nobenega vzdrževanega družinskega člana. Na ta način pa ni mogoče znižati nadomestila zavarovanki med uživanjem nadomestila za čas porodniškega dopusta.
38.	člen
Zavarovancu, ki je v času, ko prejema nadomestilo, odstranjen z dela v organizaciji združenega dela oziroma delovne skupnosti ali je dan v pripor, se nadomestilo zniža za toliko, za kolikor bi se mu znižal osebni dohodek v tem času.
39.	člen
Zavarovancu, ki postane v 30 dneh po končani začasni zadržanosti znova zadržan zaradi iste bolezni oziroma enakega primera, sc ta zadržanost računa kot nadaljevanje prejšnie (nenretreana zadržanost) in si-
cer glede osnove in glede odstotka za odmero nadomestila.
Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo v primeru zdravstvenega družinskega člana.
40.	člen
Zavarovancu, ki se poškoduje ali zboli za drugo boleznijo v času, ko je še začasno zadržan zaradi prve bolezni ali poškodbe, se glede osnove in odstotka za nadomestilo šteje kot da je zadržan zaradi prve bolezni ali poškodbe.
Cc v primeru iz prejšnjega odstavka prva Oolezen ali poškodba daje zavarovancu pravico do 100 odstotnega nadomestila, pa mu druga, bolezen ali poškodba ne daje enake pravice, se mu nadomestilo ob upoštevanju iste osnove — ustrezno zniža z dnem, ko bi postal zaradi prvega primera zmožen za delo. Ce pa ima zavarovanec na podladi druge bolezni ali poškodbe pravico do višjega nadomestila, se mu to ustrezno zviša z dnem, ko bi postal zaradi prvega primera zmožen za delo. ,
41.	člen
Zavarovanki, ki je začasno zadržana, pa v tem času nastopi porodniški dopust, se ji s 45. dnem pred predvidenim porodom na novo odmeri nadomestile za porodniški dopust In se ji preneha izplačevati nadomestilo po 36. členu tega sporazuma; če pa je po končanem porodniškem dopustu še nadalje zadržana zaradi bolezni ali poškodbe pred nastopom porodniškega dopusta, se ji nadomestilo izplačuje po takrat ugotovljeni osnovi in po odstotku glede na čas začasne zadržanosti.
V primeru, da zavarovanka zboli med porodniškim dopustom in ta bolezen traja tudi po izteku porodniškega dopusta, se ji na novo odmeri nadomestilo po 36. členu tega sporazuma.
42.	člen
Nadomestilo gre zavarovancu od prvega dne začasne zadržanosti, ne glede na dobo predhodnega zavarovanja. Nadomestilo gre v breme organizacije združenega dela, zasebnega delodajalca oziroma občana, ki opravlja dejavnost s samostojnim osebnim delom, z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov za prvih 30 dni zadržanosti, razen za Izolacijo, spremstvo, nego družinskega člana in otrok iz 2. alinee 59. člena zakona, za porodniški dopust in za transplantacijo kože, živega tkiva ali organov v korist druge osebe, ko gre nadomestilo v celoti v breme skimnosti
43.	člen
Nadomestilo gre zavarovancu za tiste dneve oziroma ure, za katere bi mu šel osebni dohodek, povračilo ali nagrada, oz. nadomestilo zanje.
Zavarovancu, pri katerem nastopi začasna zadržanost medtem, ko je odsoten z dela brez pravice dc nadomestila osebnega dohodka ali z njim izenačenega prejemka, gre nadomestilo šele po preteku take odsotnosti, četudi takrat ni zmožen za delo.
44.	člen
Zavarovanec, ki išče zdravniško pomoč v delovnem času. ima pravico do nadomestila za izgubljen čas zaradi iskanja zdravniške pomoči le, če je bila
zdravniška pomoč nujna in neodložljiva, ali če je to zahteval način dela zdravnika oz. zdravstvene organizacije.
45.	člen
Zavarovanec ima pravico do nadomestila zaradi začasne zadržanosti, dokler za ocenjevanje delane-zmožnosti pooblaščeni zdravnik ali pristojna zdravniška komisija ne ugotovi, da je zavarovanec zopet zmožen opravljati svoje delo, oziroma dokler pristojni organ z odločbo ne ugotovi, da je nastala invalidnost.
2.	Pravice ob nesreči pri delu in obolenju
za poklicno boleznijo
46.	člen
Pravice v primeru‘nesreče pri delu in obolenja za poklicno bolezen obsegajo:
1.	zdravstveno varstvo, zlasti preventivno, ki obsega izvajanje ukepov, da se odvračajo in preprečujejo nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo;
2.	vse vrste zdravstvene pomoči in ortopedska sredstva, da delavci ozdravijo in se rehabilitirajo od posledic nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo ter da se jim povrne njihova delovna zmožnost;
3.	nadomestilo osebnega dohodka za ves čas, ko traja začasna zadržanost od dela, ki jo je povzročila nesreča pri delu oziroma obolenje za poklicno boleznijo in potni stroški v zvezi z zdravstvenim varstvom in rehabilitacijo.
Za opredelitev nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo se uporabljajo predpisi o invalidskem zavarovanju.
47.	člen
Poleg pravic iz prejšnjega člena zagotavljajo iz svojih sredstev organizacije združenega dela in zasebni delodajalci še pravice po 73. členu zakona.
3.	Denarna povračila in denarne pomoči
48.	člen
Pavico do povračila potnih stroškov imajo upravičenci do zdravstvenega varstva:
1	kadar jih pristojni zdravnik, zdravstvena organizacija, pristojna komisija ali zdravstvena skupnost napoti ali pokliče v kraj izven njihovega prebivališča zaradi uveljavljanja zdravstvenega varstva;
2.	kadar morajo zaradi uveljavljanja zdravstvenega varstva potovati iz kraja zaposlitve oz. prebivališča v drug kraj k zdravniku ali v zdravstveno organizacijo, ker v kraju zaposlitve oz. prebivališča ni zdravnika ali zdravstvene organizacije;
3.	kadar je prevoz potreben v zdravstveno organizacijo ali iz nje v drugo zdravstveno organizacijo oziroma v kraj prebivališča.
Pravico do povračila potnih stroškov imajo upravičenci. ki začasno bivajo v drugem kraju, le do najbližje ustrezne zdravstvene organizacije.
Pravico do povračila potnih stroškov imajo upravičenci tudi v primeru, ko uveljavljajo zdravstveno varstvo v zdravstveni organizaciji, ki ni nnjbližjp upravičenčevemu prebivališču oz. delovnemu mestu vendar se v tem primeru povrnejo stroški le do naj-bližje zdravstvene organizacije, ki lahko nudi tako storitev.
49.	člen
Pravico do povračila potnih stroškov v primerih iz prejšnjega člena ima upravičenec, če znaša razdalja
od najbližje postaje javnega prevoznega sredstva njegovega prebivališča oziroma delovnega mesta do naj-bližje postaje javnega prevoznega sredstva zdravnika oziroma zdravstvene organizacije majmanj 15 km.
V primerih iz 3. točke 1. odstavka prejšnjega člena pa ta omejitev ne velja.
50.	člen
Pravico do povračila potnih stroškov, pod pogoji i-ega sporazuma, ima tudi spremljevalec upravičenca za osebo, ki ji je ta po mnenju izbranega zdravnika zdravstvene organizacije ali zdravniške komisije nujno potreben, ko potuje na zdravljenje ali zdravniški pregled v drug kraj.
Za otroke do dopolnjenega 15. leta starosti se domneva, da jim je potreben spremljevalec
,51. člen
Potni stroški za vrnitev obolelega zavarovanca Okrcanega na ladji, bremenijo zdravstveno skupnost šele od izkrcanja v domačem pristanišču.
52.	člen
Ce upravičenec zboli ali se poškoduje izven svojega stalnega prebivališča oziroma delovnega mesta in je za vrnitev potreben prevoz s posebnim vozilom, ima pravico le do povračila razlike med stroški prevoza s posebnim vozilom in stroški prevoza z javnim prevoznim sredstvom.
53.	člen
Povračilo potnih stroškov obsega:
1.	povračilo prepoznih stroškov;
2.	pavšalno povračilo za stroške prehrane in nastanitve med potovanjem in bivanjem v drugem kraju.
54.	člen
Povračilo prevoznih stroškov se prizna za najkrajšo razdaljo do najbližje zdravstvene organizacije in v višini stroškov za prevoz z javnim prevoznim sredstvom.
Ce zaradi zdravstvenega stanja upravičenca prevoz z javnim prevoznim sredstvom ni mogoč, se zagotavlja povračilo oziroma plačilo za poseben prevoz.
Pravica do povračila za poseben prevoz iz prejšnjega odstavka tega člena, se uveljavi v obsegu in na način, kot to v splošnem aktu uredi zdravstvena skupnost.
55.	člen
Povračilo za stroške prehrane in nastanitve v drugem kraju znaša:
—	polovico dnevnice, ki jo določa zn tekoče loto sindikalna lista za službena potovanja v državi, ki trajajo od 8 ur do 12 ur, če je odsotnost upravičenca daljša od 8 tir;
—	dve tretjini dnevnice, ki jo določa za tekoče leto sindikalna lista za službena potovanja v državi, ki trajajo več kot 12 ur, če jc odsotnost upravičenca daljša od 10 ur in če upravičenec tudi prenočuje v drugem kraju.
56.	člen
Ob smrti zavarovancev in njihovih družinskih članov, razen kmetov, preužitknrjev, uživalcev stalnih kmečkih preživnin, uživalcev kmečkih starostnih pokojnin ter uživalcev stalnih družbenih denarnih po-
moči in njihovih družinskih članov, ima tisti, ki oskrbi pogreb, pravico do povračila stroškov pogreba (pogrebnine). Pogrebnina gre tudi za upravičence oziroma kmete iz 3. odst. 23. člena tega sporazuma, četudi niso bili zavarovanci, če je smrt nastopila kot posledica nesreče pri delu ali obolenja za poklicno boleznijo
Znesek pogrebnine znaša najmanj 50 <•/» poprečnega mesečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji v preteklem letu, za otroke do 1 leta starosti pa najmanj polovico tega zneska.
Znesek pogrebnine določi skupščina Regionalne zdravstvene skupnosti s sklepom v pavšalnem znesku.
j	57. člen
Ce umre oseba iz prejšnjega člena izven svojega stalnega prebivališča, ima tisti, ki oskrbi pogreb, poleg pravice do pogrebnine, še pravico do povračila 50 odstotkov stroškov prevoza umrlega, če je bil prevoz opravljen na razdalji daljši od 15 km	,
58.	člen
Pogrebnina za zavarovanca oziroma družinskega člana, ki umre med prebivanjem v tujini, se prizna od dejansko nastalih pogrebnih stroškov v tujini v razmerju kakršno je med določeno pogrebnino v skupnosti in potrebnimi stroški pogreba na sedežu Regionalne zdravstvene skupnosti, vendar ne panj kot je določena pogrebnina za umrle v domovini.
59.	člen
Družinski člani zavarovancev, ki imajo pravico do nadomestila osebnega dohodka po predpisih o zdravstvenem varstvu ali uživajo pokojnino, oskrbnino ali nadomestilo iz pokojninskega oz. invalidskega zavarovanja, katere je umrli zavarovanec do svoje smrti preživljal, imajo pravico do denarne pomoči ob smrti (posmrtnina).
Pravico do posmrtnine imajo tudi družinski člani umrlega zavarovanca, ki so samostojno zavarovani in sicer:
—	učenci v poklicnem izobraževanju in učehci poklicnih šol, ki imajo poleg šolskega pouka tudi praktični pouk;
—	začasno nezaposlene osebe, če so prijavljene pri skupnosti za zaposlovanje;
—	učenci srednjih šol ter študenti višjih in visokih šol ter akademij.
60.	člen
Posmrtnina znaša najmanj 75 %> poprečnega mesečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji v preteklem letu. Znesek posmrtnine določi skupščina Regionalne zdravstvene skupnosti na podlagi usklajenega predloga vseh zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji. III.
III.	UPRAVIČENCI DO ZDRAVSTVENEGA VARSTVA IN ZAVAROVANE OSEBE
61.	člen
Neposredno zdravstveno varstvo po tem sporazumu gre:
1.	občanom, ki so pri občinskih organih, pristojnih za prijavno-odiavno službo, prijavljeni s prebivališčem na območju zdravstvene skupnosti:
2.	osebam iz 56 do 58. člena zakona (zavarovanci)•
3.	družinskim članom zavarovancev iz 2. točke tega člena, ki jih določa 59. člen zakona.
62.	člen	,
Neposredno zdravstveno varstvo pp tem sporazumu uveljavijo upravičenci po postopku, na način in. pod pogoji, ki Ito predpisani v samoupravnem aktu zdravstvene skupnosti, v breme tiste občinske zdravstvene skupnosti, v kateri so pridobili lastnost zavarovanca ali družinskega člana po 60. členu zakona, ostali občani pa v breme tiste občinske zdravstvene skupnosti, v kateri imajo stalno prebivališče.
63.	člen
Pravice, s katerimi si delovni ljudje zagotovijo z zdravstvenim zavarovanjem socialno varnost v primeru 'bolezni, poškodbe, poroda in smrti, gredo zavarovancem in njihovim družinskim članom, v obsegu, pod pogoji in v višini, kot jih določa ta sporazum, statut in drugi samoupravni akti zdravstvene skupnosti.
64.	člen
Pravice iz prejšnjega člena gredo v breme tiste občinske zdravstvene skupnosti, v kateri so si upravičenci pridobili lastnost zavarovanca ali družinskega člana po 60. členu zakona.
IV.	KONČNE DOLOČBE
65.	člen
Osebe, ki na dam ko začne veljati ta samoupravni sporazum uživajo pravice do zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, pridobljene po preti piših, ki so veljali do tega dne, uživajo od tega dne dalje te pravice po določilih tega samoupravnega sporazuma, če je to zanje ugodnejše, sicer pa po dosedanjih predpisih. Isto velja za že dospele pravice, ki še niso bile uresničene.
66.	člen
Osebe, ki po določilih tega sporazuma ne izpolnjujejo predpisanih pogojev za uživanje pravic, katere so jim bile priznane po prejšnjih predpisih, nadaljujejo začeto uporabo teh pravic, kakor da izpolnjujejo pogoje, predpisane s tem sporazumom.
67.	člen
Organi zdravstvene skupnosti morajo najkasneje v šestih mesecih od dneva, ko stopi ta sporazum v veljavo, sprejeti vse ostale samoupravne akte oziroma predpise, ki so potrebni za njegovo izvajanje.
68.	člen
Pri uporabi tega samoupravnega sporazuma se morajo upoštevati določbe samoupravnega sporazuma o najmanjšem obveznem obsegu zdravstvenega varstva v SR Sloveniji (Ur. list SRS, št. 1/76), ki se v primeru neskladnosti neposredno uporabljajo.
69.	člen
Ta sporazum začne veljati, ko skupščina Regio-..dlne zdravstvene skupnosti Novo mesto ugotovi, da ga je sprejela večina delovnih ljudi v občinskih zdravstvenih skupnostih Črnomelj, Krško. Metlika. Novo mesto in Trebnje in se .objavi v Uradnem listu SRS. uporablja pa se od 1. januarja 1976.
J
Skupščina Regionalne zdravstvene skupnosti Novo mesto je na seji obeh zborov dne 26. 12. 1975	'
•	ugotovila,
da so delovni ljudje v občinskih zdravstvenih skupnostih sprejeli ta samoupravni sporazum v enakem besedilu.
St. 01-13/75
Novo mesto, dne 26. decembra 1975.
Skupščina Regionalne zdravstvene skupnosti Novo mesto
Predsednik Tone Pirc 1. r.
REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST RAVNE NA KOROŠKEM
113.
Na podlagi tretjega odstavka 55. člena v zvezi s prvo alinco 18. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Ur. list SRS, št. 38/74 in 1/75) so delovni ljudje, združeni v občinskih zdravstvenih skupnostih Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec in Velenje v okviru Regionalne zdravstvene skupnosti Ravne na Koroškem sprejeli
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o vrstah in obsegu pravic iz neposrednega zdravstv«.
nega varstva in o pravicah iz zdravstvenega zavarovanja
1.	člen *
S tem samoupravnim sporazumom zagotavljajo delovni ljudje v občinskih zdravstvenih skupnostih Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem. Slovenj Gradec in Velenje v okviru regionalne zdravstvene skupnosti Ravne na Koroškem, sebi in svojim družinskim članom enotno dogovorjeno pravico do:
1.	neposrednega zdravstvenega varstva,
2.	pravice iz zdravstvenega zavarovanja, s katerimi si zagotavljajo socialno varnost v primeru bolezni, poškodb, porod* in smrti.
Neposredno zdravstveno varstvo zagotavljajo delovni ljudje tudi vsem občanom z območja občin v tej regionalni zdravstveni skupnosti.
I. NEPOSREDNO ZDRAVSTVENO VARSTVO
2.	člen
Neposredno zdravstveno varstvo, ki je določeno s tem sporazumom (1. točka 1. člena tega sporazuma) obsega:
1.	zdravniške preglede, zdravljenje bolnikov, medicinsko rehabilitacijo in druge vrste medicinske pomoči v zdravstvenih organizacijah, če pa to nujno zahteva zdravstveno stanje, pa tudi na bolnikovem domu:
2.	zdravila, ki so registrirana v državi, da so lahko v prometu, pomožni material, namenjen za uporabo zdravil in sanitarni material. Če je potreben za zdravljenje:
3.	varstvo in zdravljenje zob:
4.	prevoze s posebnimi (reševalnimi) vozili in prenos ponesrečenca v gorah odkraja nesreče do kraja od koder je mogoč prevoz.
3.	člen
Način uresničevanja in uveljavljanja pravic iz prejšnjega člena tega sporazuma določi zdravstvena
skupnost s statutom in drugimi samoupravnimi splošnimi akti v skladu z zakonom in tem sporazumom.
4.	člen
Neposredno zdravstveno varstvo po tem sporazumu obsega ob pogojih, ki jih določi zdravstvena skupnost, tudi pravico do:
—	zobotchničnih pomoči in zobotehnlčnih sredstev;
—	protez, ortopedskih, slušnih, očesnih in drugih pripomočkov ter pomožnih in sanitarnih priprav;
—	zdravljenje v zdraviliščih, ki uporabljajo naravne zdravilne faktorje in to kot:
a)	nadaljevanje ali nadomestilo bolnišničnega zdravljenja na hospitalni način (nujno zdravljenje);
b)	nadaljevanje ali nadomestilo ambulantnega zdravljenja na ambulantni način (koristno zdravljenje)
5.	člen
Podrobnejši obseg, pogoje in način uresničevanja in uveljavljanja pravic po prejšnjem členu, določi zdravstvena skupnost s statutom in drugimi samoupravnimi splošnimi akti v skladu z zakonom in tem sporazumom.
6.	člen
Neposredno zdravstveno varstvo s preprečevanjem odkrivanjem, zdravljenjem, zatiranjem in preprečevanjem širjenja tuberkuloze, veneričnih ter drugih nalezljivih bolezni, za katere velja po zakonu obveznost prijave, obsega:
—	obvezne imunizacije, revakcinacije in druge ukrepe za preprečevanje nalezljivih bolezni;
—	odkrivanje nalezljivih bolezni z individualnim: ali množičnimi metodami detekcije in z odkrivanjem njihovih povzročiteljev;
—	izvenbolnišnično in bolnišnično zdravljenje obolelih;
—	zdravstveni nadzor klicenoscev in oseb iz njihove okolice, ki bi jih lahko okužili;
—	karanteno oseb, ki so prišli v dotik z bolnikom ali s kužnim materialom, izolacijo bolnikov z akutnimi nalezljivimi boleznimi, če je la obvezna ali nujna lei dezinsekcijo, dezinfekcijo in deratizacijo v zvezi z nalezljivo boleznijo.
Pri tuberkulozi obsega pravica do neposrednega zdravstvenega varstva še:
—	kontrolne zdravniške' preglede ter laboratorijske in radiološke preiskave ter testiranje in patronažni nadzor tuberkuloznih bolnikov.
Pri venerečnih boleznih obsega pravica do neposrednega zdravstvenega varstva 5e:
—	kontrolne zdravniške preglede, laboratorijske in serološke preglede ter patronažni nadzor.
7.	člen
Neposredno zdravstveno varstvo pri zdravljenju alkoholizma in narkomanije obsega pravico do zdravniških pregledov, zdravljenja po dispanzerski metodi In nujnega zdravljenja v ustanovah za zdravljenje alkoholikov oz. narkomanov ter medicinsko rehabilitacijo.
Neposredno zdravstveno varstvo pri negi in zdravljenju duševnih bolnikov, ki utegnejo, zaradi narave ali stanja bolezni spraviti v nevarnost svoje življenje in življenje drugih ljudi ali poškodovati materialne dobrine okolice, obsega:
— Izvcnbolnišntčne in bolnišnične zdravniške preglede ter zdravljenje in nego tistih duševnih bolnikov, ki so nevarni zase in za okolico, ter partonažo ali socialno službo;
— psihiatrično, nadzorstvo nad bolniki v socialnih zavodih.
8.	člen
Popolno zdravstveno varstvo žena med nosečnostjo, porodom in med materinstvom do dokončanega šestega meseca otrokove starosti in v zvezi z načrtovanjem družine ter kontracepcijo obsega:
—	zdravniške preglede v dispanzerju za žene zaradi ugotovitve poteka nosečnosti in zdravstvenega stanja nosečnice ter ustrezno zdravljenje in partoražni nadzor nosečnice;
—	bolnišnično zdravljenje in preiskave v primeru komplikacij nosečnosti ali bolezni nosečnice;
—	preventivne in kurativne zdravstvene ukrepe, potrebne za normalen potek in uspešno nosečnost;
—	zdravniške preglede in zdravljenje tudi v drugih ambulantah, dispanzerjih ali bolnišničnih oddelkih ter diagnostiko in zdravljenje zobnih ter ustnih bolezni ves čas nosečnosti, po porodu in med materinstvom do dokončanega 6-meseca otrokove starosti;
—	strokovno pomoč pri porodu ter nego in zdravljenje porodnic,
—	zdravniške preglede in zdravljenje otročnic ter babiško oziroma patronažno nego po porodu;
—	zdravniške preglede in svetovanja pri načrtovanju družine ter kontracepciji žena v rodnem obdobju.
9.	člen
Neposredno zdravstveno varstvo novorojenčkov, dojenčkov, predšolskih in šolskih otrok do dopolnjenega 15. leta starosti obsega popolnoma vse strokovne Potrebe in racionalno uporabljene ukrepe za čim popolnejše in čim učinkovitejše zdravstveno varstvo te skupine prebivalstva.
10.	člen
Neposredno zdravstveno varstvo šolske mladine do dopolnjenega 19. leta starosti in rednih študentov do
26.	leta starosti obsega:
—	sistematične preglede;
—	zdravniške preglede, izvenbolnišnično in bolnišnično zdravljenje;
—	medicinsko rehabilitacijo ter vse vrste medicinske pomoči v organizacijah združenega dela zdravstvene dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: zdravstvena organizacija), če to zahteva njihovo zdravstveno stanje;
—	sistematične zobozdravniške preglede in zobozdravstveno, varstvo;
—	preprečevanje, zatiranje in zdravljenje revma-iične mrzlice;
—	protetične in rehabilitacijske ukrepe pri okva-reh ali anomalijah vida in sluha ter pri ortopedskih Ohotnalijah in deformacijah.
11.	člen
Neposredno zdravstveno varstvo mladine do dopolnjenega 18. leta starosti, ki je prijavljena pri pri-^ojni skupnosti za zaposlovanje, pa ji kljub zmožno-stl za delo začasno ni mogoče zagotoviti zaposlitve, ob-sega tudi zdravstveno varstvo iz prejšnjega člena.
12.	člen
Neposredno zdravstveno varstvo v zvezi z aktiv-°stjo za zgodnje odkrivanje malignih obolenj, slad-?™e bolezni, mišičnih in živčnomišičnih obolenj tet J bovo zdravljenje obsega:
n . odkrivanje (detekcijo) in zdravljenje ugotov-h Predrakastih obolenj v vseh zdravstvenih orga-
bizacijah;
—	zdravljenje vseh malignih obolenj;
—	periodične zdravniške kontrolne preglede rakavih bolnikov po zdravljenju, njihovo medicinsko rehabilitacijo ter patronažno nadzorstvo'
h)
—	odkrivanje in zdravljenje sladkorne bolezni v zdravstvenih organizacijah, medicinsko rehabilitacijo ter patronažno nadzorstvo;
c)
—	odkrivanje (detekcijo) in zdravljenje mišičnih in živčnomišičnih obolenj v vseh zdravstvenih organizacijah ter medicinsko rehabilitacijo;
—	medcinsko indicirane ortopedske pripomočke.
13.	člen
Neposredno zdravstveno varstvo je tudi aktivnost za organizirano zdravstveno vzgojo prebivalstva, ki obsega programirano zdravstveno vzgojo v zvezi z najmanjšim obveznim obsegom zdravstvenega varstva.
Programirana zdravstvena vzgoja se opravlja v obliki organiziranih predavanj, seminarjev, letakov, brošur, skupinskih demonstracij in podobno ter v obliki skupinskega dela z določenimi vrstami bolnikov.
14.	člen
Neposredno zdravstveno varstvo obsega tudi prevoz, če je prevoz medicinsko nujen.
Stroški prevoza se povrnejo upravičencu, če znaša razdalja od njegovega prebivališča oz. delovnega mesta oz. najbližje postaje javnega prevoznega sredstva do zdravnika oz. zdravstvene organizacije najmanj 15 km. Ta omejitev pa ne velja za reševalni prevoz v zdravstveno organizacijo ali iz nje.
Ce zavarovana oseba potuje več kot dvakrat zaporedoma za isto bolezen, se ji povrnejo stroški pa naslednje prevoze, ne glede na drugi odstavek tega člena,
15.	člen
Kadar gre pri uveljavljanju zdravstvenega varstva za pravico do ortopedskih in drugih medicinsko indi-ciranih pripomočkov, se ta pravica uveljavi v obsegu in na način, kot to predpiše zdravstvena skupnost za svoje upravičence.
16.	člen
Občinske zdravstvene skupnosti lahko določijo s samoupravnim aktom v okviru regionalne zdravstvene skupnosti ali zdravstvene skupnosti Slovenije enoten prispevek uporabnikov k stroškom za te vrste zdravstvenih storitev:
1.	za zdravila, pomožni in sanitarni material;
2.	za vsak prvi obisk zdravnika na bolnikovem domu, ki je opravljen na zahtevo uporabnika;
3.	za vsak prvi pregled pri zdravniku specialistu, če ne gre za pregled v dispanzerju;
4.	za vsak prvi pregled pri zdravniku — specialisti, če uporabnik ne predloži napotnice, kadar je ta predpisana s statutom skupnosti;
5.	za prevoz z rešilnim in drugim posebnim vozilom;
6.	za proteze, ortopedske, slušne, očesne in druge pripomočke, pomožne in sanitarne priprave;
7.	zobotehnično pomoč in zoboprotetična sredstva,
8.	za neobvezno cepljenje;
17.	člen
Ne glede na določila 8. in 5. člena tega sporazuma je zavarovancem, ki so na delu v tujini (56. in 57. člen
zakona) in njihovim družinskim članom (59. člen zakona), ki so z njimi v tujini, in zavarovancem, ki so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju, zagotovljena nujna zdravniška pomoč v prvih šestih mesecih v breme skupnosti; po šestih mesecih pa zdravstveno varstvo, ki je po tem sporazumu zagotovljeno drugim zavarovancem.
Upravičencu do zdravstvenega varstva, ki je v tujini po zasebnem opravku, je zagotovljeno zdravstveno varstvo le v prvih treh mesecih bivanja v tujini in sicer nujna zdravstvena pomoč.
18.	člen
Ce je osebam iz prejšnjega člena nujno potrebno zdravljenje v bolnišnici, prevzema zdravstvena skupnost stroške tega zdravljenja le do treh mesecev. Če pa traja zdravljenje v bolnišnici dalj kot tri mesece, prevzame skupnost od prvega dne četrtega meseca samo toliko stroškov, kolikor bi stalo zdravljenje v najbližji bolnišnici, ki lahko nudi tako zdravljenje v državi.
19.	člen
Nujna zdravniška pomoč gre v breme zdravstvene skupnosti, če je hkrati neodložljiva in samo do takrat dokler se bolnik ne usposobi za premestitev na zdravljenje v državo.
Osebi, ki uveljavlja zdravstveno varstvo V tujini v večjem obsegu ali daljši čas, kot to določata prejšnja člena tega sporazuma, se povrnejo v dinarjih stroški do višine, kolikor bi stalo tako zdravljenje po predpisih zdravstvene skupnosti v državi.
20.	člen
Zdravstvena skupnost plača stroške zdravstvenega varstva, uveljavljenega v tujini, po cenah, ki jih določi jugoslovanska zveza zdravstvenih skupnosti oz. po njenem pooblastilu diplomatsko-konzularna predstavništva SFRJ v tujini.
Zdravstvena skupnost plača oz. povrne . stroške zdravstvenega varstva uveljavljenega v tujini, v deviznih sredstvih V mejah zakonitih predpisov, če pa to ni mogoče, pa v dinarjih.
V vseh primerih, ko se uveljavi zdravstveno varstvo v tujini, mora prispevati upravičenec del stroškov zdravstvenega varstva v znesku, kolikor bi moral prispevati (participirati) k stroškom zdravstvenega varstva, uveljavljenega v državi.
Stroški za pregled in cepljenje pred odhodom v tujino ne gredo v breme zdravstvene skupnosti.
22.	člen
Zdravstvena skupnost sme, upoštevati svoja sredstva in nujnost zdravljenja, poslati upravičenca do zdravstvenega varstva na zdravljenje v tujino, če ugotovi strokovni kolegij ustrezne klinike, da so v državi izčrpane možnosti uspešnega zdravljenja, v tujini pa je utemeljeno pričakovati uspeh. V takem primeru plača skupnost Vse stroške zdravljenja in potne stroške. II.
II.	DENARNE PRAVICE IZ ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA
1.	Nadomestilo osebnega dohodka
23.	člen
Nadomestilo osebnega dohodka (v nadaljnjem besedilu; nadomestilo) ob zadržanosti je zagotovljeno zavarovancu;
1.	če je začasno zadržan zaradi medicinskih preiskav;
2.	če zaradi bolezni ali poškodbe ne more delati;
3.	če je na porodniškem dopustu;
4.	če je začasno zadržan zaradi transplantacije kože, živega tkiva, ali organov v korist druge osebe;
5.	če je odsoten z dela zaradi dajanja krvi;
6.	če je določen za zdravstveno nego obolelega ožjega družinskega člana ali otroka po 2. alineji 59. člena zakona;
7.	če je v izolaciji oz. za čas spremstva, ki ju odredi zdravnik.
Nadomestilo po prejšnjem odstavku je zagotovljeno zavarovancem — delavcem in z njimi izenačenim osebam (1. odstavek 56. člena zakona) osebam iz 74. člena zakona le v primeru nesreče pri delu ali obolenja za poklicno boleznijo, osebam iz 1. odstavka 57. člena zakona pa pod pogoji iz 24. člena tega sporazuma.
V primeru nesreče pri delu ali obolenja za poklicno boleznijo gre nadomestilo tudi osebam, ki so za- . varovane za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo po 70. členu zakona. s Upokojencem v združenem delu, delovnem razmerju in tistim upokojencem, ki opravljajo dejavnost s samostojnim osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so v lasti občanov, gre nadomestilo le, če v tem času prejmejo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pokojnino v zmanjšanem znesku.
24.	člen
Zavarovanci, ki so jih poslale v tujino na delo ali anokovno usposobitev jugoslovanske organizacije In so ostali v tem času zavarovani pri zdravstveni skupnosti (detaširani delavci), in zavarovanci — delavci v združenem delu pri jugoslovanskem, organu aR organizaciji v tujini ali v delovnem razmerju (v gospodinjstvu) zavarovanca, če je le-to v združenem delu pri takem organu ali organizaciji, oz. zavarovanci, ki so zaposleni'pri mednarodni organizaciji, imajo za tisti čas, ko so zadržani oz. so na porodniškem dopustu, pravico do nadomestila osebnega dohodka oz. dnevnic ah štipendije v breme izplačevalca osebnega dohodka oz. dnevnice ali štipendije. Izjemoma izplača zavarovancu, ki je zaposlen pri delodajalcu kot hišna pomoč, nadomestilo za prvih trideset dni sam delodajalec, potem pa se mu izplačuje nadomestilo na račun zdravstvene skupnosti.
Zavarovanci, ki so stopili v delovno razmerje v tujini po mednarodni pogodbi ali pri tujem delodajalcu, pa so zavarovani pri zdravstveni skupnosti, ima-/ jo, kadar so zadržani oz. kadar so na porodniškem dopustu, pravico do nadomestila na račun zdravstvene skupnosti samo dokler so v Jugoslaviji.
,	25. člen
Osebje na ladjah ima tisti čas, ko je ladja v tujini, med 'zadržanostjo namesto nadomestila pravice do osebnega dohodka na račun organizacije, ki ji pripada ladja.
26. člen
Zavarovancem, ki zaradi medicinske rehabilitacije delajo polni ali skrajšani delovni čas po odredbi pristojnega zdravnika ali izvedenskega organa na ustreznem delovnem mestu, je zagotovljena razlika med osebnim dohodkom, doseženim na takem delovnem mestu oz v skrajšanem delovnem času in osebnim dohodkom, ki bi jim šel, če bi delali na svojem delovnem mestu polni delovni čas.
27.	člen
Pravico do nadomestila imajo v primeru iz 1. in 2. točke 23. člena tega sporazuma tudi kmetje, ki opravljajo občasna dela pri organizaciji združenega dela oz. pri zasebnih delodajalcih, če je zadržanost posledica nesreče pri delu ali obolenja za poklicno boleznijo.
28.	člen
Pravico do nadomestila imajo v primeru iz 1. in zakonec umrlega obrtnika ali tisti otroci, ki so dopolnili 15. leto starosti in v skladu z obrtnim zakonom vodijo obratovalnico po poslovodji, če v obratovalnici delajo. Kadar pripada nadomestilo otrokom, gre nadomestilo le najstarejšemu otroku.
28. člen
Zavarovancu, ki mu je prenehala lastnost delavca v združenem delu ali delovno razmerje ali druga lastnost, na podlagi katere je bil zavarovan, je zagotovljeno nadomestilo po prenehanju te lastnosti, če zboli ali se poškoduje v .30 dneh po prenehanju lastnosti.
30.	člen
Zavarovanka Ima pravico do nadomestila med porodniškim dopustom za čas, ki je kot najmanjši določen z zakonom. '
Zavarovanka, ki nastopi po presoji zdravnika porodniški dopust prej kot 45 dni pred porodom, ima pravico do nadomestila tudi za te dni.
Pravico do nadomestila za podaljšan porodniški dopust ali skrajšan delovni čas po porodu urejajo splošni akti skupnosti otroškega varstva.
31.	člen
Pravico do nadomestila za porodniški dopust ima tudi zavarovanka, ki ji je prenehala lastnost delavke v združenem delu ali delovno razmerje ali drugo svojstvo, na podlagi katerega je bila zavarovana, če je bila ob prenehanju noseča.
32.	člen
Nadomestilo med negovanjem obolelega otroka (1. in 2. alinea 59. člena zakona) do starosti 7 let je zagotovljeno največ za 15 dni v posameznem primeru, v drugih primerih nege članov ožje družine pa največ
7 dni.
Izjemoma se lahko na predlog zdravniške komisije podaljša ta čas največ do 30 dni za otroka do starosti 7 let oz. do 15 dni za nego drugih članov ožje družine.
33.	člen
Zavarovanci, ki opravljajo dejavnost s samostojnim osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov, izjemoma nimajo pravice do nadomestila, razen za porodniški dopust, če nastopi zadržanost * času, ko je njihova obratovalnica zaprta, četudi jim zavarovanje ni prenehalo Pravico do nadomestila pa Pridobe po preteku časa, za katerega jim je bilo dosoljeno začasno ustaviti obratovanje, če so še naprej nezmožni za delo.
34.	člen
Zavarovanec nima pravice do nadpmestila v breme zdravstvene skupnosti za čas koristnega zdravljenja v naravnem zdravilišču ->z. ko mu skupnost prizna le novračili stroškov za zdravstvene storitve, razen če je 'd na dim pregleda pred izvedenskim organom že zadržan in je <e zadržan' ko nastopi zdravljenje.
35.	člen
Zavarovanec nima pravice do nadomestila:'
1.	če si nalašč povzroči nezmožnost za delo;
2.	če se ukvarja s samostojno gospodarsko dejavnostjo ali opravlja delo, za katerega dobiva osebni dohodek.
Zavarovanec nima pravice do nadomestila za ves čas zadržanosti oziroma za ves čas, v katerem je opravljal dejavnost iz 2. točke prejšnjega odstavka.
Zavarovancu se ustavi izplačevanje nadomestila:
1.	če namenoma preprečuje ozdravljene oz. usposobitev za delo;
2.	če se brez upravičenega vzrbka ne odzove vabilu na določen zdravniški oz. komisijski pregled.
Zavarovancu se preneha izplačevati nadomestilo v primerih iz prejšnjega odstavka od dneva, ko je storil dejanje, s katerim je preprečeval ozdravljenje ali usposobitev" za delo, oziroma od daltuma, ki mu je bil v vabilu določen za zdravniški oz. komisijski pregled pa vse dotlej, dokler trajajo kvarne posledice takega ravnanja oz. dokler se ne odzove vabilu.
36.	člen
Opredelitev osnove za nadomestilo in način usklajevanja nadomestila z dejanskim gibanjem osebnih dohodkov v SR Sloveniji določa samoupravni sporazum o najmanjšem obveznem obsegu neposrednega zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 1/75).
37.	člen
Ko gre nadomestilo v breme zdravstvene skupnosti ali v breme zasebnega delodajalca znaša 90 odstotkov.
Ko gre nadomestilo osebnega dohodka v breme zdravstvene skupnosti ali v breme zasebnega delodajalca, znaša za učence v poklicnem izobraževanju in učence poklicnih šol 100 odstotkov od osnove.
38.	člen
Zavarovancu, ki ima pravico do nadomestila se za usti čas, ko je v stacionarni zdravstveni organizaciji, v kateri ima nastanitev in hrano, zmanjša izračunane nadomestilo po prejšnjih členih in sicer za 10 odstotkov od prvega dne, ko gre nadomestilo v breme skupnosti, če nima nobenega vzdrževanega družinskega člana. Na ta način pa ni mogoče znižati nadomestila zavarovanki med porodniškim dopustom.
39.	člen
Zavarovancu, ki je v času, ko prejema nadomestilo, odstranjen z dela v organizaciji združenega dela oz. delovni skupnosti ali je dan v pripor, se .nadomestilo zniža za toliko, za kolikor bi se mu zpižal osebni dohodek v tem času.
40.	člen
Zavarovancu, ki postane v 30 dneh po končani zadržanosti znova zadržan zaradi iste bolezni oz. enakega primera, se ta zadržanost računa kot nadaljevanje prejšnje (nepretrgana zadržanost) in sicer glede osnove in glede odstotka za odmero nadomestila.
Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo v primeru zdravstvene nege družinskega člana.
41.	člen
Zavarovancu, ki se poškoduje ali zboli za drugo boleznijo, v času, ko je še zadržan zaradi prve bolezni
ali poškodbe, se glede osnove in odstotka za nadomestilo šteje, kot da je zadržan zaradi prve bolezni ali poškodbe.
Ce v primeru iz prejšnjega odstavka prva bolezen ali poškodba daje zavarovancu pravico do 100 odstotnega nadomestila, pa mu druga bolezen ali poškodba ne daje enake pravice, se mfu nadomestilo ob upoštevanju iste osnove ustrezno zniža z dnem, ko bi postal zaradi prvega primera zmožen za delo. Ce pa ima zavarovanec na podlagi druge bolezni ali poškodbe pravico do višjega nadomestila, se mu to ustrezno zviša z dnem, ko bi postal zaradi prvega primera zmožen za delo.
42.	člen
Zavarovanki, ki j'te začasno zadržana, pa v tem času nastopi porodniški dopust, se s 45. dnem pred predvidenim porodom na novo odmeri' nadomestilo za porodniški dopust in se ji preneha izplačevati nadomestilo po 37. členu tega sporazuma, če pa je po končanem porodniškem dopustu še nadalje zadržana zaradi bolezni ali poškodbe pred nastopom porodniškega dopusta, se ji nadomestilo izplačuje po takrat ugotovljeni osnovi in po odstotku glede na čas zadržanosti.
V primeru, da zavarovanka zboli med porodniškim dopustom in ta bolezen traja tudi po izteku porodniškega dopusta, se ji na novo odmeri nadomestilo po
37.	čienu tcea sporazuma.
43.	člen
Nadomestilo gre zavarovancu od prvega dne ka-držanosti, ne glede na dobo predhodnega zavarovanja Nadomestilo gre v breme organizacije združenega dela zasebnega delodajalca oz. občana, ki opravlja dejavnost s Samostojnim osebnim delom, z delovnimi sred-' sivi. ki so lastnina občanov, za ptvih 30 dni zadržanosti, razen za izolacijo, spremstvo, nego družinskega člana in otrok iz 2. alinee 59. člena zakona, za porodniški dopust in za transplantacijo kože, živega tkiva ali organov v korist druge osebe, ko gre nadomestilo v celoti v breme skupnosti.
44.	člen
Nadomestilo gre zavarovancu za tiste dneve oz. ure, za katere bi mu šel osebni dohodek, povračilo ali nagrada, oz. nadomestilo zanje.
Zavarovancu, pri katerem nastopi zadržanost med tem ko je odsoten z dela brez pravice do nadomestila osebnega dohodka ali z njim izenačenega prejemka, gre nadomestilo šele po preteku take odsotnosti, če tudi takrat ni zmožen za delo.
45.	člen
Zavarovanec, ki išče zdravniško pomoč v delovnem času, ima pravico do nadomestila za izgubljen čas zaradi iskanja zdravniške pomoči le, če je bila zdravniška pomoč nujna in neodložljiva, ali če je to zahteval način dela zdravnika oz. zdravstvene organizacije.
46.	člen
Zavarovanec ima pravico do nadomestila zaradi zadržanosti, dokler za ocenjevanje delanezmožnosti pooblaščeni zdravnik ali pristojna zdravniška komisija ne ugotovi, da je zopet zmožen opravljati svoje delo, oz dokler pristojni organ z odločbo ne ugotovi, da je nastala invalidnost.
2. Pravica ob nesreči pri delu in obolenja za poklicno
boleznijo
4
47.	člen
Pravice v primeru nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo obsegajo:
1.	zdravstveno varstvo, zlasti preventivno, ki obsega izvajanja ukrepov, da se odvračajo in preprečujejo nesreče pri delu iri obolenja za poklicno boleznijo.
2.	vse vrste zdravstvene pomoči in ortopedska sredstva, da delavci ozdravijo in se rehabilitirajo od posledic nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo ter da se jim povrne njihova delovna zmožnost;
3.	nadomestilo osebnega dohodka za ves čas, ko traja začasna zadržanost od dela, ki jo je povzročila nesreča pri delu oz. obolenje za poklicno boleznijo in potni stroški v zvezi z zdravstvenim varstvom in rehabilitacijo.
Za opredelitev nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo sc uporabljajo predpisi o invalidskem zavarovanju.
48.	člen
Poleg pravic iz prejšnjega člena zagotavljajo iz svojih sredstev organizacije združenega dela in zasebni delodajalci še pravice po 73. členu zakona.
3.	Denarna povračila
49.	člen
Pravico do povračila potnih stroškov pod pogoji tega sporazuma ima tudi spremljevalec za osebo, ki ji je ta po mnenju izbranega zdravnika, zdravstvene organizacije ali izvedenskega organa nujno potreben, ko potuje na zdravljenje ali zdravniški pregled v dru„ kraj.
Za otroke do dopolnjenega 15. leta starosti se domneva, da jim je potreben spremljevalec.
50.	člen
Potni stroški za vrnitev obolelega zavarovanca, vKrcanega na ladji,. bremenijo zdravstveno skupnost šele po izkrcanju v domačem pristanišču.
51.	člen
Povračilo potnih stroškov za zavarovane osebe obsega:
1.	povračilo prevoznih stroškov;
2.	pavšalno povračilo za stroške prehrane in nastanitve med potovanjem in bivanjem v drugem kraju.
52.	člen
Povračilo prevoznih stroškov se priznava za najkrajšo razdaljo in po tarifi za redna prevozna sredstva javnega prometa.	I
53.	člen
Povračilo za stroške nastanitve in prehrane v drugem kraju znaša:
—	polovico dnevnice, ki jo določa za tekoče leto sindikalna lista za službena potovanja v državi za čas odsotnosti več kot 8 ur do 12 ur, če je odsotnost daljša od 8 ur;
—	dve tretjini dnevnice, ki jo določa za tekoče let« sindikalna lista za službena potovanja v državi za čas odsotnosti več kot 12 ur, če je odsotnost daljša od 10 ur in če zavarovana oseba tudi prenočuje v drugem kraju.
54.	člen
Ob smrti zavarovancev iz 56. in 57. člena zakona in njihovih družinskih članov, razen zavarovancev — kmetov, preužitkarjev, uživalcev stalnih kmečkih preživnin, uživalcev kmečkih starostnih pokojnin in njihovih družinskih članov ter uživalcev stalnih priznavalnin, družbenih preživnin in stalnih družbenih denarnih pomoči ter njihovih družinskih članov, ima tisti, ki oskrbi pogreb, pravico do delnega povračila stroškov pogreba (pogrebnine). Pogrebnina gre tudi za osebe iz 70. in 74. člena zakona, četudi niso bili zavarovanci, če je smrt nastopila kot posledica nesreče pri delu ali obolenja za poklicno boleznijo.
Znesek pogrebnine določi skupščina regionalne zdravstvene skupnosti s sklepom v pavšalnem znesku, pri čemer lahko upošteva starost umrlega.
55.	člen
Pogrebnina za zavarovanca oz. družinskega člana, ki je umrl in bil pokopan zunaj območja zdravstvene skupnosti, se prizna in izplača v višini pogrebnine, ki io je določila zdravstvena skupnost na območju katere je bil pokopan, če je za upravičenca to Ugodnejše. Pogrebnina -a zavarovanca oz. družinskega člana ki umre med prebivanjem v tujini, se prizna v višini dejansko potrebnih stroškov v državi in kraju, v katerem je zavarovana oseba umrla.
56.	člen
Družinski člani zavarovancev — delavcev in z njimi izenačenih oseb, uživalcev prejemkov iz pokojninskega in ivalidskega zavarovanja ter zavarovancev iz š7 člena zakona, ki jih je zavarovanec do svoje smrti preživljal, imajo ob njegovi smrti pravico do posmrtnine.
57.	člen
Posmrtnina znaša 75 °/o povprečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto. III
III UPRAVIČENCI DO ZDRAVSTVENEGA VARSTVA IN ZAVAROVANE OSEBE
58.	člen
Pravica do neposrednega zdravstvenega varstva po tem sporazumu gre:
1.	osebam iz 56. do 58. člena zakona (zavarovanci):
2.	družinskim članom zavarovancev iz 1. točke tega člena, ki jih določa 59. člen tega zakona;
3.	občanom, ki so pri občinskih organih, pristojnih za prijavno - odjavno službo, prijavljeni s prebivališčem na območju zdravstvene skupnosti.
59.	člen
Neposredno zdravstveno varstvo po tem sporazumu uveljavijo upravičenci po postopku, na način in Pod pogoji, ki so predpisani v samoupravnem splošnem aktu zdravstvene skupnosti, v breme tiste občinske zdravstvene skupnosti, v kateri so pridobili lastnost zavarovanca ali družinskega člana po 60. členu* zakona, ostali občani pa v breme tiste občinske zdravstvene skupnosti, v kateri imajo stalno prebivališče v občini.
60.	člen
Pravice s katerimi si delovni ljudje zagotovijo z zdravstvenim zavarovanjem socialno varstvo v primeru bolezni, poškodbe, poroda in smrti, gredo zava-fovancem in njihovim družinskim, članom, v obsegu.
pod pogoji in v višini, kot jih določa ta sporazum, statut in drugi splošni akti zdravstvene skupnosti.
61.	člen
Pravice iz prejšnjega člena gredo v breme tiste občinske zdravstvene skupnosti, v kateri so si' upravičenci pridobili lastnost zavarovanca au družinskega člana po 60. členu zakona.
IV. KONČNE DOLOČBE 1 62. člen
Osebe, ki na dan, ko začne veljati ta samoupravni sporazum, uživajo pravice do zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, pridobljene po predpisih, ki so veljali do tega dne, uživajo od tega dne dalje te pravice po določilih tega samoupravnega sporazuma, če je to zanje ugodnejše, sicer pa po dosedanjih predpisih. Isto velja, za že dospele pravice, ki še niso bile uresničene.
63.	člen
Osebe, ki po določilih tega sporazuma ne izpolnjujejo predpisanih pogojev za uživanje pravic, katere so jim bile priznane po prejšnjih predpisih, nadaljujejo začasno uporabo teh pravic, kakor da izpolnjujejo pogoje, predpisane s tem sporazumom.
64.	člen
Prvi odstavek 37. člena tega sporazuma se uporablja od dneva, ki ga določi skupščina regionalne zdravstvene skupnosti na podlagi usklajenega predloga občinskih zdravstvenih skupnosti. Do tega dne znaša nadomestilo osebnega dohodka v breme skupnosti in zasebnega delodajalca do 60 dni 80 odstotkov od 61 dne dalje pa 90 odstotkov od osnove, razen v primerih, ko 67. člen zakona določa 100 odstotno nadomestilo.
65.	člen
Dokler ne bo sprejet nov pavšalni znesek pogrebnine, se uporablja sklep o zneskih pogrebnin za zavarovane osebe — Uradni list SRS, št. 19/74.
66.	člen
Organi zdravstvene skupnosti morajo najkasneje v šestih mesecih od dneva, ko stopi ta sporazum v veljavo, sprejeti vse ostale samoupravne akte oz. pred-oise, ki so potrebni za njegovo izvajanje.
67.	člen
Pri uporabi tega samoupravnega sporazuma se morajo upoštevati določbe samoupravnega sporazuma o najmanjšem obveznem obsegu neposrednega zdravstvenega varstva v SR Sloveniji, ki se v primeru, da jih ta sporazum ne navaja in v primeru neskladnosti neposredno uporabljajo.
68.	člen
Ta sporazum začne veljati, ko skupščina regionalne zdravstvene skupnosti Ravne na Koroškem ugotovi, da ga je sprejela večina delovnih ljudi v občinskih zdravstvenih skupnostih Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec in Velenje.
Skupščina občinske zdravstvene skupnosti
Dravograd
predsednik Iva-n Piki 1. r.
Radlje ob Dravi
predsednik Ivan Hajnc 1. r.
Ravne na Koroškem
predsednik
Ivan Prislan, inž. 1. r.
Slovenj Gradec
predsednik
Ivo Sisernik 1. r.
Velenje
predsednik
Božidar Lednik, dipl. inž. 1. r.
Skupščina Regionalne zdravstvene skupnosti Ravne na Koroškem je na seji dne 27. decembra 1975 ugotovila, da so delovni ljudje v občinskih zdravstvenih skupnostih Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec in Velenje sprejeli ta samoupravni sporazum v enakem besedilu.
St. 01-02-3/76
Ravne na Koroškem, dne 27. decembra 1975.
Skupščina Regionalne zdravstvene skupnosti Ravne na Koroškem
Predsednik
Jurij Sumečnik 1. r.
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
LJUBLJ"
I
114.
Na podlagi 34. člena zako.ia ) varstvu zraka (Uradni list SRS, št. 13-594/75), 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 18. seji zbora združenega dela dne 29. januarja 1976 in na 18. seji zbora občin dne
29.	januarja 1976 sprejela
ODLOK
o varstvu zraka na območju ..•esta Ljubljane
I.	SPLOSNE DOLOČBE
\
1.	člen
S tem odlokom se zagotavlja družbena skrb in predpisujejo ukrepi z^ varovanje zraka pred onesnaženjem na obn^očju mesta Ljubljane.
2.	člen
Za onesnaženi zrak se šteje zrak spodnjih plasti zunanje atmosfere, ki vsebuje takšne množine nezaželenih snovi prisotnih v zraku toliko časa, da škodljivo vplivajo na zdravje in počutje človeka, ter povzročajo merljive škodljive učinke na rastlinstvu, živalstvu in materialih.
Onesnaževanje zraka se izraža s količino in koncentracijo škodljivih snovi, ki jih izpušča v zrak po-samezin vir onesnaževanja — emisija.
Onesnaženost zraka se Izraža s koncentracijo škodljivih primesi v zraku fkot na primer: trdni delci, plini, vonjave) na določenem mestu ob določenem času — imisija.
Določeno onesnaževanje zraka in meje onesnaženosti sc določajo s tehničnimi predpisi in normativi, ki jih izda Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane.
3.	člen
Odlok velja za vsako dejavnost, ki kakorkoli onesnažuje zrak na območjih ljubljanskih občin, zlasti pa za:
—	industrijske objekte,
—	toplarne, kotlarne in individualna kurišča,
—	obrtniške objekte in delavnice,
—	prometna sredstva in druge stroje, ki onesnažujejo zrak,
—	transport, skladiščenje in manipuliranje ter rabo snovi, ki onesnažujejo zrak.
—	naprave za predelavo trdnih, tekočih in plinastih goriv,
—	uporaba in omejitev uporabe določenih vrst goriv za kurišča vseh velikosti in kapacitet ter pogonskih goriv.
— druge objekte in naprave, ki stalno ali občasno onesnažujejo zrak.
4.	člen
Vsi viri -nesnaževanja morajo biti izdelani, grajeni, opremljeni, uporabljeni in vzdrževani tako, da ne,izpuščajo v zrak večjih kouct-uiruCij škodljivih snovi, kot je dovoljeno po določbah tega odloka in drugih predpisih, ki urejajo ta vprašanja.
II.	VARSTVU ZRAKa PRED ONESNAŽENJEM
5.	člen
Skupščine občin in mesia Ljubljane skrbijo za varstvo zraka s smotrnim družbenim, prostorskim in urbanističnim načrtovanjem, ter uresničujejo sprejeto politiko za varstvo zraka.
6.	člen
Varstvo zraka na območju mesta Ljubljane se na podlagi meritev onesnaženosti zraka, ogroženosti z ozirom na koncentracijo žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, ogljikovega monoksida, imisljo aerosolov in vremenskih razmer ureja na osnovi sanacijskega programa.
Na osnovi sanacijskega programa opredeljuje samoupravna interesna skupnost mestne predele (območja) z različno stopnjo onesnaženosti zraka, upoštevaje urbani razvoj mesta.
Odvisno od uspešnosti izvajanja sanacijskega programa je na podlagi meritev onesnaženosti in onesnaževanja potrebno posamezna območja razvrstiti po novem stanju.
Skupščina mesta Ljubljane vodi kataster virov onesnaževanja zraka.
' .	7. člen
Gradnja in rekonstrukcija objektov na območjih, ki jih na podlagi meritev opredeli sprejeti sanacijski program za zmanjšanje onesnaževanja zraka je dovoljena, če se ne preseže meja onesnaževanja zraka.
Izjemoma in v posebno utemeljenih primerih daje soglasje h gradnji objekta izvršni svet skupščine občine in mesta.
8.	člen
Organizacije združenega dela in druge pravne in fizične osebe morajo uporabljati in vzdrževati objekte, prometna sredstva in druge naprave tako, da ne prekoračijo meje emisijskih koncentracij škodljivih snovi, ki jih določi Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane.
Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane posebej določi emisijski režim za večje onesnaževalce zraka.
/
9.	člen
Organizacija združenega dela, druge pravne in fizične osebe, ki prekomerno onesnažujejo zrak morajo po določilih tega odloka izdelati sanacijske programe. Vse objekte, obrate ali naprave, ki izpuščajo v zrak škodljive snovi preko dovoljene meje je preurediti v skladu s sanacijskim programom.
Sanacijski programi se izdelajo po navodilih oziroma shemi, ki jo bo izdal Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane, najkasneje mesec dni po objavi tega odloka.
10.	člen
Skupščina mesta Ljubljane sprejme po predhodni obravnavi na skupščinah občin skupen sanacijski program za območje mesta Ljubljane.
11.	člen
Sanitarna inšpekcija pri upravi za inšpekcijske službe ugotavlja skladnost graditve in rekonstrukcij objektov ter naprav z določili tega odloka, s sanacijskimi programi, z meritvami onesnaženja zraka ter izdaja soglasja k lokacijsko tehnični dokumentaciji.
12.	člen
Spremljanje vplivov onesnaženosti in strokovno nadzorstvo nad izpuščanjem škodljivih snovi v zrak ter nad onesnaženostjo opravljajo na območju mesta Ljubljane:
—	meteorološki zavod SRS,
—	sanitarna inšpekcija pri upravi za inšpekcijske službe mesta Ljubljane,
—	dimnikarska služba,	4
—	druge strokovne organizacije in zavodi, ki jih za izvajanje odloka pooblasti Skupščina mesta Ljubljane,
—	pooblaščene strokovne organizacije za tehnične preglede motornih vozil in prometna milica,
—	strokovne službe za varstvo zraka,
—	zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana. III.
III.	SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA VARSTVO ZRAKA
13.	člen
Samoupravno interesno skupnost za varstvo zraka na območju mesta Ljubljane ustanovijo delovni ljudje in občani neposredno ali preko organizacij združenega dela, družbenopolitičnih skupnosti, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, s samoupravnim sporazumom.
Naloge te skupnosti se v skladu s samoupravnim Sporazumom določijo s statutom.
Samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti za varstvo zraka potrdi Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane.
Samoupravna interesna skupnost se ustanovi za ob-dločje mesta Ljubljane.
14.	člen
Za izvajanje tega odloka, bo samoupravna interesna skupnost organizirala merske službe, ki bodo izva-5ale kontrolo sanacijskega programa.
Samoupravna interesna skupnost bo orgapizirala s*užbo za varstvo zraka, ki bo imela predvsem na-slednje naloge:
—	odpravljati škodljive posledice onesnaženega Zraka,
— Izvajati izredne ukrepe,
—	sodelovati pri vodenju katastra onesnaževalcev zraka.
Samoupravna interesna skupnost za varstvo zraka predloži sanacijski program v sprejem Skupščini mesta Ljubljane.
15.	člen i
Za opravljanje nalog skupnega pomena, ki presegajo okvir območja Ljubljane in so pomembne za vse delovne ljudi in občane v širšem ljubljanskem prostoru in republiki se povezuje samoupravna interesna skupnost s skupnostmi sosednjih občin oziroma v zvezo skupnosti za varstvo zraka za območje SR Slovenije.
IV.	FINANCIRANJE
16.	člen
Temeljne organizacije združenega dela in druge družbeno pravne osebe ter občani, zagotavljajo financiranje nalog iz tega odloka s prispevkom zaradi onesnaževanja zraka.
17.	člen
Prispevek zaradi onesnaževanja zraka plačujejo upravljale! oziroma lastniki virov onesnaževanja zraka.
18.	člen
Prispevek zaradi onesnaževanja zraka odmeri zavezancu pristojni upravni organ skupščine občine. Višino prispevka sprejme v soglasju z občinskimi skupščinami in Skupščino mesta Ljubljane samoupravna interesna skupnost za varstvo zraka.
Sredstva prispevka zaradi onesnaževanja zraka in druge oblike združevanja sredstev v te namene se stekajo v samoupravni interesni skupnosti.
19.	člen
Skupnost financira iz svojih sredstev:
—	pripravo sanacijskega programa,
—	kreditiranje, dotiranje gradnje in preureditve objektov ter naprav v okviru sanacijskega programa,
—	strokovno službo za nadzor in evidenco nad viri onesnaževanja in onesnaženosti zraka,
—	izobraževalno, publicistično in raziskovalno ter inovacijsko dejavnost s področja varstva zraka,
—	stroške poslovanja svoje strokovne službe.
20.	člen
Stroške meritev, ki jih občasno opravlja sanitarna inšpekcija pri upravi za inšpekcijske službe mesta Ljubljane ali druge pooblaščene organizacije plača lastnik ali upravljalec izvora emisije v primeru, če so prekoračene dovoljene vrednosti emisije škodljivih snovi.
Stroški rednih kontrolnih meritev se krijejo iz namenskih sredstev skupnosti.
V.	POSEBNE DOLOČBE
21.	člen
Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane izda ob prekoračenju kritične vrednosti onesnaženosti zraka, na podlagi opozorila merske službe Meteorološkega zavoda, SRS ali sanitarne inšpekcije odredbo o uveljavitvi izrednih ukrepov na območju mesta Ljubljane.
Odredba prične veljati takoj po objavi v sredstvih javnega obveščanja (radio, televizija, tisk) in velja do javnega preklica. Stopnjo izrednih ukrepov od prve, druge in tretje stopnje predlagajo sanitarna inšpekcija mesta Ljubljane, merska in prognostična služba Meteorološkega zavoda SRS ali druge strokovne službe.
22.	člen
Izredni ukrepi se delijo v tri stopnje in sicer:
Prva stopnja — priporočila
Druga stopnja — omejitve
Tretja stopnja — prepovedi
Priporočila obsegajo:
—	navodila in nasvete prebivalstvu za gibanje na prostem in za prezračevanje stanovanjskih prostorov in drugih prostorov za bivanje,
—	navodila in nasvete za prehod kurišč vseh vrst na goriva, ki manj onesnažujejo zrak,
—	priporočila za zmanjšanje prometa z motornimi vozili.
Omejitve obsegajo:
—	vsa priporočila prve stopnje izrednih ukrepov,
—	omejevanje kurjenja oziroma prehod individualnih kurišč, energetskih in industrijskih kotlov ter kotlov za centralno ogrevanje na kvalitetnejša goriva,
—	omejevanje obratovanja večjih onesnaževalcev, ki jih zajemh kataster onesnaževalcev,
—	omejevanje individualnega prometa z motornimi vozili.
Prepovedi obsegajo:
—	vsa priporočila prve in omejitve druge stopnje izrednih ukrepov,
—	prepoved prometa z vozili za motorje z notranjim zgorevanjem z izjemo vozil javnega prometa, reševalnih in gasilskih služb, milice, vozil oboroženih sil in drugih urgentnih voženj, za katere izda predhodno dovoljenje urad za promet Skupščine mesta Ljubljane,
—	prepoved kurjenja z vsemi vrstami goriv z izjemo uporabe plinskih in električnih ogrevalnih naprav ter daljinskih naprav za oskrbo s toplotno energijo.
23.	člen
V času trajanja izrednih ukrepov vseh stopenj opravlja Mcteoroški zavod SRS ob sodelovanju sanitarne inšpekcije pri upravi inšpekcijskih služb Skupščine mesta Ljubljane meritve onesnaženosti za območje mesta Ljubljane na karakterističnih lokacijah in po programu, ki ga predloži Meteorološki zavod SRS, sprejme pa samoupravna interesna skupnost za varstvo zraka takoj po svojem formiranju.
24.	člen
Izredni ukrepi prično veljati pri prekoračitvi naslednjih koncentracij škodljivih snovi v zraku:
Plin	1. stopnje II. stopnje III. stopnje
(polurne vrednosti)
Soj	1,2	2	3 mg/m5
NO,	1,0	1,8	.2,5 mg/m3
25.	člen
Kadar pristojni inšpekcijski organ ugotovi, da je zrak onesnažen s snovmi, ki niso navedene v tem odloku, predlaga Skupščini mesta Ljubljane ustrezne ukrepe.
26.	člen
Sežiganje gorljivih ali delno gorljivih snovi in industrijskih odpadkov je na urbaniziranem območju mesta Ljubljane prepovedano Izjema so ognji cere-
monialov, ki so brez omejitve, ognji gostišč in rekreacijski ognji na površini žara 0,2 m3 ter sežiganje suhih poljščin v dneh, ko ne veljajo izredni ukrepi.
VI.	KAZENSKE DOLOČBE
27.	člen
Z denarno kaznijo od 500 do 30.000 din se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali druga pravna oseba, če:
—	kuri v nasprotju s členom 26. tega odloka,
—	ne izvaja izrednih ukrepov, določenih v členih 22. in 24. tega odloka.
Z denarno kaznijo od 100 do 2000 din se kaznuje odgovorna oseba, ki stori dejanje iz 1. ali. 2. alinee tega člena.
Z denarno kaznijo od 200 do 5000 din se kaznuje fizična oseba, ki stori dejanje iz 1. ali 2. alinee tega člena.
28.	člen
Z denarno kaznijo 100 din se lahko kaznuje takoj namestu za prekršek, če kdo kuri v nasprotju s 26. členom tega odloka.
29.	člen
Denarno kazen 100 din iz 28. člena tega odloka izterjajo takoj na mestu delavci milice in druge pooblaščene osebe. Pooblaščene osebe uporabljajo pri izterjavi izrečene denarne kazni, določbe 185. člena zakona o prekrških.
VII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
30.	člen
Do sprejetja sanacijskih programov, daje soglasje k lokacijsko tehnični dokumentaciji sanitarna inšpekcija uprave' za inšpekcijske službe.
31.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 55/preds. -76
Ljubljana, dne 29. januarja 1976.
Predsednik Skupščine mesta Ljubljana
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
115
Na podlagi 125. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 18 seji zbora združenega dela dne 29. januarja 1976, na 18. seji zbora občin dne 29. januarja 1976 in na 18. seji družbenopolitičnega zbora dne 29. januarja 1976 sprejela
SKLEP
o imenovanju predstavnikov družbene skupnosti v družbenem organu upravljanja Kinematografskega podjetja Ljubljana
V družbeni organ upravljanja Kinematografskega podjetja Ljubljana se imenujeta Viktor Konjar in Beno Kušar St. 54/preds. -76
Ljubljana, dne 29. januarja 1976.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
LJUBLJANA MOSTE-POLJE 116.
Na podlagi 107. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 22/74), 32. člena zakona o splošnem ljudskem odporu (Uradni list SRS, št. 28/71) ter 159. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 25/74) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Ploje na zasedanju družbenopolitičnega zbora dne 4. februarja 1976 m skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 5. februarja 1976 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi in organizaciji enot civilne zaščite v občini Ljubljana Moste-Polje
1.	člen
Za zaščito in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin pred vojnimi akcijami in pred naravnimi ter drugimi hudimi nesrečami, se ustanovijo v občini Ljubljana Moste-Polje iv nadaljnjem besedilu: občina) enote civilne zaščite.
2.	člen
Enote civilne zaščite v občini so:
—	združeni odred civilne zaščite,
—	specializirane enote civilne zaščite,
—	splošne enote civilne zaščite.
Enote civilne zaščite vodijo štabi civilne zaščite.
3.	člen
Združeni odred civilne zaščite se, sestavi iz enot različnih specialnosti. Združeni odred civilne zaščite' ustanovi Izvršni svet skupščine občine na predlog občinskega štaba civilne zaščite.
4.	člen
Specializirane enote civilne zaščite so enote za:
—	gašenje požarov,
—	odstranjevanje ruševin,
—	zavarovanje premoženja,
—	reševanje in preprečevanje škode ob poplavah,
—	radiološko, biološko in kemično zaščito,
—	prvo veterinarsko pomoč,
—	sanacijo terena.
Specializirane enote civilne zaščite ustanovijo temeljne organizacije združenega dela, druge organizacije in skupnosti, krajevne skupnosti in občina v skladu s potrebami, ki so opredeljene v načrtu civilne zaščite občine.
5.	člen
Splošne enote civilne zaščite morajo ustanoviti temeljne organizacije združenega dela. druge organizacije in skupnosti, krajevne skupnosti, strnjena naselja z 200 ali več prebivalci, stanovanjske hiše s 50 ali več družinskimi stanovanji, poslovne in druge stavbe na mestnem območju občine, v katerih je stalno zanoslenih 50 ali več oseb. 6
6.	člen
Organi, ki ustanavljajo enote civilne zaščite v smislu tega odloka, skrbijo za kadrovsko izpopolnjevanje enot in njihovo strokovno usposabljanje.
7.	člen
Enote civilne zaščite opravljajo v vojni in ob naravnih alj drugih nesrečah zlasti naslednje naloge:
1.	dajejo prvo pomoč ranjenim, poškodovanim in kontaminiranim osebam,
2.	odstranjujejo ruševine, gasijo požare in rešujejo ljudi ter materialne dobrine, ki so ogroženi zaradi požarov, ruševin, povodenj in eksplozij,
3.	dekontaminirajo ljudi, živino, materialna in tehnična sredstva, objekte in zemljišča,
4.	pomagajo pri oskrbi ogroženega in prizadetega prebivalstva,
5.	sodelujejo pri evakuaciji ljudi in materialnih dobrin,
6.	nudijo prvo pomoč poškodovani živini,
7.	usposabljajo in vzdržujejo prometne komunikacije,
8.	popravljajo in vzdržujejo ptt objekte in naprave, elektro objekte, naprave vodovoda in kanalizacije, plinske napeljave in naprave ter druge objekte, ki so pomembni za življenje ljudi,
9.	dezaktivirajo vojna neeksplodirana sredstva,
10.	skrbijo za zatemnitev,
11.	izvajajo maskiranje
12.	usposabljajo ljudi za osebno in kolektivno zaščito, reševanje ljudi in imetja,
13.	vzdržujejo red pri izvajanju varstvenih in reševalnih ukrepov.
Enote civilne zaščite opravljajo tudi druge naloge s področja varstva in reševanja ljudi in materialnih dobrin v skladu z navodili štaba za civilno zaščito.
Občinski štab civilne zaščite lahko odredi, da so posamezne enote civilne zaščite dolžne opravljati naloge tudi izven svojega območja.
8.	člen
Štabi za civilno zaščito izvršujejo svoje naloge v skladu z zakonom in drugimi predpisi. .
Občinski štab za civilno zaščito imenuje izvršni svet skupščine občine. Slabe za civilno zaščito v krajevnih skupnostih in naseljih imenujejo sveti krajevnih skupnosti.
Štabe za civilno zaščito v temeljnih organizacijah združenega dela, druge organizacije In skupnosti imenujejo njihovi najvišji samoupravni organi.
Štabe za civilno zaščito v stanovanjskih zgradbah imenujejo hišni sveti.
9.	člen
Slabi za civilno zaščito morajo izdelati načrte za izvajanje ukrepov za zaščito in reševanje ljudi ter materialnih dobrin v skladu z zakonm.
Načrt civilne zaščite v občini sprejme izvršni svet skupščine občine. Načrt civilne zaščite v krajevni skupnosti sprejme svet krajevne skupnosti. Načrte v temeljnih organizacijah združenega dela, drugih organizacijah in skupnostih sprejmejo po statutu za to pristojni organi upravljanja.
10.	člen
Izvršni svet skupščine občine izda potrebne predpise za izvajanje tega odloka o usposabljanju in oprem-
Ijanju enot civilne zaščite ter o drugih vprašanjih ki so pomembna za delovanje civilne zaščite v občini.
11.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-4/76-S
Ljubljana, dne 6. februarja 1976.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Marjan Moškrič 1. r.
LJUBLJANA SISKA 117.
Na podlagi 155. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti z ločenim glasovanjem dne 27. januarja 1976 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o prenehanju nekaterih skladov občine Ljubljana Šiška
1.	člen
Drugi odstavek 4. člena odloka o prenehanju nekaterih skladov občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 13/75) se črta.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1975. St 1-402-06/75
Ljubljana, dne 27. januarja 1976.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška
Stane Plemenitaš, dipl. inž. 1. r.
118.
Na podlagi 155. člena in 161., člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 12/74) in na predlog samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Šiška, je Skupščina občine Ljubljana Šiška na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti z ločenim glasovanjem dne 27. januarja 1976 sprejela
SKLEP
o podaljšanju veljavnosti dogovora o politiki stanarin za leto 1975 I
I
Veljavnost dogovora o politiki stanarin za leto 1975, ki je bil sklenjen s sklepom o pristopu k temu dogovoru na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 24. aprila 1975 se podaljša s tem, da se višina stanarine, ki se pobira na območju občine Ljubljana Šiška od 1. januarja 1976 določi tako, da se stanarina, ki je bila veljavna na dan 31. decembra 1974. poviša za 25 "/o.
II
Višina stanarine iz 1. točke velja, dokler ne bodo v skladu z 10. členom zakona o stanarinah (Uradni list SRS, št. 50/71) usklajene osnove in merila za določanje stanarin za leto 1976.
III
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1976 dalje.
St. 1-36-02/75
Ljubljana, dne 27. januarja 1976.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška Stanc Plemenitaš, dipl. inž. 1. r.
MOZIRJE
119.
Skupščina občine Mozirje je po 6. in 10. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/72, 3/73. 4/74, 21/74 in 39/74) in po 123. členu statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 12/74) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 27. januarja 1976 sprejela
ODLOK o davkih obč-nov
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Davki na območju občine Mozirje se plačujejo po določbah zakona o davkih občanov, po tem odloku in predpisih, izdanih na podlagi tega zakona in tega odloka.
2.	člen
Zavezanci, ki niso dolžni voditi poslovnih knjig po zakonu o davkih občanov, morajo voditi evidenco o prejemkih in izdatkih. Glede vrste in načina vodenja poslovnih knjig, se uporabljajo določbe 3. odstavka 23. člena zakona o davkih občanov. To evidenco je treba voditi v obliki knjige dohodkov in izdatkov.
Zavezance .iz prejšnjega odstavka tega člena, ki so stari nad 60 let moški oziroma 55 let ženske in ne zaposlujejo tuje delovne sile, pa lahko davčna uprava na njihovo zahtevo oprosti vodenja poslovnih knjig. Taka oprostitev je mogoča tudi za preostalega zavezanca in otroke, ki v skladu z zakonom nadaljujejo obrt po umrlem svojcu in imajo zaposlenega le poslovodjo.
Izvršni svet lahko oprosti od vodenja poslovne knjige zavezanca iz prvega odstavka tega člena, če so za to kakšni drugi razlogi (socialni, zdravstveni).
3.	člen
Za kritje družbenih potreb in izvrševanja nalog in opravljanja služb, ki jih je po ustavi in zakonih dolžna financirati občina Mozirje ter za kritje drugih potreb, se uvajajo naslednji davki:
1	davek Iz OD iz kmetijske dejavnosti:
2	dav’ek iz OD iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti;
3.	davek iz OD iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev;
4.	davek iz OD iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav;
5.	davek na dohodke od premoženja;
6.	davek od premoženja;
7.	davek na dobitke od iger na srečo.
4.	člen
Stopnje občinskih davkov so lahko progresivne ali proporcionalne in se med letom ne morejo spreminjati.
II. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ KMETIJSKE DEJAVNOSTI
5.	člen
Davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti se plača od obdelovalnih zemljišč po stopnji — 31»/«.
>. člen
Davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti se plača od gozdnih dohodkov po stopnji — 25 »/o.
7.	člen
Zavezanci, ki niso kmečko zdravstveno zavarovani, plačujejo poleg davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti po 5. in 6. členu še davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti od obdelovalnih zemljišč in gozdnih dohodkov po stopnji — 24 «/«.
8.	člen
Davka iz osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti so oproščeni lastniki zemljišč, katerih letni katastrski dohodek ob obdelovalnih zemljišč ne presega 100 din. Oprostitev velja tudi za zavezance iz višinskih krajev, katerim je kmetijstvo glavni poklic ter so proizvodni, ekonomski in prometni pogoji posebno slabi, če skupni katrstrski dohodek od obdelovalnih zemljišč ne presega 1.000 din.
Pod .višinske kraje spadajo naslednja naselja: Podolševa. Robanov kot, Solčavo, Logarska dolina Konjski vrh. Strmec, Krnica, Podveza, Podvolovljek. Raduha. Savina — višinski prpdol. Primož — višinski predel, Ter — višinski predel, Planina, Radmirje — višinski predel, Gornji grad — višinski predel, Lenart
—	višinski predel, Florjan — višinski predel, Tirosek, Smlklavž — višinski predel, Poljane — višinski predel, Rečica — višinski predel. Zavodice — višinski nredel. Greta, Rovt, Radegunda — višinski predel, Šmihel, Lepa njiva — višinski predel. Ljubija — višinski predel in Dobrovlje nad Mozirjem.
9.	člen
Zavezanci davka iz osebnega- dohodka od kmetijske dejavnosti so oproščeni davka od kmetijske dejavnosti začasno za zemljišča:
1.	a) ki so bHn za kmetijo neuporabna pa so z investicijami zavezanca postala uporabna —*■ 6 let:
hi na katerih je bila izvršena skupna melioracija
-	2 leti:
2	na katerih se zasadijo novi sadovnjaki nad 20 arov:	/
n) srednje debetni nasad — R let;
b) nizko debelni nasad — 5 let:
3.	na katerih se zasadijo novi ribezovi nasadi nad 20 arov — 2 leti.
Olajšava pod 1, 2 in 3 se prizna na podlagi potrdila.
10.	člen
Zavezancem, ki uporabljajo les za domačo uporabo in sicer za preureditev prostorov za potrebe kmečkega turizma ter za adaptacijo ali novogradnjo gospodarskih poslopij s ciljem preusmeritev gospodarstva v živinorejo, se prizna posebna olajšava s tem, da se jih oprosti plačila občinskega davka od dohodkov iz gozda in to za les, katerega sb uporabili za ta namen.
Ta 'olajšava se prizna na podlagi potrdila, ki ga izda oddelek za gospodarstvo in finance.
Zavezanci so za les, ki ga darujejo za javne namene, oproščeni plačila tega davka.
11.	člen
Zavezancem davka iz kmetijstva, za katere velja posebna ureditev dedovanja na podlagi odloka o določitvi kmetij po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij (Uradni list SRS, št. 26/75) ter so se odločili na preusmeritev v specializirano tržno proizvodnjo na svoji kmetiji po progratnu, ki ga izdela strokovna pospeševalna služba in v poslovnem sodelovanju s kmetijsko organizacijo in tistim, ki vlagajo svoja sredstva v usposabljanje stanovanjskih prostorov za potrebe kmečkega turizma po načrtu, s katerim soglaša območna turistična organizacija, se prizna za leto, v katerem so sredstva vložili, olajšava na davkih iz kmetijstva odvisno od višine sredstev, ki jih je vložil zavezanec v investicijo po programu oziroma načrtu in sicer:
nlnJSavn na letni davek od gozd-
vložcna sredstva din	nlh in
negozdnih površin •/•
od 5.000	do	20.000	20	'
od 20.000	do	30.000	30
od 30.000	do	40.000	40
od 40.000	do	50.000	50
od 50.000	do	60.000	60
nad 60.000	70
Zavezancem davka od kmetijstva, kateri niso kmečko zdravstveno zavarovani, se znesek zmanjša za 40 °/o. Olajšava se prizna na podlagi vloge, ki jo vloži zavezanec davka od kmetijstva najkasneje do 1. novembra tekočega leta s. priloženim potrdilom kmetijske organizacije oziroma načrtom območne turistične organizacije o višini vloženih sredstev.
Vlogi morajo biti priloženi tudi računi o nakupu oziroma računi od izvajalcev del na posameznih objektih Olajšava sc prizna le tistim zavezancem davka iz kmetiistva kateri bodo1 imeli poravnane vse družbene dajatve do 1. novembra tekočega leta.
Vlogo reši ir obravnava upravni organ pristojen za davčne zadeve ob sodelovanju kmetijskega Inšpektorja oziroma referenta za turizem.
12.	člen
Zavezancem iz kmetijstva, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in preživljajo otroke, ki so na rednem
šolanju na poklicnih, srednjih, višjih ali visokih šolah, se za vsakega takega otroka odmerjeni davek iz kmetijstva zniža za 500 din.
Za otroke iz prvega odstavka tega člena, ki so na rednem šolanju izven kraja stalnega bivališča staršev in zaradi tega v času šolanja ne živijo pri starših, se olajšava poveča za 100 °/o.
Za otroke, ki prejemajo štipendijo in pomoči, se olajšava iz prvega in drugega odstavka tega člena zmanjša za 50%>.
Olajšava po tem členu se prizna ob letni odmeri davka za otroke, ki so v preteklem letu opravili razred oziroma letnik šole, v kateri se šolajo. Olajšava se prizna najdlje do 26. leta starosti otrok.
Olajšava se prizna, če jo zavezanec uveljavlja do konca januarja po preteku leta, v katerem so otroci opravili razred oziroma letnik šole.
III.	DAVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI
13.	člen
Davek iz obrtne dejavnosti po dejanskem dohodku se plačuje od osnov, ki presegajo osebni dohodek iz 10. člena zakona o davkih občanov po naslednjih stopnjah:
	osnova din:		stopnj, V.
do	10.000		25
od	10.000 do	20.000	28
od	20.000 do	30.000	31
od	30.000 do	40.000	34
od	40.000 do	60.000	37
od	60.000 do	30.000	40
od	80.000 do	100.000	43
od	100.000 do	200.000	45
nad	200.000		50
14.	člen
Zavezanci davka iz obrtne dejavnosti, katerim opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo davek od osnov iz 10. člena zakona o davkih občanov po stopnji 30 °/o nad višino osebnega dohodka iz
10.	člena zakona o davkih občanov pa se uporablja progresivna lestvica iz 13. člena tega odloka, povečana za 10 poenov.
15.	člen
Posebne olajšave po 82. členu zakona o davkih občanov za zavezance, ki vlagajo sredstva v razširjeno reprodukcijo, se priznajo v naslednjih dejavnostih :
1.	predelovanje kovin
2.	elektrotehnična obrt
3.	predelovanje kamna in stekla
4.	stavbne obrti
5.	predelovanje lesa
6.	tekstilne stroke
7.	živilske stroke
8.	storitvene obrti
9 predelovanje usnja
10 gostilne
Olajšave po tem členu ne morejo koristiti zavezanci. katerim opravljanje obrtne dejavnosti ni glavni poklic.
16.	člen
Občinski davek od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, ki ga plačujejo zavezanci v pavšalnem letnem znesku, določi pristojni upravni organ, upoštevajoč naslednja merilu: vrsta dejavnosti, kraj obratovanja oziroma prometni pogoji, opremljenost delavnice, pridobitvene sposobnosti zavezanca, način dela — lizični ali strojni, obseg poslovanja in napovedi predvidenega odloka.
Pri odmeri davka iz obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku zavezancem, katerim opravljanje obrtne dejavnosti ni glavni-poklic, se poleg kriterijev in meril iz 1. odstavka upošteva tudi višina stopnje prispevkov in davkov, po kateri plačujejo prispevke SIS in davek od osebnega dohodka obrtnih dejavnosti do višine, ugotovljene po 10. členu zakona o davkih občanov, zavezanci, ki jim je opravljanje take dejavnosti glavni poklic in to tako, da se davek v pavšalnem znesku, ugotovljen po kriterijih iz 1. odstavka poveča za enkrat.
17.	člen
Davčne olajšave v obliki odstotnega znižanja odmerjenega davka se priznajo v višini 30 “/u — za naslednje stroke:
krojaštvo, šiviljstvo, vezilstvo, čevljarstvo, izdelovanje copat, moško frizerstvo, krpanje perila, popravljanje nogavic, popravilo dežnikov, brušenje nožev in britev, sedlarstvo za vprežne opreme, podkovno kovaštvo, kovaško popravilo vozov in kmetijskega orodja, urarstvo, kolarstvo, popravilo dvokoles in mopedov. likanje oblek in perila, žaganje -drv, sodarstvo pranje avtomobilov in vulkanizacija gum.
Zavezancem, ki so prvič v občini ustanovili obrtno delavnico in pričeli z opravljanjem storitvenih dejavnosti. ki so navedene v 1. odstavku tega člena in se zavežejo, da bodo najmanj tri leta opravljali to dejavnost, se za prvo leto poslovanja odmerjeni davek zniža za 50 °/o.
Te olajšave ne morejo koristiti zavezanci, katerim opravljanje obrtne dejavnosti ni glavni poklic.
Zavezanci, ki so stari nad 0$ let moški in nad 60 let ženske pa opravljajo storitvene obrtne dejavnosti in ne zaposlujejo tuje delovne sile, so oproščeni davka od take obrtne dejavnosti.
18.	člen
Davek od obrtnih dejavnosti po odbitku se plačuje od tehle dohodkov in po naslednjih stopnjah:
vrsta dohodkov	stopnja '/«
1)	od dohodkov raznašalcev časopisov, knjig,
revij ipd., od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi ter pri lotu, od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic, od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije ipd., od dohodkov delavcev doseženih v opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči	10
2)	od provizij poslovnih agentov in poverje-
nikov ter od zbiranja oglasov, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali v. razmnoževanjem ali izdajanjem drugih avtorskih del. ki se ne štejeio za izvirnike, od dohodkov potujočih zabavišč, od dohodkov, doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti	20
Stupnja '/■
3)	od dohodkov oseb, kl priložnostno opravljajo storitve za organizacije zuruzenega dela, državne organe in uiuge organizacije, od donod-kov, doseženih z upravljajem del po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodke iz 1. in 2. točke, od dohodkov, dosežemn po 3. in 4. točki 1. odstavka 76. člena zakona o davkih občanov 25
Organizator mora tri dni pred začetkom dela prijaviti zabavišče davčni upravi.
Zbiralci odpadnega materiala (železa, papirja, stekla itd.j, ooiraiei umerja in prevozniki od prevozov mleka do zbirališč so oproščeni plačila davka iz obrtne dejavnosti po odbitku.
IV DAVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA INTELEKTUALNIH STORITEV
19. člen
	osnova din.		stopnj ■/•
do	10.000		25
od	10.000 do	20.000	28
od	2O.0OO do	30.000	31
od	30.000 do	40.000	34
od	40.000 do	50.000	36
od	50.000 do	60.000	38
od	60.000 do	70.000	40
od	70.000 do	80.000	42
od	80.000 do	90.000	43
od	90.000 do	100.000	44
od	100.000 do	200.000	45
nad	200.000		50
20.	člen
Zavezanci davka iz intelektualnih storitev, katerim opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic plačujejo davek iz osebnega dohodka do višine po 10. členu zakona o davkih občanov po stopnji 30 °/o, nad to višino osebnega dohodka iz 10. člena citiranega zakona pa se uporablja progresivna lestvica iz 19. člena tega odloka, povišana za 10 poenov.
21.	člen
Zavezanci za davek od intelektualnih storitev določenih poklicev, ki ne dosegajo letnega dohodka po odbitku stroškov nad 25.000 din in ne zaposlujejo tuje delovne sile, plačajo davek v pavšalnem znesku v naslednjih dejavnostih:
1.	učitelji tujih jezikov, glasbe in drugih šolskih predmetov,
2.	duhovniki od dohodkov, doseženih z opravljanjem verskih obredov.
Pristojni upravni organ za davke upošteva pri določitvi davka v posameznem primeru naslednja merila: vrsto, obseg in kraj poslovanja, pridobitno sposobnost in možnost doseganja predvidenega dohodka
Pri odmeri davka od intelektualnih storitev v pavšalnem letnem znesku zavezancem, katerim opravljanje intelektualnih storitev ni glavni poklic, se poleg kriterijev in meril prvega odstavka tega člena upošteva tudi višina skupne stopnje prispevkov in davkov, po kateri plačujejo prisnevke in davke od osebnega dohodka od intelektualnih storitev zavezanci, ki jim je opravljanje take delavnosti davni poklic
22.	člen
Odvetniki, ki prvič priglasijo odvetniško dejavnost, imajo posebno olajšavo v višini 30 “/o zmzanja odmerjenega davka za prvo leto poslovanja z zavezo, da bodo najmanj tri leta opravljali to dejavnost.
23.	člen
Davek v odstotku vsakega posameznega kosmatega donodka plačujejo zavezanci od tehle dohodkov in po naslednjih stopnjah:
1.	od dohodkov, od katerih se po zakonu o davkih občanov plačuje davek od intelektualnih storitev po odbitku, razen dohodkov, doseženih po 3. točki 76. člena zakona o davkih občanov — 25 °/o;
2.	od dohodkov, doseženih po 3. točki 76. člena zakona o davkih občanov — 20 %.
V.	DAVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV
24.	člen
Občinski davek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav se plača po stopnji 20 “/o.
Izjemoma od določila 1. odstavka tega člena se ta davek plačuje po stopnji 35 °/o od osebnih dohodkov od avtorskih pravic:
1.	doseženih od reklamnih skic, risb in plastik, reklamnih pisanih in govornih besedil, reklamnih filmov, diafilmov in diapozitivov, reklamne glasbe, kakor od reprodukcij takih del;
2.	od raznih skic in risb, stripov, križank in drugih podobnih del;
3.	dohodkov artistov, plesalcev in podobnih, doseženih na zabavno-glasbenih prireditvah;
4.	izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igrah, kopališčih, razstaviščih in varietejih, gostinskih obratih in na podobnih prireditvah, če se osebni dohodki od avtorskih pravic iz 3. in 4 točke tega člena izplačujejo v organizacijo strokovnih združenj umetnikov in njihovih članov, če se za take dohodke plača davek po stopnji 20 °/o.
Davek iz 1. odstavka tega člena se ne plačuje od dohodkov od patentov in tehničnih izboljšav.
VI.	DAVEK NA DOHODEK OD PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC
25.	člen
Davek na dohodke od premoženja se plačuje po
naslednjih stopnjah:		
		davčna
osnova din:		stopnja •/.
do	10.000	25
do	20.000	30
do	30.000	35 v
do	50.000	40
do	100.000	45
do	150.000	50
do	200.000	55
nad	200.000	60
	26. člen	
Davek na dohodke od premoženja se plačuje tudi od dohodkov s prodajo premičnin. Ta davek se ne plačuje, če je poteklo 3 leta od dneva, ko je bila premičnina pridobljena in če vrednost premičnine ne presega 5.000 din.
v
‘	27. člen
Od dohodkov doseženih z oddajanjem stanovanjskih prostorov v najem se prizna 60 "/o stroškov, od dohodkov doseženih z oddajanjem poslovnih prostorov in garaž, počitniških hiš v najem pa se prizna 30 0/o stroškov za vzdrževanje in upravljanje.
28.	člen
Od dohodkov doseženih z oddajanjem opremljenih sob v podnajem se odštejejo stroški, ki so bili potrebni za dosego teh dohodkov, v višini 50 “/o.
29.	člen
Od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob, za zavezance, ki opremljene sobe oddajajo preko turističnega društva, organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami, občinskega sindikalnega sveta in občinske konference ZSMS, se zniža dohodek za 50 °/o.
30.	člen
Zavezanci, ki z oddajanjem opremljenih sob v najem ne dosežejo 1.000 din letnega dohodka, so oproščeni plačila davka na dohodke od premoženja.
VII.	DAVEK OD PREMOŽENJA
31.	člen
I. Davek od tovornih cestnih motornih in priklopnih vozil se plačuje v tehle letnih zneskih:
1.	za tovorna vozila (tovornjaki in lahki tovornjaki) in specialna motorna vozila, namenjena za prevažanje določenih tovorov — glede na nosilnost:
dp 3 tone od 3 do 4 tone od 4 do 5 ton nad 5 ton
1.000	din od vsake začetne tone
5.000	din
8.000	din
8.000	din + 4.000 din za vsako nadaljno začetno tono
2.	za delovna vozila — ne glede na nosilnost in težo 120 din
3.	za tovorne priklopnike in specialne tovorne priklopnike, ki so namenjeni za prevažanje določenih tovorov — glede na nosilnost kot za tovorna vozila, navedena v prvi točki
4.	za delovne priklopnike — ne glede na nosilnost in tež6 60 din
5.	za vlečna vozila — traktorje
do 25	KM	120	din
od 25	do 40 KM	170	din
od 40	do 63 KM	220	din
nad 63	KM	270	din
6.	Za vlečna vozila s priklopnikom se plača davek kot za tovorna vozila navedena v prvi točki.
7.	Za tovorne tricikle z nosilnostjo do 400 kg in z delovno prostornino motorja
nad	120 ccm	do	250 ccm	30 din
nad	250 ccm	do	500 ccm	40 din
nad	500 ccm	do	1000 ccm	50 din
nad	1000 ccm			60 din
Za tovorne tricikle z nosilnostjo nad 400 kg pa še 40 din več.
8.	Za kombije — glede na delovno prostornino motorja in sicer:
nad	900 ccm	do do
nad	1350 ccm	do
nad	1800 ccm	do
nad	2500 ccm	do
nad	3100 ccm	
900 ccm	500 din
1350 ccm	800 din
1800 ccm	1100 din
2500 ccm	1400 din
3100 ccm	1700 din
2000 din
II.	Davek od stavb se plačuje od vsake stavbe ne glede ha to, ali jo uporablja lastnik oziroma uživalec sam, ali pa jo daje v najem. Osnova za davek je vrednost stavbe.
Vrednost stavbe se ugotovi po naslednjih merilih in načinu:
a)	po povprečni. gradbeni ceni za ms koristne stanovanjske površine, upoštevajoč normalno stopnjo opremljenosti;
b)	po gradbeni izvedbi stavbe,
c)	po letu gradnje oziroma letu rekonstrukcije in obsega rekonstrukcije in po letu dozidave ali nadzidave stavbe.
Za koristno stanovanjsko površino se šteje tlorisna površina sob, predsob, kuhinje, hodnikov, vež, stopnišč, stranišča, lože, balkonov, shramb, kleti, poslovnih prostorov, garaž in drugih zaprtih prostorov stavbe
Povprečna cena za m2 koristne stanovanjske površine ugotovljena ze? leto 1974 znaša 2.200 din. Po tej gradbeni ceni ugotovljena vrednost stavbe je podlaga za izračun davčne osnove za loto 1975.
Glede na gradbeno izvedbo, se na vrednost 1 m2 koristne stanovanjske površine, uporabi količnik:
a)	pri • izvedbi, pri kateri so zidovi opečni, delno betonski, z masivnimi stropi, količnik 100,
b)	pri izvedbi, pri kateri so zidovi opečni, stropi leseni, količnik 90.
c)	pri izvedbi, pri kateri so zidovi opečni, delno iz kamna, stropi leseni, količnik 70,
Č) pri izvedbi, pri kateri je predalčno zidovje, stropi leseni, količnik 60,
d)	pri izvedbi, pri kateri je stavba lesena ali iz brunaric, količnik 50.
Vrednost 1 m2 koristne stanovanjske površine ugotovljene po prej navedenih količnikih se zmanjša:
a)	pri kletnih prostorih za 75 "/o
b)	pri ložah za 30 °/o
c)	pri balkonih za 75 %
č) pri mansardnih prostorih za 20 "/o
d)	pri garažah kot samostojnih gradbenih objektih za 50 %>.
Vrednost 1 m2 površine poslovnih prostorov, ugotovljene po prej navedenih količnikih sc poveča za 25 %, ne glede na to, ali so ti prostori sestavni del stanovanjske stavbe,-ali pa so zgrajeni kot samostojni gradbeni objekti.
Površine nezgrajenih podstrešij se ne vrednotijo.
•Kletne površine v stanovanjski hiši, ki se uporabljajo izključno za kmetijsko blagovno proizvodnjo se ne vrednotijo. Postopek za spremembo obstoječih .odločb so dolžni zavezanci sprožiti sami.
Od ugotovljene vrednosti stavbe se odštejejo obraba stavbe (amortizacija) ki se izračuna po Roosovi formuli in tako ugotovljena vrednost je osnova za odmero davka na posest od stavb ter se ista ne spreminja razen v primerih, ko se vrednost stavbe na podlagi gradbene vrednosti za 1 m2 spremeni.
Odločba o odmeri davka je stalna in se spremeni takrat, kadar pride do spremembe vrednosti stavbe ali do spremembe davčnih predpisov.
Davčni zavezanec davka na posest je dolžan vložiti napoved za odmero davka od premoženja. Davčna napoved je praviloma enkratna. Zavezanci davka na posest stavb, ki so med letom stavbo pridobili, opravili rekonstrukcijo ali dozidavo ali nadzidavo že obstoječih stavb, ki so dolžni vložiti napoved najpozneje do 31 1. v preteklem letu, ko je bila stavba pridobljena, opravljena rekonstrukcija oziroma, ko so stavbo ptičeli uporabljati.
Obrazec davčne napovedi predpiše davčna uprava. Ugotovljena vrednost stavbe, ki je osnova za odmero davka od premoženja se spremeni, ko se gradbena vrednost 1 m2 koristne stanovanjske površine v primerjavi z vrednostjo iz leta 1974 oziroma kasneje poveča za več kot 20 %. V takem primeru se opravi revalorizacija vrednosti stavbe in revalorizacija obrabe stavbe (amortizacija) in je novo ugotovljena vrednost osnova za odmero davka v nadaljnjih letih.
Za stanovanjske zadeve pristojni občinski upravni organ mora vsako leto do 31. 1. za preteklo leto predložiti davčnemu organu podatke o povprečni gradbeni ceni za 1 me koristne stanovanjske površine brez vrednosti stroškov komunalnega	opremljanja	zemljišča.
Davek od premoženja na posest stavb se plačuje od davčne osnove po naslednjih stopnjah:
%
a)	od stanovanjskih stavb, stanovanj in
garaž ,	0,12
b)	od poslovnih prostorov	0,20
c)	od počitniških hiš	0,50
III.	Davek od gozdnih zemljišč	se	plača	v	višini
trikratnega katastrskega dohodka teh zemljišč.
VIII.	DAVEK NA ODBITKE OD IGER NA SREČO
32.	člen
Davek na dobitke od iger na srečo se plačuje po stopnji 10 °/o.
IX.	ODLOG PLAČILA IN OBROČNO PLAČEVANJE DAVKOV
33.	člen
Davčni organ lahko začasno odloži plačilo ali dovoli obročno plačevanje davčnega dolga v naslednjih primerih:	' .
1.	Ce zavezanec izkaže, da so realizirani dohodki bistveno manjši od dohodkov od katerih je bil obdavčen. Odlog plačila ali obročno plačevanje davčnega dolga se lahko prizna le za del davčnega dolga, ki odpade na neplačane obdavčene dohodke. Odlog plačila ali obročno plačevanje davkov se lahko prizna od časa, ko zavezanec dobi plačane dohodke zaradi katerih je bil odobren odlog oziroma obročno plačevanje davkov, vendar največ za 6 mesecev.
2.	Ce zavezanec izkaže, da zaradi bolezni dalj časa ni mogel opravljati dejavnosti in ni imel dohodkov, se lahko prizna odlog plačila ali obročno Plačevanje davčnega dolga največ 3 mesece, odvisno °d višine davčnega dolgd ter časa trajanja zave-zančeve bolezni, odlog plačila ali obročno plačevanje se lahko prizna po tej točki tudi zaradi smrti v ožji zavezančevi družini Za čas, ko je bilo zavezancu odloženo plačilo davka, se zaračunavajo zamudne
obresti, razen za odlog plačila davka po 1. točki tega člena.
X.	POROŠTVO
34.	člen
Pristojni davčni organ sme od davčnega zavezanca davka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti zahtevati poroštvo in sicer:
V primerih, kadar obstaja utemeljena bojazen, da davčni zavezanec ni pripravljen plačati ali se izmika plačilu davka in bi se le-ta mogel poravnati iz njegovega premoženja, ali da ima oziroma ne poseduje nobenega premičnega ali nepremičnega premoženja oziroma, če tako premoženje ne zadostuje za kritje davčnega dolga.
Poroštvo pred izdajo dovoljenja za opravljanje obrtne dejavnosti se zahteva ne glede na 1. odstavek tega člena, če zavezanec vlogi za opravljanje obrtne dejavnosti ne predloži dokaza, da ima poravnane vse svoje davčne obveznosti.
35.	člen
Občan, ki- nima nepremičnega in premičnega premoženja, lahko dobi dovoljenje za opravljanje gospodarske dejavnosti, če izpolnjuje predpisane pogoje, poleg tega pa mora predložiti pismeno izjavo > vsaj enega občana, s katero le-ta prevzame poroštvo za njegove obveznosti iz naslova davkov, kolikor jih ne bi bilo mogoče niti prisilno izterjati iz zavezančevega premoženja.
Poroštvo po prvem odstavku tega člena velja za celotno premoženje poroka in 'njegove osebne dohodke do tiste višine, kot to dovoljujejo predpisi. Občinska davčna uprava lahko glede na okoliščine primera zahteva, da se porokova obveznost zavaruje z vknjižbo zastavne pravice v zemljiški knjigi v korist občine Mozirje, dokler traja poroštvo.
XI.	OSTALE IN KONČNE DOLOČBE
36.	člen
Občani so dolžni komisiji za ugotavljanje izvora premoženja na javni poziv predložiti podatke o svojem premoženju ob pogojih in merilih, ki jih določa družbeni dogovor v okviru slovenskih občin.
37.	člen
Izvršni svet občinske skupščine se pooblašča, da lahko na obrazložen predlog davčnega organa določi, da se zavezancu davčni dolg v celoti oziroma delno odpiše, če bi se z izterjavo spravilo v nevarnost nujno preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov.
Pri zavezancih, ki so lastniki nepremičnega premoženja pa lahko izvršni svet predlaga, da se davčni dolg zavaruje z vknjižbo zastavne pravice na njihovih nepremičninah.
38.	člen
Poziv k napovedi za odmero davka izda davčni organ. Skrajni rok za vložitev davčnih napovedi se določa s tem odlokom za 31. januar.
39.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1976.
Z dnem, ko sc začne uporabljati ta odlok, preneha veljati odlok o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 6/75).
St. 010-1/76-6
Mozirje, dne 27. januarja 1976.
Predsednik
Skupščine občine Mozirje
Franc Šarb 1. r.
120.
Skupščina občine Mozirje je po 1. členu zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št 33-316/72, 55-491/72 in 28-377/73) ter 123. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 12/74) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 27. januarja 1976 sprejela
ODLOK
o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve
1.	člen
Na območju občine Mozirje se uvaja posebni občinski davek od prometa proizvodov in od plačil za storitve. Posebni občinski prometni davek se plačuje po določbah zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu, po določbah zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov ter o načinu po katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov po tem odloku ter predpisih, izdanih na tej podlagi.
2.	člen
Posebni občinski davek od prometa proizvodov se plačuje od vsega prometa proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, razen od proizvodov, za katere je v zakonu o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu določeno, da se od njihovega prometa ne plačuje posebni davek od prometa proizvodov, od katerih se ne plačuje posebni republiški davek od prometa proizvodov po pogojih, določenih z republiškim zakonom.
(	3. člen
Zavezancu proizvajalcu se od posebnega občinskega prometnega davka, ki bi ga moral plačati od končnih izdelkov, prodanih neposredno končnim potrošnikom, odbije posebni občinski davek, ki ga je plačal od materiala za take izdelke. Temeljni in posebni občinski prometni davek se odbije ob pogojih, ki jih določa zakon o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov za odbijanje posebnega republiškega prometnega davka.
4.	člen
Posebni občinski prometni davek se plačuje po stopnjah, določenih v tarifi, ki je sestavni del tega odloka.
5.	člen
Posebni u^vinski davek od plačil za storitve se plačuje od plačil za storitve, ki jih opravljajo družbene in zasebne pravne osebe ter občani zasebnim
pravnim osebam ter občanom po stopnjah, ki so navedene v tarifi, ki je sestavni del tega odloka.
6.	člen
Zavezancem, ki opravljajo obrtne storitve in plačujejo davek od osebnega dohodka iz obrtnih dejavnosti v pavšalnem znesku, se odmerja v pavšalnem letnem znesku tudi posebni prometni davek.
Višino davka v pavšalnem letnem znesku določi. davčna uprava na podlagi zbranih podatkov o obsegu in načinu poslovanja ter vrsti dejavnosti zavezanca in v primerjavi ter ocenitvi z zavezanci enake ali podobne dejavnosti, katerim se davek od obrti odmerja po dejanskem dohodku, kakor tudi na podlagi podatkov o višini doseženega prometa v preteklem letu.
7.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o posebnem občinskem prometnem davku (Ur list SRS, št. 25/73) in odlok o spremembi odloka o posebnem občinskem prometnem davku (Uradni list SRS. št. 45/73).
8.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu ŠRS
Št. 010-20/75
Mozirje, dne 27. januarja J976.
Predsednik
Skupščine občine Mozirje
Šarb Franc 1. r.
TARIFA
A.	PROIZVODI Tar. št. 1
Od vseh proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, razen proizvodov, za katere so v tej tarifi predpisane posebne stopnje ali je zanje predpisana posebna oprostitev — 3 %.
Opomba:
1.	Davek po tej tarifni številki sc plačuje tudi od motornih vozil, ki jih uvozijo oziroma kupijo v konsignacijskih skladiščih občani in zasebne pravne osebe. Davek plača občan oziroma zasebna pravna oseba davčni upravi občine, v kateri ima stalno prebivališče oziroma poslovni sedež. Brez dokaza o plačanem davku po tej tarjfni št. motornega vozila ni mogoče registrirati.
2.	Ne plačuje se davek po tej tarifni številki od rabljenih stvari, ki jih prodajajo občani neposredno ali po trgovinskih in drugih organizacijah kot posredniki ali kako drugače, razen od izdelkov iz zlata in drugih plemenitih kovin, naravnega dragega kamenja in naravnih biserov in predmetov izdelanih s takim kamenjem ali biseri.
Občinski prometni davek od novih ali rabljenih osebnih in tovornih avtomobilov, če se prodaja Izvrši v roku dveh let od prejšnjega nakupa sc plačuje v višini 4 •/».
Davek po tej tarifni številki se ne plačuje od prodaje poškodovanih osebnih in tovornih avtomobilov
katerih prodajo opravi v imenu lastnika avtomobila zavarovalnica po svojih predpisih na javni licitaciji. Tako prodajo mora lastnik avtomobila dokazati e predložitvijo zapisnika o licitaciji ali ustreznega dokazila od zavarovalnice. Davek se tudi ne plača, če je prodaja posledica nastale trajne invalidnosti ali smrti lastnika avtomobila.
Davčna osnova je kupnina, če ta odgovarja prometni vrednosti. Če ta ne odgovarja prometni vrednosti, ugotovi prometno vrednost davčni organ.
Davčni zavezanec je prodajalec. Davek se plača davčni upravi občine, v kateri ima prodajalec stalno
prebivališče.
Tar. št. 2
Od alkoholnih pijač	dinarjev
za liter
1.	Naravnega vina	1,50
2.	Penečega vina	2,80
3.	Specialnih vin (desertnih, Ukerskih in
aromatiziranih) ter desertnih pijač, če znaša nabavna cena za liter	nad	12	do	15	din	6,10
nad 15 dinarjev	9,Sp
4.	Likerjev in močnih alkoholnih pijač, če
znaša nabavna cena za	liter	nad	32,00	25,00
5.	Naravno žganje	15e/f
6.	Piva	25»/.
7.	Drugih alkoholnih pijač, ki niso zajete
v točkah od 1 do 6	43 •/«
Opomba:
1 Davčna osnova za alkoholne pijače iz 1., 2., 3. in 4. točke te tarife je liter alkoholne pijače: za večje ali manjše pakiranje je davek sorazmeren davku od litra pijače.
Davčna osnova za alkoholne pijače iz 5., 6. in 7. točke te tarifne številke je prodajna cena proizvajalca, uvoznika, prodajalca na debelo ali prodajalca na drobno, ki te pijače sami porabijo ali jih prodajajo končnim potrošnikom. Pri gostinskih organizacijah združeriega dela in samostojnih gostincih je davčna osnova nabavna cena.
2.	Davčni zavezanci za alkoholne pijače so prodajalci teh pijač končnim potrošnikom. Davčni zavezanci so tudi obrtne organizacije združenega dela, ki nabavijo te pijače zaradi preprodaje končnim potrošnikom oziroma zaradi lastne končne potrošnje.
3.	Z nabavno ceno iz drugega odstavka 1. točke opombe k tej tarifni številki je mišljena cena, izkazana v fakturi dobavitelja z všteto embalažo in z vso-hii drugimi odvisnimi stroški, ki se zaračunavajo kupcu.
4.	Posebni občinski prometni davek se ne plačuje °d prometa jabolčnika in medicinskih vin, če so bili M proizvodi pridobljeni z naravnim alkoholnim vrenjem brez dodatka drugih snovi in primesi.
5.	Z alkoholnimi pijačami je mišljeno pivo In dru-Se alkoholne pijače z več kot 2 •/• alkohola. Pri ugotavljanju vrste in kakovosti posameznih alkoholnih Pijač se ustrezno uporabljajo veljavni predpisi o kakovosti pijač.
Tar. St. 3
Od alkohola (etanola) — 1 din.
Opomba:
Davčna osnova je hektolltrska stopnja čistega &ikohola.
Tar. št. 4
Od knjig, brošur, časopisov in drugih publikacij, od katerih se plačuje temeljni davek od prometa proizvodov — 20 u/o.
B.	OBRTNE STORITVE
Tar. št. 5
Posebni občinski davek od plačil za storitve se plačuje od storitev v naslednjih dejavnostih:
I.	Predelovanje nekovin:	V«
Steklarstvo	10
Cementmnarstvo	10
II.	Predelovanje kovin:
Avtokleparstvo	10
Avtomehanika	10
Kleparstvo	10
Ključavničarstvo	10
Kovinskopaserstvo	10
Kovaštvo, razen od podkovan)a konj in živine, okovanja in popravljanja kmečkih vozov in orodja, kmetijskih strojev	10
Vzdrževanje in popravljanje strojev, naprav in orodja za izdelovanje plastičnih izdelkov	10
Mehanika	10
Precizna mehanika za optične instrumente	15
Precizna mehanika za pisarniške stroje	15
Orodjarstvo	10
Popravilo tehtnic	10
Popravljanje dvokoles s pomožnim motorjem 10
III.	Izdelovanje električnih aparatov in pribora
Akumulatorstvo	10
Avtoličarstvo	>	10
Avtoelektričarstvo	10
Elektromehanika za dvigala	10
Elektroinstalaterstvo	10
Elektromehanika za hladilne naprave, elektromehanika (previjanje motorjev, popravljanje in vzdrževanje električnih strojev in dr.)	10
Elektromehanika za PTT naprave	10
Instalaterstvo strelovodov	10
IV.	Izdelovanje kemičnih izdelkov:
Impregniranje raznih predmetov	10
V.	Predelovanje lesa
Lesnostrugarstvo	10
Mizarstvo	10
Popravilo lesenih karoserij	10
Sodarstvo in izdelovanje kadi	10
Tapetništvo in dekoraterstvo	10
Razrez lesa	10
VI.	Izdelovanje tekstilnih izdelkov
Strojno pletilstvo	K
VII.	Predelovanje usnja
Popravilo kovčkov, torbic in druge galanterije K)
VIII.	Izdelovanje gumijastih Izdelkov
Popravilo gumijastih izdelkov	6
Popravila v vulkanlzacljl in optiki gum	10
IX.	Tiskarna in knjigoveznica
Knjigovezništvo	5
X.	Izdelovanje in popravljanje raznovrstnih izdelkov
Gra verstvo	10
Popravilo okvirjev	10
Prepariranje in	gačenje živali	10
Zlatarstvo	10
XI. Stavbna obrt
Inštalaterstvo za vodovod, plin in kanalizacijo 10 Inštalaterstvo za centralno kurjavo in klimat-
ske naprave	10
Izdelovanje in polaganje podov in umetnih mas	10
Izoliranje	10
Montaža in popravilo rolet	10
Kamnoseštvo	'	10
Krovstvo	10
Opravljanje storitev za gradbeno mehanizacijo z dvigali, z avtovleko, z viličarji ter vlečnicami	10
Parketarstvo	10
Pečarstvo in oblaganje ploščic	10
Soboslikarstvo in pleskarstvo	10
Sadarstvo in marmorna štukatura	10
Tesarstvo	10
Zidarstvo in fasadarstvo	10
XII.	Obrtne osebne in druge storitve
Aranžerstvo	10
Crkoslikarstvo	10
Čiščenje, mazanje in izoliranje vozil	10
Fotokopiranje, kopiranje in razmnoževanje 10 Poliranje pohištva in drugih lesenih 'predmetov	10
Popravljanje in vzdrževanje merilnih in drugih regulacijskih naprav	10
Sestavljanje in varjenje plastičnih cevi in drugih tovrstnih izdelkov	10
Voznoličarstvo in drugih kovinskih predmetov 1C
Davčna osnova davka od plačil za storitve je znesek plačila za opravljanje storitev. S plačilom za opravljanje je mišljeno plačilo v denarju ali naravi ali vrednosti nasprotne storitve. Ce je pri opravljanju posameznih obrtnih storitev (popravilo in podobno) uporabljen material, ki ga da izvršilec storitev, se v davčno osnovo ne všteva vrednost uporabljenega materiala, če je v fakturi posebno izkazan.
C.	DRUGE STORITVE tar. št. 6
Od vstopnic:
Za vse ostale prireditve razen kinematografskih — 10 »/o.
Opomba:
1.	Lastniki prostorov, v katerih je prireditev, sc odgovorni za plačilo davka po tej tarifni številki.
2.	Davek od vstopnic za prireditev te tarifne številke je treba plačati ob predložitvi vstopnic v žigosanje, najpozneje pet dni pred prireditvijo.
3.	Prometni davek po tej tarifni številki se ne plača za kulturnoumetniške in telesnovzgoje (športne in telovadne nastope) prireditve, kolikor se na njih ne
točijo alkoholne pijače. V primeru spora glede značaja kulturnoumetniške, telesnovzgojne ali druge prireditve, odloča izvršni svet občine.
Tar. št. 7
Od vrednosti prodanih srečk za loterijo in druge igre na srečo ter na vloge za javne stavbe, razen za igre na srečo in vloge za javne stave, ki jih prireja jugoslovanska loterija, se plača davek po stopnji 10 °/o.
Opomba:
1.	Davčni zavezanec je prireditelj loterije oziroma javne stave ali druge igre na srečo.
2.	Prireditelj mora najmanj 15 dni pred žrebanjem sporočiti davčni upravi dan in kraj žrebanja.
3	Obračun srečk za ugotovitev skupne vrednosti se naredi v 15 dneh po žrebanju. Davek je treba plačati v 5 dneh po obračunu na račun občine, v kateri je bila igra na srečo.
Tar. št. 8
Od posebnih iger na srečo — 15 %.
Opomba:
Davčna osnova po tej tarifni številki je skupna vrednost vplačil za udeležbo v posebnih igrah na srečo.
Davčni zavezanec je organizacija združenega dela, ki ima dovoljenje za prirejanje iger na srečo.
Zavezanec mora za posebne igre na srečo voditi evidenco ter posebni občinski prometni davek plačati v 20 dneh po preteku vsakega meseca.
Tar. št. 9
Od reklam:
1.	Za tobačne izdelke in alkoholne pijače — 20°/o-
2.	Za ostale gospodarske reklame, razen za reklame v radiu, televiziji in informativnem tisku.
Opomba:
Davčna osnova je plačilo za objavljeno ali prikazano reklamo. Davčni zavezanec je organizacija, ki je prejela plačilo za objavljeno ali prikazano reklamo. Prometni davek od reklam plača organizacija, katere dohodek od reklame je namenjen za humanitarne, socialne, kulturne in športne namene.
Tar. št. 10
Od prevozov:
1 Od plačil za prevoz potnikov, ki ga opravljajo občani ali zasebne pravne osebe z motornimi vozili in plovnimi objekti — 10°/o.
2. Od plačil za prevoz blaga, ki ga opravljajo občani in zasebne pravne osebe z motornimi vozili In plovnimi objekti — 15 °/o.
Opomba:
Davek po tej tarifni številki se plača tudi od plačil za nakladanje in razkladanje, če te storitve opravlja prevoznik skupaj s prevozom.
Tar. št. 11
Od plačil (provizij) za posredniške, agencijske in komisijske storitve — 15°/».	,
Opomba:
Davčni zavezanec po tej tarifni številki je organizacija združenega dela, občan ali zasebna pravna oseba, ki prejme plačilo za posredniške, agencijske in komisijske storitve Cc občan ali zasebna pravna
oseba prejme plačilo za te storitve od družbene pravne osebe, je izplačevalec dolžan obračunati in vplačati davek po tej tarifni številki.
Tar. št. 12
Na zakupnine in podzakupnine od osnovnih prostorov in poslovnih zgradb, ki se uporabljajo za gospodarske dejavnosti — 10 “/o.
Opomba:
Davčni zavezanec je vsak zakupodajalec, razen občanov in zasebnih pravnih oseb, ki na tej podlagi dobi plačilo.
Davčna osnova je skupno plačilo v denarju ali naravi ali vrednosti nasprotnih storitev.
Davek po tej tarifni številki ne plačuje organizacija združenega dela, ki jim je dajanje nepremičnin v zakup ali podzakup osnovna dejavnost.
121.
Na podlagi 26. člena zakona o samoupravni stanovanjski skupnosti (Uradni list SRS, št. 8/74), 123. in 126. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, Št. 12/74) je Skupščina občine Mozirje na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 27. januarja 1976 sprejela
ODLOK
o prenosu sredstev, pravic in obveznosti solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Mozirje na samoupravno stanovanjsko skupnost občine Mozirje .
1.	člen
Ugotovi se, da je 11. junija 1974, to je z dnem uveljavitve samoupravnega sporazuma 'O ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti občine Mozirje, solidarnostni stanovanjski sklad občine Mozirje prešel v upravljanje samoupravne enote te skupnosti za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu.
Sredstva, pravice in obveznosti solidarnostnega stanovanjskega sklada sc prenesejo na samoupravno enoto za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu.
2.	člen
Sredstva solidarnostnega stanovanjskega sklada se smejo tudi vnaprej uporabljati samo za namene, ki jih ddloča zakon o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 5/72) in odlok Skupščine občine Mozirje o delni nadomestitvi stanarine in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu v občini Mozirje (Uradni list SRS, št. 26/75).
3.	člen
Z uveljavitvijo tega 'odloka preneha veljati odlok o ustanovitvi solidarnoštnega stanovanjskega sklada občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 52/72).
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-50/75-3
Mozirje, dne 27. januarja 1076.
Predsednik
Skupščine občine Mozirje
Sarb Franc 1. r.
122.
Na podlagi 29. člena zakona o samoupravni stanovanjski skupnosti (Uradni list SRS, št. 8/74) in 123. in 126. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Mozirje na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 27. januarja 1976 sprejela
ODLOK
o prenehanju veljavnosti odloka o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti v občini Mozirje
1.	člen
Odlok o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 41/73) prenehala veljati.
2.	člen
Samoupravna stanovanjska skupnost Mozirje nadaljuje z delom v skladu z zakonom o samoupravni stanovanjski skupnosti (Uradni list SRS, št. 8/74) in samoupravnim sporazumom o ustanovitvi.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-29/75
Mozirje, dne 27. januarja 1976.
Predsednik
Skupščine občine Mozirje
Sarb Franc 1. r.
SLOVENSKE KONJICE 123.
Skupščina občinske skupnosti socialnega skrbstva Slovenske Konjice je na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 26. decembra 1975 na podlagi statuta skupnosti sprejela
SKLEP
o preklicu sklepa o znižanju prispevne stopnje za socialno skrbstvo
1
Občinska skuppost socialnega skrbstva ugotavlja, da je sklep o znižanju prispevne stopnje za socialno skrbstvo, objavljen \ Uradnem listu SRS, št. 25 z dne
6.	11. 1975 v nasprotju s stališči Koordinacijskega odbora za spremljanje in izvajanje družbenega dogovora o razporejanju dohodka, osebnih dohodkov in nekaterih drugih osebnih prejemkov ter gibanju, obsegu ih strukturi skupne porabe v letu 1975 v SRS, ker predvideva obračun viškov iz izvirnih dohodkov za leto 1975 pri določitvi prispevnih stopenj za leto 1976
2
Občinska skupnost socialnega skrbstva upoštevajoč stališča, navedena v 1, členu tega sklepa preklicuje sklep o znižanju prispevne stopnje za socialno skrbstvo, objavljen v Uradnem listu SRS, št. 25 z dne
6.	11. 1975 in iz tega izhaja, da znaša občinski prispe-
I
\
vek za socialno skrbstvo iz bruto OD v letu 1975 0,58 »/o.
St. 402-75/75-3
Slovenske Konjice, dne 26. decembra 1975.
Predsednik
Skupščine občinske skupnosti socialnega skrbstva Slovenske Konjice
Jože Punčuh 1. r.
124.
Skupščina Izobraževalne skupnosti Slovenske Konjice je na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 24. decembra 1975 na podlagi statutarnega sklepa sprejela
SKLEP
o preklicu sklepa o znižanju prispevne stopnje za izobraževanje
'vi
Izobraževalna skupnost ugotavlja, da je sklep o znižanju prispevne stopnje za izobraževanje objavljen v Uradnem listu SRS, št. 25 z dne 6. 11. 1975 v nasprotju s stališči Koordinacijskega odbora za spremljanje in izvajanje družbenega dogovora o razpo-"ejanju dohodka, osebnih dohodkov in nekaterih drugih osebnih prejemkov ter gibanju, obsegu in strukturi skupne porabe v letu 1975 v SRS, ker predvideva obračun viškov iz izvirnih dohodkov za leto 1975 ori določitvi prispevnih stopenj' za leto 1976.
/ 2'
Izobraževalna skupnost upoštevajoč stališča, najedena v 1. členu tega sklepa preklicuje sklep o znižanju prispevne stopnje za izobraževanje objavljen v Uradnem lislu SRS. št. 25 z dne 6. 11. 1975 in iz tega izhaja, da znaša občinski prispevek za izobraževanje z bruto OD v letu 1975 5,15 °/o.
St. 01-41/4-75
Slovenske Konjice, dne 24. decembra 1975.
Predsednik
Skupščine izobraževalne skupnosti Slovenske Konjice
Janko Kovač 1. r.
125.
Skupščina kulturno-skupnosti Slovenske Konjice je na seji dne 23. decembra 1975 na podlagi statutarnega sklepa sprejela
SKLEP
o preklicu sklepa o znižanju prispevne stopnje za kulturo
1
Kulturna skupnost ugotavlja, da je sklep o znižanju prispevne stopnje za kulturo, objavljen v Uradnem listu SRS, št. 25 z dne 6. 11. 1975 v nasprotju s stališčem Koordinacijskega odbora za spremljanje in 'zvajanje družbenega dogovora o razporejanju dohodka, osebnih dohodkov in nekaterih drugih osebnih nrmemkov ter gibanju, obsegu in strukturi skupne porabe v letu 1975 v SRS, ker predvideva obračun viškov iz izvirnih dohodkov interesnih skupnosti za leto 1975 pri določitvi prispevnih stopenj za leto 1976.
2
Kulturna skupnost Slov. Konjice upoštevajoč stališča, navedena v 1. členu tega sklepa preklicuje sklep o znižanju prispevne stopnje za kulturo, ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS, št. 25 z dne 6. 11. 1975 in iz tega izhaja, da znaša občinski prispevek za kulturo iz bruto OD v letu 1975 0,54 %
St. 02-21/3-75
Slovenske Konjice, dne 23. decembra 1975.
Predsednik
Skupščine kulturne skupnosti Slovenske Konjice
Filip Beškovnik 1. r.
ŠMARJE PRI JELŠAH
126.
Ifvršni svet Skupščine občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi določb 208. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah ter na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) na svoji seji dne 30. januarja 1976 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi predloga zazidalnih načrtov Šmarje pri Jelšah II-A in Šmarje pri Jelšah I ter razširjeno lokacijsko dokumentacijo Tekačevo Rog. Slatina in Podčetrtek
I
Javno se razgrinja predlog zazidalnega načrta Šmarje II-A št. 154/75, Šmarje pri Jelšah I št. 49/75, razširjena lokacijska dokumentacija Tekačevo Rog Slatina, št. 606/75 in Podčetrtek, št. 670/75. Zazidalne načrte in razširjeno lokacijsko, dokumentacijo je iz-i delal ZNG Celje oktobra 1975. Predlog obravnava zasebno gradnjo in blokovno gradnjo.
II
Predlog zazidalnega načrta In razširjene lokacijske dokumentacije bo javno razgrnjen v prostorih sklada za komunalno in cestno dejavnost v Šmarju pri Jelšah, v prostorih krajevne skupnosti Podčetrtek in v prostorih krajevhe skupnosti Rogaška Slatina in to za urbanistične dokumente tega kraja.
III
Predlog zazidalnega načrta in razširjene lokacijske dokumentacije se razgrinja za čas 30 dni od dneva objave tega sklepa. V času javne razgrnitve lahko dajo svoje pripombe na predlagane urbanistične dokumente občani, delovne in druge organizacije.
St. 010-4/76-2
Šmarje pri Jelšah, dne 30. januarja 1976.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine ,	Šmarje pri Jelšah
Franc Mlakcr 1. r.
\
VRHNIKA
127.
Na podlagi 3. točke 6. člena zakona o regionalnem prostorskem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) in 194. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11/74) je Skupščina občine Vrhnika na 15. seji zbora združenega dela dne 5. februarja 1976, na 15. seji zbora krajevnih skupnosti dne 5. februarja 1976 in na 15. seji družbenopolitičnega zbora dne 3, februarja 1976 sprejela
ODLOK
o prostorskih izhodiščih za izrabo površin občine Vrhnika — meje zazidljivosti
1.	člen
S tem odlokom se v skladu s 3. točko 6. člena zakona o regionalnem prostorskem planiranju ureja namenska porazdelitev površin za stanovanjsko graditev s spremljajočimi programi v občini Vrhnika.
2.	člen
Strokovna podlaga za izhodišča tega odloka je urbanistični program iz leta 1967, zazidalna strategija iz leta 1970 in preliminarni zazidalni načrti iz obdobja od 1967 do 1974.
3.	člen
S tem odlokom se določajo meje zazidljivosti za območja vseh krajevnih skupnosti občine Vrhnika.
4.	člen
Sestavni del tega odloka je gospodarska karta izdelana v merilu 1 :5000 z vrisanimi mejami con iz 1. člena, ki so bile na podlagi sklepa Skupščine občine Vrhnika z dne 27. III. 1974 v javni obravnavi.
5.	člen
Sestavni del tega odloka je tudi pravilnik za izvajanje izrabe površin znotraj mej zazidljivosti.
Izven mej zazidljivosti so možne samo izjemne lokacije za katere je podan širši družbeni interes in lokacije primerne za kmetijsko dejavnost.
O posameznih primerih iz prejšnjega odstavka odloča izvršni svet po poprejšnjem mnenju občinske kmetijske zemljiške skupnosti in pristojne krajevne skupnosti.
6.	člen
Dokument mej zazidljivosti je katastrski načrt z vrisanimi mejami in seznamom vseh parcel znotraj mej zazidljivosti.
7.	člen
Celotna dokumentacija v zvezi s tem odlokom se hrani pri geodetski upravi Skupščine občine Vrhnika.
8.	člen
Ko prične veljati ta odlok, preneha veljati odlok o prostorskih izhodiščih za izrabo površin občine Vrh*-hika — meje zazidljivosti, ki je bil obiavlien v Uradnem listu SRS, št. 4/75.
9.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Urad-hem listu SRS.
St. 1/1-010-01/76
Vrhnika, dne 5. februarja 1976.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika Branko Stergar, dipl. Inž. 1. r.
Pravilnik za izvajanje odloka mej zazidljivosti
1.	člen
Pravilnik je sestavni del odloka o mejah zazidljivosti, ki predstavlja obvezno osnovo za vse nadaljnje kompleksne in parcialne obdelave.
2.	člen
Pravilnik tolmači in dopolnjuje prostorski načrt — meje zazidljivosti s tistimi podrobnostmi, ki v načrtu niso posebej označene.
3.	člen
Cilj načrta mej zazidljivosti je preusmerjanje stihijskega razvoja v bolj smotrne vzorce prostorskega usmerjanja.
4.	člen
Znotraj mej zazidljivosti so zazidalni načrti naselij in posameznih otokov naselij osnova za vse nadaljnje prostorske odločitve. Sicer pa veljajo urbanistični redi posebej obdelani na prilogah s predpisanimi pogoji za gradnjo.
5.	člen
V mejah zazidljivosti se dovoljuje promet z gradbenimi zemljišči.
6.	člen
Izven mej zazidljivosti so možne samo izjemne lokacije za usmerjene kmetije in pa za objekte za katere obstoji širši d tužbeni interes, vendar pod pogojem, da s tem niso bistveno porušeni vmesni zeleni prostori med naselji.
7.	člen
Vmesne zelene ločitvene pasove je treba ščititi ne. samo na ta način, da so istočasno tudi aktivne kmetijske površine, ampak z načrtnim ozelenjevanjem z vrstami zelenja, ki so blizu avtentičnega izbora na kraju samem.
8.	člen
Vmesni prostori leže istočasno tudi na vseh arheoloških površinah in pokrajinsko zaščitenih conah ter na vseh površinah, ki so namenjene širšemu družbenemu standardu, športu in rekreaciji.
9.	člen
Izven mej zazidljivosti leže vsi (coridorji sedanjih in bodočih infrastrukturnih objektov, ki so širšega značaja.
10.	člen
Renovacija mej zazidljivosti se izvrši po postopku, ki ga predvideva zakon o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) za urbanistične programe.
11.	člen
Z eventualno korekturo mej zazidljivosti se izhodiščni koncept prostorske izrabe površin ne sme spremeniti.
12.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega pravilnika opravlja geodetska uprava, urbanistična in gradbena inšpekcija v občini.
13.	člen
Spremembe in dopolnitve tega pravilnika potrjuje in sprejema Skupščina občine Vrhnika.
St. 1/1-010-01/76
Vrhnika, dne 5. februarja 1976.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika
Branko Stergar, dipl. inž. 1. r.
128.
Na podlagi 152. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11/74) je Skupščina občine Vrhnika na 15. seji zbora združenega dela dne 5. februarja 1976, na 15. seji zbora krajevnih skupnosti dne
5.	februarja 1976 in na 15. seji družbenopolitičnega zbora dne 3. februarja 1976 sprejela
ODLOK
o stalnih sredstvih Skupščine občine Vrhnika za financiranje dejavnosti občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Vrhnika
1.	člen
Skupščina občine Vrhnika prispeva za financiranje dejavnosti občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Vrhnika stalna sredstva.
2.	člen
Sredstva iz prejšnjega člena izloča Skupščina občine Vrhnika vsako leto iz svojih dohodkov, in sicer po stopnji 0,2 "/o od narodnega dohodka, kateri je bil dosežen pred dvema letoma od leta v katerem se sred- * stva izločajo.
Podlaga za izračun teh sredstev je narodni dohodek, ki ga na podlagi organizacijskega principa ugotovi Zavod SR Slovenije za statistiko — Statistični podatki po občinah SR Slovenije o družbenem produktu in narodnem dohodku.
3.	člen
Za pravilno izvrševanje tega odloka skrbi oddelek za gospodarstvo in finance Skupščine občine Vrhnika.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi San po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1976 dalje.
St. 1/1-010-01/76
Vrhnika, dne 5. februarja 1976.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika
Branko Stergar, dipl. inž. 1. r.
ŽALEC
129.
Na podlagi 141. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS. št. 9/74) je zbor združenega dela Skupščine občine Žalec na seji dne 23. januarja 1976 sprejel
ODLOK
o ustanovitvi, sestavi in nalogah odborov zbora združenega dela Skupščine občine Žalec
1. člen
Zbor združenega dela Skupščine občine Žalec ima naslednje odbore kot stalna delovna telesa zbora:
1.	odbor za družbenoekonomske odnose in razvoj
2.	odbor za družbenopolitični in komunalni sistem
3.	odbor za finance
4.	odbor za kmetijstvo in gozdarstvo
5 odbor za urbanizem, stanovanjsko komunalne zadeve in varstvo okolja.
2.	člen
Odbori zbora združenega dela imajo predsednika, njegovega namestnika in 5—7 članov, ki so izvoljeni izmed članov delegacij za zbor združenega dela Skupščine občine Žalec oziroma izmed delovnih ljudi tistih OZD, TOZD ali drugih delovnih skupnosti, kjer vsi zaposleni tvorijo delegacijo.
3.	člen
Odbor za družbenoekonomske odnose in razvoj proučuje zakone, odloke in druge akte ter druga vprašanja s svojega delovnega področja in spremlja izvrševanje zakonov, in drugih aktov, ki obravnavajo zlasti;
—	temeljna vprašanja s področja družbenoekonomskih odnosov ter sistem delitve družbenega proizvoda in delitvenih razmerij
—	zaposlovanje in socialno varnost
—	temeljna vprašanja sistema vzgoje in izobraževanja, kulture, telesne kulture, raziskovalne dejavnosti, zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, varstva invalidov, invalidnih otrok in mladine, sistem vzgojnovarstvene dejavnosti in otroškega varstva ter socialnega skrbstva
—	sistem družbenega planiranja, družbenoekonomski razvoj občine, program dolgoročnega razvoja občine ter tekočo družbenoekonomsko politiko
—	družbeno kontrolo cen in storitev
—	stanje in razvoj posameznih gospodarskih področij
—	cestni in železniški promet ter pospeševanje proizvodnje in poslovanja v industriji, rudarstvu, gradbeništvu, obrti, trgovini, gostinstvu in turizmu
—	ekonomske odnose s tujino in zunanjetrgovinsko izmenjavo
4.	člen
Odbor za družbenopolitični in komunalni sistem proučuje zakone, odloke in druge akte ter vprašanja s svojega delovnega področja ter spremlja izvrševanje zakonov, odlokov in drugih aktov, zlasti na področju:
—	organizacije in razvoja sistema samoupravljanja v vseh oblikah združenega dela
—	razvoja socialističnega samoupravnega sistema na področjih organizacije oblasti in volilnega sistema, na področju ljudske obrambe, javne varnosti in sistema družbene samozaščite
—	razvoja komunalnega sistema in krepitve vloge občana
—	družbenega sistema informiranja
—	na drugih področjih, ki ne sodijo v področje drugih odborov zbora
5.	člen
Odbor za finance proučuje zakone, odloke in druge akte ter vprašanja s svojega delovnega področja ter spremlja izvrševanje zakonov, odlokov in drugih aktov zlasti na področju:
—	delitvenih odnosov v organizacijah združenega
dela
—	družbene kontrole cen. proizvodov In stofltev
—	financiranja družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti
—	davčnega sistema
—	sestavljanja in izvajanja občinskega proračuna
in zaključnega računa	,
—	uvajanje javnih posojil, poslovanja poslovnih bank ter bančništva in kreditno monetarne politike nasploh
6.	člen
Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo proučuje zakone, odloke in druge akte ter vprašanja s svojega delovnega področja ter spremlja izvrševanje zakonov, odlokov in drugih aktov zlasti na področju:
—	rabe, izkoriščanja in varstva kmetijskih površin, gozdov, voda in drugih naravnih bogastev
—	pospeševanje proizvodnje in poslovanja v kmetijstvu in gozdarstvu
—	blagovnega prometa in cen v kmetijstvu
—	delitvenih odnosov v kmetijstvu
—	nadaljnjega razvoja oblik kooperacije
1	7. člen
Odbor za urbanizem, stanovanj sko-komunalna vprašanja in varstvo okolja proučuje in obravnava zakone, odloke in druge akte ter vprašanja s svojega delovnega področja in spremlja izvrševanje zakonov, odlokov in drugih aktov, zlasti na področju:
—	regionalnega in urbanističnega planiranja in gospodarjenja s prostorom
—	stanovanjske politike in usmerjanja razvoja stanovanjskega gospodarstva
—	sistema in politike razvoja komunalnih dejavnosti in vodnega gospodarstva ter izmere zemljišč
—	varstva narave in človekovega okolja
8.	člen
Ta odlok začne veljati osmj dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-44/75-1
Žalec, dne 23. januarja 1976.
Predsednik
zbora združenega dela
Skupščine občine Žalec
Rafko Mlakar 1. r.
130.
Na podlagi 141. člena statuta občine Žalec (Uradni Ust SRS, št. 9/74) je zbor krajevnitr skupnosti Skupštine občine Žalec na seji dne 23. januarja 1976 sprejel
ODLOK
o ustanovitvi, sestavi in nalogah odborov zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Žalec
1.	člen
Zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Zalet 'mu naslednje odbore kot stalna delovna telesa zbora:
1.	odbor za družbenoekonomske odnose in razvoj
2.	odbor za družbenopolitični in komunalni sistem
3.	odbor za finance
4	odbor za kmetijstvo in gozdarstvo
5.	odbor* za urbanizem, stanovanjsko-komunalnc zadeve in varstvo okolja
2.	člen
Odbori zbora krajevnih skupnosti imajo predsea-n'ka, njegovega namestnika in 5- 7 Članov, ki so iz-
voljeni izmed članov delegacij za zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Žalec.
3.	člen
Odbor za družbenoekonomske odnose in razvoj proučuje zakone, odloke in druge akte ter vprašanja s svojega delovnega področja in spremlja izvrševanje zakonov, odlokov in drugih aktov, ki opravnavajo zlasti:
—	zaposlovanje in socialno varnost
—	temeljna vprašanja sistema vzgoje in izobraževanja, kulture," telesne kulture, raziskovalne dejavnosti, varstva invalidov, invalidnih otrok in mladine, sistem vzgojnovarstvene dejavnosti in otroškega varstva ter socialnega skrbstva
—	sistem planiranja, družbenoekonomski razvoj občine, program dolgoročnega razvoja občine ter akte o tekoči družbenoekonomski politiki
—	družbeno kontrolo cen in storitev
—	cestni in železniški promet ter pospeševanje proizvodnje in poslovanja v industriji, rudarstvu, gradbeništvu, obrti, trgovini, gostinstvu in turizmu
4.	člen
Odbor za družbenopolitični in komunalni sistem proučuje zakone, odloke in druge akte s svojega delovnega področja ter spremlja izvrševanje zakonov, odlokov in drugih aktov zlasti na področju:
—	organizacije in razvoju sistema samoupravljanja v vseh oblikah združenega dela
—	razvoja socialističnega samoupravnega sistema na področju organizacije oblasti in volilnega sistema, na področju ljudske obrambe, javne varnosti in sistema družbene samozaščite
—	razvoja komunalnega sistema in krepitve vloge občana
—	družbenega sistema informiranja
—	na drugih področjih, ki ne sodijo v področje drugih odborov zbora
5.	člen
Odbor za finance proučuje zakone, odloke in druge akte ter vprašanja s svojega delovnega področja ter spremlja izvrševanje zakonov, odlokov in drugih aktov zlasti na področju:
—	družbene kontrole cen, storitev in proizvodov
—	financiranja družbenopolitičnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti ter krajevnih skupnosti
—	davčnega sistema
—	sestavljanja in izvajanja občinskega proračuna in zaključnega računa
—	uvajanja javnih posojil
6.	člen
Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo proučuje zakone, odloke in druge akte s svojega delovnega področja ter spremlja izvrševanje zakonov odlokov in drugih aktov zlasti na področju:
—	rabe, izkoriščanja in varstva kmetijskih površin, gozdov, voda in drugih naravnih bogastev
—	pospeševanja proizvodnje in poslovanja v kmetijstvu in gozdarstvu
—	blagovnega prometa in cen v kmetijstvu
—	nadaljnjega razvoja oblik kooperacije
—	razvoj družbenega sektorja
—	izvajanje dolgoročnega programa s področja kmetijstva
7.	člen
Odbor za urbanizem, stanovanj sko-komunalna vprašanja in varstvo okolja proučuje in obravnava zakone, odloke in druge akte ter vprašanja s svojega delovnega področja in spremlja izvrševanje zakonov, odlokov in drugih aktov zlasti na področju:
—	regionalnega in urbanističnega planiranja ter gospodarjenja s prostorom
—	stanovanjske politike in usmerjanja razvoja stanovanjskega gospodarstva
—	sistema in politike razvoja komunalnih dejavnosti in vodnega gospodarstva ter izmere zemljišč
—	varstva narave in človekovega okolja
8.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-44/75-1
Žalec, dne 23. januarja 1976.
Predsednik
zbora krajevnih skupnosti
Skupščine občine Žalec Karel Kač 1. r.
,	131.
Na podlagi 141. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74) je družbenopolitični zbor Skupščine občine Žalec na seji dne 23. januarja 1976 sprejel
ODLOK
o ustanovitvi, sestavi in nalogah odborov družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Žalec
1.	člen
uruzDenoponncm zbor Skupščine občine Žalec ima naslednja odbora kot stalna delovna telesa zbora:
1.	odbor za družbenoekonomske odnose in razvoj
2.	odbor za družbenopolitični sistem
2.	člen
Odbora družbenopolitičnega zbora imata predsednika, njegovega namestnika ter 5—7 članov, ki so izvoljeni izmed članov družbenopolitičnega zbora.
I
3.	člen
Odbor za družbenoekonomske odnose proučuje predloge zakonov, odlokov in drugih aktov s področja družbenoekonomskih odnosov, proučuje druga vprašanja s svojega delovnega področja in spremlja izvrševanje odlokov in drugih aktov Skupščine občine Žalec. 4
4.	člen
. Odbor za družbenopolitični sistem proučuje predloge zakonov, odlokov In drugih aktov s področja . družbenopolitičnega sistem^, proučuje druga vprašanja • s svojega delovnega področja in spremlja izvrševanje . odlokov in drugih aktov skupščine.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-44/75-1
Žalec, dne 2'3. januarja 1976.
Predsednik
družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Žalec
Ludvik Semprunožnlk 1. r
132.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) ter 126. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9(74) na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 23. januarja 1976 sprejela
ODLOK
o spremembi zazidalnega načrta stanovanjske soseske »Vrt« Petrovče
1.	člen
Zazidalni načrt stanovanjske soseske »Vrt« Petrovče', ki je bil sprejet z odlokom o zazidalnem načrtu stanovanjske soseske »Vrt« Petrovče (Uradni vestnik Celje, št. 20/67) se spremeni v tem, da se opustita lokaciji stanovanjskih objektov na parceli št. 381/1 in parceli št. 192 k. o, Petrovče, poleg 'stanovanjske hiše, ki stoji na parceli št. 378/17 k. o. Petrovče pa se locira še ena vrstna stanovanjska hiša v vzhodno smer. Dovozna cesta za napajanje severne vrste stanovanjskih hiš se ustrezno skrajša Južna meja novega stavbiščavpoteka v podaljšku obstoječe parcele št. 380/2 in parcele št. 192 k. o. Petrovče.
2.	člen
Sprememba zazidalnega načrta, ki jo je izdelal zavod za napredek gospodarstva Celje v marcu 1975 je sestavni del tega odloka.
3.	člen
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-32/65-6
Žalec, dne 23. januarja 1976.
Predsednik
Skupščine občine Žalec Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r.
133.
Skupščina občine je na podlagi 9. in 14. člena zakona o ureditvi nekaterih Vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32/72) in 126. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74) sprejela na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 23. januarja 1976
SKLEP
o podaljšanju veljavnosti določb medobčinskeo-n dogovora o Izvajanju politike cen v letu 1975
1.	člen
Določbe medobčinskega dogovora o izvajanju politike cen v letu 1975 veljajo tudi v letu 1976 do sprejetja medobčinskega dogovora o izvajanju politike cen v letu 1976.
2.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-2/76-3/6
Žalec, dne 23. januarja 1976.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r.
134.
Skupščina občine Žalec je ha podlagi drugega odstavka 5. člena zakona o stanarinah (Uradni list SRS, št. 50/72) m 126. člena statuta občine Žalec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 23. januarja 1976 sprejela
SKLEP
o podaljšanju veljavnosti določb dogovora o politiki stanarin v letu 1975
1.	člen
Določbe dogovora o politiki stanarin v letu 1975 veljajo tudi v letu 1976, dokler ne bodo v skladu z
10.	členom zakona o stanarinah (Uradni list SRS, Št. 50/72) usklajene osnove in merila za določanje stanarin za leto 1976.
2.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 36-3/75-0
Žalec, dne 23. januarja 1976.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r.
Pri odločbi Ustavnega sodišča SR Slovenije št. Ul 43/74-13 z dne 23/12-1975, ki je bila objavljena v yradnćm listu SRS, št. 29 z dne 31. 12. 1975 pod reg. St. 1466, so bile ugotovljene tele tiskovne napake:
1. V drugem odstavku odločbe v sedmi vrsti: .. *°d 2 l) * * 4l<> do 4 %>...«, pravilno: .. »od 2 °/o na 4 ’/o ...«
2	V obrazložitvi v prvem odstavku v peti vrsti" •••»od prometa proizvodov in odplačil za storitve...«, Pravilno: ... »od prometa proizvodov in plačil za storitve ..«
3	V istem odstavku v 12. vrsti ... »družbenopolitični skupnosti...«, pravilno:	... »družbenopolitične
skupnosti .. «
4.	V obrazložitvi v drugem odstavku v zadnjem stavku ie navedeno: ... »od prometa proizvodov in od P'afil za storitve .«. pravilno: .. »od prometa proiz-v°dov In plačil za storitve ...«
Uredništvo
Namesto objave popravka sklepa o soglasju k cenam komunalnih storitev Skupščine občine Vrhnika, objavljenega v Uradnem listu SRS, št. 26/75, je pomotoma prišlo do ponovne objave sklepa v celoti v Uradnem listu SRS, št. 28/75, zato preklicujemo sklep o soglasju k cenam komunalnih storitev, objavljen v Uradnem listu SRS, št. 26/75.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika
Marjan Krmavner 1. r.
POPRAVEK
V	samoupravnem sporazumu o vrstah in obsegu pravic iz neposrednega zdravstvenega varstva in o pravicah iz zdravstvenega zavarovanja Regionalne zdravstvene skupnosti Nova Gorica (Uradni list SRS, št. 2-84/76 z dne 28. I. 1976) je v prvi vrsti drugega odstavka 60. člena pravilno 75 °/o in ne petindvajset odstotkov, kot je napačno objavljeno.
Uredništvo
POPRAVEK
V	začasnem sklepu o prispevku uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva (Nova Gorica) se 3. točka pravilno glasi:
»Ta začasni sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. februarja 1976 dalje.«
Uredništvo
POPRAVEK
V	odloku o poslovnem času obrtno-storitvenih dejavnosti na območju ljubljanskih občin, ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS, št. 29-1484/75 sta bili ugotovljeni naslednji napaki:
1.	na koncu prvega odstavka 9. člena naj se črtajo besede -ali samostojni obrtnik«
2.	devetemu členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»Samostojni obrtnik se kaznuje za prekršek iz 1. odstavka tega člena z denarno kaznijo od 500 do 5000 dinarjev.«
Sekretar
Skupščine mesta Ljubljane
Ivan Bitenc 1. r.
POPRAVEK
V	odloku o obratovalnem času v gostinski dejavnosti na območju ljubljanskih občin, ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS, št. 29-1485/75 sta bili ugotovljeni naslednji napaki:
1.	v prvem odstavku 9. člena naj se črtajo besede: »in občani, ki z osebnim delom in svojimi sredstvi samostojno opravljajo gostinsko dejavnost iz 1. člena tega odloka.*
2.	devetemu členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»Občani, ki z osebnim delom in svojimi sredstvi samostojno opravljajo gostinsko dejavnost iz 1. člena tega odloka se kaznujejo za prekršek iz 1. odstavka tega člena z denarno kaznijo od 500 do 5000 dinarjev.*
Sekretar
Skupščine mesta Ljubljane
Ivan Bitenc 1. r.
POPRAVEK
odloka o davkih občanov
Pri primerjanju odloka o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 29-1509/75 z dne 31. 12. 1975) z izvirnikom so bile ugotovljene:	r
1.	prepisne napake:
—	v členu 8, drugi odstavek, vrstica 5 je za besedo »-Vino« pomotoma izpadla beseda »Kožljevec«;
—	v členu 32, drugi odstavek, vrstica 2 se črko »t* pravilno nadomesti s črko »f«;
2.	tiskovne napake:
—	v členu 14, prvi odstavek, tč. 1 vrstica 9 se namesto besede »-tovornjaka** pravilno glasi »tovorjenja«;
— V členu 33, tretji odstavek, vrstica 3 se črko »o« nadomesti s pravilno besedo »so«;
—	v členu 34, vrstica 1 se za besedo »dinarjev* vstavi beseda »glede«.
Sekretar
Skupščine občine Grosuplje
Julijana Eršte L r.
VSEBINA
Stran
PREDSEDSTVO SR SLOVENIJE
96.	Odlok o pomilostitvi obsojenih oseb	113
USTAVNO SODISCE SR SLOVENIJE
97.	Odločba o ugotovitvi, da določba 15. člena pravilnika o pogojih za oddajanje v uporabo stanovanj, zgrajenih s pomočjo sredstev samoupravne enote za pomoč v stanovanjskem gospodarstvu občine Sežana,
ni v neskladju z ustavo	113
98	Odločba o razveljavitvi tretjega odstavka 80. člena
samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih v združenem delu delavcev TOZD Nabava podjetje Metalka Ljubljana	114
REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE
99	Pravilnik o organizaciji tečajev in opravljanju izpi-
tov za pridobitev osnovnega znanja o higieni živil in osebni higieni za osebe zaposlene v proizvodnji in prometu 2 živili	115
100	Odločba o ugotovitvi poprečne obrestne mere, po kateri so sc obrestovale hranilne vloge v Socialistični republiki Sloveniji v letu 1975	117
191 Sprememba stopnje prispevka za Izobraževalno skupnost Slovenije	117
DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE
102.	Družbeni dogovor o minimalnih standardih za živ-
ljenjske In kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev	117
103.	Samoupravni sporazum o ustanovitvi Izobraževalne
skupnosti za gozdarstvo Slovenije	119
104	Navodilo o arhiviranju in razmnoževanju v zmanjšanem formatu podatkov temeljne	geodetske izmere 122
105	Pogodba o izvajanju pokojninskega in invalidskega
zavarovanja manekenov in modnih	delavcev	124
106	Pogodbo o izvajanju pokojninskega in invalidskega
zavarovanja duhovnikov baptistične cerkve v SR Sloveniji	125
107.	Sklep o višini življenjskih stroškov učencev In študentov v letu 1976	126
108.	Sklep o vrednosti točke za določanje višine kadrovskih štipendij	126
Stran
REGIONALNE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI
110.	Samoupravni sporazum o vrstah in obsegu pravic iz
neposrednega zdravstvenega varstva in o pravicah iz zdravstvenega	zavarovanja	127
111.	Saimoupravni sporazum o vrstah in obsegu pravio Iz
neposrednega zdravstvenega varstva in o pravicah iz zdravstvenega	zavarovanja	133
112.	Samoupravni sporazum o vrstah in obsegu pravic iz
neposrednega zdravstvenega varstva in o pravicah iz zdravstvenega	zavarovanja	139
113.	Samoupravni sporazum o vrstah in obsegu pravic iz
neposrednega zdravstvenega varstva in 6 pravicah iz zdravstvenega	zavarovanja	146
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
114.	Odlok o varstvu zraka na območju mesta Ljubljane 152
115.	Sklep o imenovanju predstavnikov družbene skup-
nosti v družbenem organu upravljanja Kinematografskega podjetja Ljubljana	154
116.	Odlok o ustanovitvi in organizaciji enot civilne zaščite v občini Ljubljana Moste-Polje	155
117.	Odlok o spremembi odloka o prenehanju nekaterih
skladov občine Ljubljana Šiška	156
118.	Sklep o podaljšanju veljavnosti dogovora o politiki
stanarin za leto 1975 (Ljubljana Šiška)	156
119.	Odlok o davkih občanov (Mozirje)	156
120.	Odlok o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov In od plačil za storitve (Mozirje)	162
121. Odlok o prenosu sredstev, pravic in obveznosti soli- *
darnostnega stanovanjskega sklada občine Mozirje na samoupravno stanovanjsko skupnost občine Mozirje 165
122.	Odlok o prenehanju veljavnosti odloka o ustanovitvi
Samoupravne stanovanjske skupnosti v občini Mo-zlrJe	v	165
123.	Sklep o preklicu sklepa o žnižanju prispevne stopnje
za socialno skrbstvo (Slovenske Konjice)	165
124.	Sklep o preklicu sklepa o znižanju prispevne stopnje
za izobraževanje (Slovenske Konjice)	ib6
125.	Sklep o preklicu sklepa o znižanju prispevne stopnje
za kulturo (Slovenske Konjice)	. 7	166
126.	Sklep o javni razgrnitvi predloga zazidalnih načrtov
Šmarje pri Jelšah II-A in Šmarje pri Jelšah I ter razširjeno lokacijsko dokumentacijo Tekačevo Rog. Slatina in Podčetrtek	166
127.	Odlok o prostorskih izhodiščih za izrabo površin občine Vrhnika — meje zazidljivosti	167
128.	Odlok o stalnih sredstvih Skupščine občine Vrhnika
za financiranje dejavnosti občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Vrhnika	168
129.	Odlok o ustanovitvi, sestavi in nalogah odborov zbora združenega dela Skupščine občine Žalce	168
130.	Odlok o ustanovitvi, sestavi in nalogah zbora krajevnih, skupnosti Skupščine občine Žalec	169
13L Odlok o ustanovitvi, sestavi in nalogah odborov družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Žalec	170
132.	Odlok o spremembi zazidalnega načrta stanovanjske
sosesko »Vrt« Petrovče (Žalec)	170
133.	Sklep o podaljšanju veljavnosti določb medobčlnske-
* ga dogovora o izvajanju politike cen v letu 1975 (Žalec)	170
134.	Sklep o podaljšanju veljavnosti določb dogovora o politiki stanarin v letu 1975 (Žalec)	171
—	Popravek odločbe o ugotovitvi, da Je bila tarifa od-
loka Skupščine občine Idrija o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov glede zvišanja stopnje prometnega davka za nekatera motorna vozila v nasprotju z zakonom	171
—	Preklic sklepa o soglasju k cenam komunalnih storitev (Vrhnika)	171
—	Popravek samoupravnega sporazuma o vrstah in ob-
segu pravic Iz neposrednega zdravstvenega varstva in o pravicah Iz zdravstvenega zavarovanja (Nova Gorica)	171
—	Popravek začasnega sklepa o prispevku k stroškom
zdravstvenega varstva (Nova Gorica)	171
—	Popravek odloka o poslovnem času obrtno-storltvenih dejavnosti na območju ljubljanskih občin (Ljubljana) 171
r- Popravek odloka o obrn*ošinem času v gostinski dejavnost! na območju ljubljanskih občin (Ljubljana) 171
—	Popravek odloka o davkih občanov (Grosuplje)	172
izdaja Časopisni ca vod Uradni Usi SRS - Direktor in odgovorni urednik Milan Blbei - Tiska tiskarna Tone TomSIC, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1976 240 din. Inozemstvo 350 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po Izidu /sake številke - Uredništvo m oprava Ljubljana Veselova U poštni predal 379'VTi - Telefon direktor uredništvo, uprave n knjigovodstvo 20 701 orodaja preklici In naročnine 23 57« - Žiro račun 50l00-«03-4032? Oproščeno prometnega davke or Tirirnt* «3rkrrtnr1»te rp •nfnrmnrile v T7vr*r*»*v-	«*r»t>- Skupščine sp sirvnnll* št 121-1/7?