Leto XLVI - št. 13 - CENA 50 SIT Kranj, torek, 16. februarja 1993 f as kurentov - V soboto in nedeljo so prišli na Gorenjsko ptujski kurenti. V Kranju so se predstavili na Slovenskem trgu v soboto, v Škof ji Loki pa v nedeljo pred hotelom Transturist. Njihov predpustni nastop je na Valentinovo prijetno popestril že kar pomladni konec tedna. - A. Ž. - G. Šinik DANES r% GLASOVA * StotinkA I- Plačilna kartica ACTTVA DENAR ZA AKTIVNE /?\ J /O ljubljanska banka Gorenjska banka d.d., Kranj 1- Upravni odbor GZS sprejel dogovor s sindikati Plače v zamrzovalnik Ljubljana, 15. februarja - Napovedi o zamrznitvi, bolje rečeno ustavitvi naraščanja plač, ki jih je minuli četrtek v klubu gorenjskih direktorjev izrekel Dagmar Šuster, je na današnji seji brez večje razprave potrdil upravni odbor Gospodarske zbornice Slovenije. Pričakujemo torej lahko, da jih bodo ta teden uradno sprejeli tudi v vseh sedmih sindikatih, sopodpisnikih dogovora, s katerim skušajo prehiteti vladno zakonsko zamrznitev plač. Kako bodo plače zamrznjene oziroma ustavljene, lahko torej preberete na 7. strani, saj so bila sprejeta izhodišča in eskalacijska lestvica, s katero je predsednik Šuster gorenjske direktorje se- Slovenska strankarska scena Zakoni in razveze Po volitvah in uspešnem oblikovanju organov oblasti smo se rešili nekaj časa grozečih predčasnih volitev, stranke in politične usmeritve ter njihovi glavni akterji pa pospešeno iščejo svoje dokončne organizacijske in vsebinske podobe. Močne stranke želijo postati še močnejše, šibkejše, ki jim volivci decembra niso izrekli zadostnega zaupanja, pa se tolčejo'za preživetje in za obdržanje na politični sceni ter za ohranitev zaupanja volivcev do prihodnjih volitev, ki bodo najkasneje leta 1996. Priča smo novim političnim zakonom in razvezam. Narodni demokrati so se pogovarjali s Slovensko ljudsko stranko in Slovenskimi krščanskimi demokrati. Očitno so se odločili za slednje, ker jim ponujajo v novem zakonu večjo samostojnost in tudi funkcije vodilnim možem stranke. Andrej Šter je že postal državni sekretar v notranjem ministrstvu, ki ga vodi krščanski demokrat Bizjak, Rajko Pirnat pa naj bi bil eden od podpredsednikov krščanske demokracije. Zanesljivo je tudi to odločilo, da so opustili zvezo s Podobnikovo Slovensko ljudsko stranko. Podobnik narodnim demokratom očita, da njegova ponudba Članom sveta narodnih demokratov sploh ni bila posredovana. Ljudska stranka ostaja po javnih nastopih njenih predstavnikov sodeč najglasnejši zagovornik trdnega povezovanja desnice. Tu ima največja zagovornika v Liberalni stranki, ki po besedah tajnika Danijela Malenška še naprej intenzivno politično deluje, čeprav ji ni uspelo priti v parlament, in v novem vodstvu Slovenske nacionalne stranke, ki so se v soboto odrekli Jelinčičevemu predsednikovanju. Tudi socialisti so v precepu. Radi bi jih videli lider ji Liberalno-demokratske stranke, ki jim je poskus tesnejšega sodelovanja ali združitve z Bavčarjevimi demokrati spodletel, s socialisti pa bi dobili na svojo stran še del socialnodemokratsko usmerjenih volivcev. Ambicijo postati še močnejša ima tudi tretja najmočnejša državnozborska stranka Združena lista. Sodelovanje oziroma združitev ponuja socialistom, socialdemokratom ter krščanskim socialistom. Odgovora povabljenih še ni, predvsem od socialdemokratov, ker imajo tudi sami ambicijo postati glavna slovenska socialdemokratska stranka. Vsaj sedaj kaže, da utegnejo vladne stranke okrepiti svoj položaj in potisniti opozicijo na povsem stranski tir. Dejansko parlamentarna opozicija še nikdar ni bila tako slaba in razbita, kot je sedaj. Zeleni so razpeti med vladno večino (imajo namreč enega ministra) in opozicijo, demokrate je zapustil Rudi Šeligo, za slovo pa jim je poočital karierizem in banalne želje po oblasti, Slovenska nacionalna stranka, ki bi po pričakovanju igrala vplivno vlogo opozicije, pa ima za nekaj časa dovolj opraviti sama s seboj in se bo notranji spor odražal tudi na vpliv v parlamentu. Polovica poslancev ostaja zvestih Jelinčiču, polovica pa je šla na izredni kongres in ustanovila svojo poslansko skupino. V takšnih razmerah bo največ iztržila vlada, ki bo lahko v vsakem glasovanju zagotovila večino in se postavila nad državni zbor. • J. Košnjek Preddvor, 11. februarja - V klubu Dvor so se gorenjski direktorji tokrat pogovarjali z Dagmarjem Šustrom, predsednikom Gospodarske zbornice Slovenije. Beseda je tekla predvsem o plačah, ki so tako kot javna poraba previsoke, zato so se zbornica in sindikati usoglasili, da ustavijo njihovo rast, če bo seveda tudi država napravila svoje. Prehiteti nameravajo vladni zakon o zamrznitvi plač in se nameravajo z dogovorom zavezati, da v naslednjih petih mesecih pri manj kot triodstotni inflaciji plače ne bodo naraščale, kar pomeni, da bi bile ob polletju stvarno manjše za 16 odstotkov. Več na 7. strani. M.V., foto: G. Šinik Listine o premalo izplačanih plačah na sodišču Delavci tožijo državo Jesenice, 15. februarja - Zato, ker Železarne Jesenice in drugih dveh slovenskih železarn ni več, se sindikati upravičeno bojijo za listine o premalo izplačanih dohodkih. Firme so lahko pravne naslednice, a kaj bo, če se spet reorganizirajo. V imenu delavcev bo državo, ki je lastnik koncema, tožil svobodni sindikat. Po 62. členu kolektivne pogodbe svobodnega sindikata kovinsko in elektroindustrije Slovenije imajo zaposleni v procesu lastninjenja ali v primeru stečaja pravico, da zahtevajo premalo izplačane dohodke. Sindikat kovinsko in elektroindustrije Slovenije je eden redkih slovenskih sindikatov, ki ima to zahtevo v kolektivni pogodbi. Firme so zato delavcem občasno izdajala listine o premalo izplačanih osebnih dohodkih. V nekdanji jeseniški Železarni, ki je s 1. januarjem letos ni več, saj so ustanovili trinajst družb, so take listine izdali v treh delih in v ecu-jih. Delavcem se je po pogodbi osebni dohodek lahko znižal za 20 odstotkov in so tako prejemali 80-odstotne plače po kolektivni pogodbi, velikokrat pa zaradi težkih likvidnostnih razmer še precej manj. Ker s 1. januarjem slovenskih železarn v nekdanji organizaciji ni več, so se svobodni sindikati v novem koncernu slovenskih železarn odločili, da tožijo firme kot pravne naslednice Železarn za izplačilo premalo izplačanih osebnih dohodkov. Sindikati se namreč upravičeno bojijo, da lahko pride v prihodnje do kakšne druge organizacije firm in da te pravice ne bodo imeli več. V resnici bodo tožbo naslovili na državo, ki je lastnica koncerna. Zahtevajo pa razliko do 100 odstotkov, se pravi, povračilo vseh premalo izplačanih osebnih dohodkov. Delavci, člani svobodnega sindikata tako zdaj v obratih ali na sedežu sindikata množično podpisujejo izjave, da za tožbo pooblaščajo sindikat: podpisujejo tisti, ki so zaposleni kot tisti, ki so na čakanju. Podpise bodo zbirali do 17. februarja, tedaj pa vložili tožbo v imenu vseh zaposlenih v nekdanjih Železarnah. V jeseniškem primeru za okoli 5.300 zaposlenih. Vrednost premalo izplačanega osebnega dohodka na delavca - povsem približno - je v brutto znesku okoli 5.000 nemških mark. V nekdanji jeseniški železarni delavci podpisujejo tudi izjave, da nimajo zasebnih firm. Ta izjava bo postala aktualna šele tedaj, ko bodo vsi delavci v novih firmah podpisali pogodbe o zaposlovanju, v katerih bo vpisana tudi konkurenčna klavzula. Kako bo formulirana in kaj bo vsebovala, pa za zdaj še ni jasno. Na Jesenicah se tudi pripravljajo na to, da bi imeli manj bonov ali sploh nič več. Do zdaj so jim del osebnega dohodka izplačevali v bonih, ki so predstavljali 25 odstotkov plače. V nekaterih jeseniških trgovinah bonov že nekaj časa ne sprejemajo več. • D. Sedej znanil v njihovem kljubu. Upravni odbor je dodatno sklenil, naj dogovor spoštujejo vsa podjetja, ne glede na obliko lastnine, enaka eskalacijska lestvica naj velja tudi za negospodarstvo, sprejeta je bila pobuda, naj se razlika upošteva v procesu lastninjenja, zbornica in sindikati pa uresničevanje dogovora vežejo na ustrezno zmanjšanje javne porabe. Dogovor bo veljal v naslednjih petih mesecih, torej do konca junija, pravočasno pa naj bi se dogovorili, kakšne bodo plače po juniju. Če bo mesečna inflacija manj kot 3 odstotke mesečno, plače v prihodnjih petih mesecih ne bodo rasle, kar pomeni, da bodo pri 3-odstotni mesečni inflaciji realno padle za 16 odstotkov. Na letni ravni bi prihranek znašla 1,4 mi-ljarde mark, v petih mesecih torej 585 milijonov mark, kar je seveda velika vsota. Kot argument za ustavitev oziroma zamrznitev plač so na zbornici natresli podatke, kako so plače naraščale v zadnjih mesecih. Lani so se sicer v primerjavi z letom poprej v gospodarstvu realno zmanjšale za 1,9 odstotka, toda realno so krepko poskočile v zadnjih štirih mesecih, zato so bile januarja letos v primerjavi z lanskim januarjem realno kar za 34 odstotkov višje. Naraščati so začele septembra, ko je bil realni porast 6-odstoten, oktobra 11 -odstoten, novembra 20,6-odstoten in decembra 33,2-odstoten glede na iste mesece leta poprej. Ti podatki se nanašajo na povprečne plače, podobno naraščanje so zabeležili tudi pri masi osebnih dohodkov. • M. Volčjak Zamejci pri Kučanu in Peterletu Predsednik Kučan in minister Peterle sprejela predstavnike zamejskih Slovencev - Tradicija je obveljala tudi letos. Predsednik republike Milan Kučan in zunanji minister Lojze Peterle sta v petek sprejela predstavnike Slovencev iz Avstrije, Italije in Madžarske. Zamejski Slovenci so predsednika in zunanjega ministra seznanili s svojim položajem in prizadevanjem za zaščito s strani večinskih narodov in oblasti držav, v katerih živijo. Z Madžarsko je bil glede zaščite manjšin že sprejet sporazum, Avstrija se takemu sporazumu, ki bi izhajal iz določil avstrijske državne pogodbe, izmika, Italija pa s sprejemom zaščitnega zakona odlaša, čeprav je položaj italijanske manjšine v Sloveniji vzorno urejen. Predsednik Kučan je zamejcem zagotovil, da bo država Slovenija njihov položaj reševala z dvostranskimi sporazumi, kot priznana država pa tudi v okviru mednarodnih ustanov, minister Peterle pa je obljubil, da prevzema sedaj skrb za Slovenece po svetu zunanje ministrstvo. V njegovem okviru bo oddelek za Slovence po svetu, za to področje pa bo začel pri ministrstvu delovati tudi poseben sosvet. Na sliki: predstavniki koroških Slovencev dr. Grilc, VVakounig, Ofris in Šturm. • J.K., slika G. Šinik GORENJSKI GLAS «J> 2. STRAN PO SLOVENIJI Torek, 16. februarja 1993 SLOVENCI PO SVETU Ministrove besede slovesa "Neposredno sem lahko ugotovil, da je slovenstvo po svetu živo bitje in da so nekateri njegovi udi močno navezani na narodno matico, to je na Republiko Slovenijo, ki jo mnogi imenujejo domovina." je ob odhodu stare vlade zapisal minister za Slovence po svetu dr. Janko Prunk. V novi vladi ni posebnega ministra oziroma ministrstva za Slovence po svetu. Zanje bo zadolžen minister za zunanje zadeve, sicer pa je sodelovanje z razseljenimi Slovenci naloga številnih vladnih resorjev, od zunanjega do gospodarskega in kulturnega ter šolskega. Dr. Janko Prunk, minister za Slovence po svetu v bivši vladi je ob slovesu v reviji Naša Slovenija med drugim zapisal, da se je Slovencem kol majhnemu narodu v tujini težko uveljaviti in težko ohraniti. Slovenci se kot majhne skupnosti in po drugi strani kot zelo prilagodljivi in sposobni učenja tujega jezika in zahodnega načina življenja hitro asimilirajo, tako predvojne generacije v Združenih državah Amerike kot sedanje v zahodni Evropi. Seveda imamo tudi izjeme, ki se imenujejo "argentinski čudež", kjer tretja generacija Slovencev, tesno medsebojno povezana, ohranja lep slovenski jezik in običaje. Imamo tudi številne primere odličnega socialnega uveljavljanja slovenskih ljudi, zlasti na področju visoko kvalificiranega ustvarjalnega in organizacijskega dela. Vse to me vodi k spoznanju, da se slovenstvo v svetu lahko ohranja in lepo razvija ter uveljavlja le s pomočjo in skrbi narodne matice v slovenski državi, pravi donedavni minister dr. Janko Prunk, ki se vrača k raziskovanju slovenske zgodovine in sodobnih vprašanj slovenstva in slovenske države. Carinske olajšave povratnikom Med Republiko Slovenijo in Zvezno republiko Nemčijo je bil podpisan sporazum, po katerem bo Nemčija iz fonda za reintegracijo pomagala Slovencem, ki se bodo vrnili domov. Da bi dodatno spodbudili vračanje zdomcev in njihova vlaganja ter podjetništvo v domovini, je koordinacijski odbor slovenskih društev v nemški deželi Baden VVuertenberg predlagal spremembe carinskega zakona v primeru vračanja zdomcev. Sedanja slovenska zakonodaja še ni odstranila ovir, ki jih je vpeljala bivša Jugoslavija. Olajšave bi morale biti še posebej izdatne pri uvozu opreme za začetek poslovne aktivnosti. Predvsem gre za spremembo 118. člena carinskega zakona. Slovenski državljani (prva generacija), ki so zaposleni na tujem 15 in več let, bi bili oproščeni carinskih dajatev za uvoz gospodinjskih in drugih osebnih predmetov, osebnega avtomobila ne glede na starost, in delovnih sredstev ter opreme za obrtno in podjetniško dejavnost. Teh stvari ne bi smeli prodati tri leta. V primeru kršitve pa bi bilo treba plačati carinske druge dajatve. Ti predlogi so bili predstavljeni na srečanju Slovencev po svetu v Radencih. Ministrica za delo, družino in socialno politiko Jožica Puhar je obljubila, da bo vlada te predloge proučila, saj ji je veliko do vključevanja kapitala in znanja razseljenih Slovencev v naše gospodarstvo, razen tega pa je nemška vlada pripravljena tudi denarno pomagati. • J. Košnjek Jutri seja državnega sveta Vpliv na odločitve državnega zbora Ljubljana, 16. februarja - Da bi se s predhodno obravnavo predlogov zakonov, ki jih namerava sprejeti državni zbor, v državnem svetu izognili odložnemu vetu, bodo skušali državni svetniki odslej že pred sejami državnega zbora uveljaviti svoje poglede na predlagane zakone. Tako bo prva takšna seja jutri, 17. februarja, ob 10. uri. Svet bo obravnaval osnutek zakona o varstvu okolja, osnutek zakona o gospodarskih družbah, predlog zakona o zunanjetrgovinskem poslovanju, predlog zakona o reprezentativnosti sindikatov, osnutek zakona o prisilni poravnavi in stečaju, osnutek zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju, osnutek zakona o zaključnem računu o izvršitvi državnega proračuna za leto 1991, predlog za izdajo zakona o stvarnih pravicah tujcev na nepremičninah, predlog za izdajo zakona o delovnih in socialnih sodiščih ter predlog za izdajo zakona o revidiranju. • J. K. Odločitve slovenske vlade Revizija dosedanjih privatizacij Ljubljana, 12. februarja - Slovenska vlada je sprejela prvi izvedbeni akt privatizacije, uredbo o načinu revizije, ki omogoča Službi družbenega knjigovodstva preverjanje dosedanjih privatizacij in prihodnjih privatizacij na osnovi zakona o lastninjenju. Kot sta povedala minister dr. Davorin Kračun in državni sekretar v ministrstvu mag. Tone Rop, je na SDK že nad 360 zahtevkov za revizijo postopkov dosedanjih privatizacij, vsak dan pa prihajajo novi. Po novem naj bi se v državi lastninilo nad 2600 podjetij. Vlada je Slovenskim železnicam odložila plačilo dospelih in neporavnanih obveznosti do proračuna in zdravstvenega ter pokojninskega zavarovanja. Do konca lanskega leta so znašale obveznosti 2,5 milijarde tolarjev. Vlada je opravila tudi nekatera imenovanja. Marjan Dvornik bo državni sekretar v ministrstvu za promet in zveze, Andrej Šter iz Kranja in Bogo Brvar pa državna sekretarja v ministrstvu za notranje zadeve. Vladni urad za žensko politiko ima novo direktorico. Dosedanja direktorica Vika Potočnik je poslanka državnega zbora. Nova direktorica pa je Vera Kozmik, uspešen poslovnež. Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek je določil svoje namestnike. V primeru zadržanosti ali odsotnosti ga bo nadomeščal podpredsednik in minister za zunanje zadeve Lojze Peterle, v primeru njegove odsotnosti pa minister za ekonomske odnose in razvoj dr. Davorin Kračun. Će pa ne bi bilo nobenega od teh dveh, pa premiera nadomešča minister za gospodarske dejavnosti dr. Maks Tajnikar. • J. K. Socialdemokratska stranka Slovenije Janša v Atenah Ljubljana, 12. februarja - Socialdemokratska stranka Slovenije, ki je edina od slovenskih strank socialdemokratske usmeritve članica Socialistične internacionale, je bila povabljena na sejo sveta internacionale v Atene. V Grčiji je bil podpredsednik stranke Janez Janša. Po vrnitvi je povedal, da so Atenah sprejeli dve resoluciji. V prvi opozarjajo na nevarnost, ki grozi demokraciji zaradi poslabšanih socialnih in gospodarskih razmer v državah Vzhodne Evrope, prav tako pa na škodljivost koncentracije bogastva pri ozkem krogu ljudi. V drugi resoluciji pa internacionala opozarja na nevarnost razširitve vojne na Kosovo in Makedonijo, na nespoštovanje človekovih pravic v Bosni in na nujno zaščito otrok in žensk. • J.K. Izredni kongres Slovenske nacionalne stranke Jelinčiču so odrekli poslušnost Po sobotnem izrednem kongresu Slovenske nacionalne stranke, ki je bil sklican na pobudo 18 od 35 območnih odborov, imamo v Sloveniji eno Slovensko nacionalno stranko, vendar dvoje vodstev in dva statuta. Katera skupina je prava in čigav bo strankin denar, bo odločalo sodišče. Zaradi razdora je tudi poslanska skupina v državnem zboru razdeljena na Samostojno poslansko skupino, v kateri so nasprotniki Jelinčičeve politike, in na poslance, ki so pristaši Jelinčiča. Ljubljana, 13. februarja - Na sobotnem izrednem kongresu Slovenske nacionalne stranke, ustanovljene 17. marca leta 1991, ni šlo za ustanovitev nove stranke, ampak za izredni kongres obstoječe stranke, na katerem so izvolili novo vodstvo, sprejeli statut in pravila, ki so lastna vsaki demokratično organizirani stranki. Predvsem so se programsko vrnili k ciljem, s katerimi so na zadnjih volitvah dosegli velik uspeh kot četrta najmočnejša stranka v državnem zboru z 12 poslanci. Izredni kongres je bil po mnenju sklicateljev legitimen, čeprav statut Jelinčičeve stranke izrednega kongresa ne predvideva, saj ga je terjalo 18 od 35 območnih odborov, na kongresu pa so bili predstavniki 32 odborov in štirje od petih ustanovnih članov. Manjkal je samo Zmago Jelinčič. S svojo udeležbo so dali izrednemu kongresu veljavo predstavniki programsko sorodnih strank: Narodnih demokratov, Liberalne stranke, Nacionalsocialne zveze Slovenije, Slovenskih krščanskih demokratov, Republikanske zveze Slovenije in Socialdemokratske stranke Slovenije, pi- sno pa je izrekla pozdrave Slovenska ljudska stranka. Zaradi škode, ki jo je Slovenski nacionalni stranki zaradi paktiranja z levico, z odstopanjem od programa, podporo dr. Drnovšku in nasprotovanju izvolitvi Janeza Janše za obrambnega ministra, samovolje in diktatorstva ter nedemokratičnih odnosov v stranki, poveličevanja partizanstva prikrivanja finančnega stanja in samovoljnega izključevanja neposlušnih iz stranke brez odločanja na predsedstvu stranke, ki ga sploh ni, so na izrednem kongresu glasovali o zaupnici Zmagu Jelinčiču. Za zaupnico ni bil nihče od 82 delegatov. Dve glasovnici sta bili neveljavni, 80 glasovnic pa je bilo proti zaupnici. Zmago Jelinčič tako po sklepu sobotnega izrednega kongresa ni več predsednik. Za novega predsednika so s 76 glasovi za izvolili Marjana Staniča iz Ljubljane, poslanca državnega zbora. Druga kandidatka Irena oman iz Kranja je dobila 5 glasov. Stanič bo vršilec dolžnosti predsednika do rednega kongresa, ki mora biti najkasneje v treh mesecih. V soboto je bil sprejet nov statut stranke, ki omogoča tudi Med kongresom Slovenske nacionalne stranke. Od desne Sašo Lap iz Kranja in Brane Eržen iz Tržiča, poslanca državnega zbora, pobudnika izrednega kongresa in člana nove Samostojne poslanske skupine. - Slika G. Sinik Bivšim komunistom zaprta vrata V novem statutu piše, da člani stranke ne morejo biti bivši komunisti in člani vodstev ZSMS. Zoper to je bilo nekaj ugovorov, da bi tako spet delili ljudi in da tako in tako vsakega novega člana organi stranke temeljito preverijo. Kljub temu je bilo dopolnilo k statutu izglasovano. Razen tega mora biti član SNS Slovenec oziroma se mora počutiti Slovenca in imeti slovensko narodno zavest, da v življenju ni nikdar deloval protislovensko, projugoslovansko, prosrbsko ali v smislu interesov balkanskih in drugih tujih narodov. Jelinčič ne priznava kongresa Zmago Jelinčič, predsednik Slovenske nacionalne stranke, ki so mu na izrednem kongresu izglasovali nezaupnico, odreka izrednemu kongresu legitimnost. Pravi, da so ga sklicali ljudje, ki so bili izključeni iz stranke. Redni kongres stranke načrtuje za marec. Na sobotnem kongresu ga ni bilo, niti ni posredoval delovnega in finančnega poročila. Obljubil je le, da bo poslal pozdravno brzojavko, če bo ustanovljena nova stranka. Patriotska zve- sklic izrednega kongresa, in ponovno utrjuje izvirna programska izhodišča Slovenske nacionalne stranke. Zaradi Jelinčičevega ravnanja se je začelo množično izstopanje iz stranke, volivci, bilo jih je nad 120.000 so zgubili zaupanje v stranko, njeni aktivisti pa so med ljudmi, kot je dejal eden od govornikov, zaznamovani kot "prodane duše". Sašo Lap iz Kranja, vodja samostojne poslanske skupine, ki se je izločila iz poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke, ki jo vodi zmago Jelinčič, je na kongresu med drugim dejal, da je prenovljena Slovenska nacionalna stranka lahko jedro zdrave slovenske desnice, s sobotnim kongresom pa se v stranki končuje obdobje politične megle in blefa ter diktature, začenja pa novo rojstvo Slovenske nacionalne stranke. • J. Košnjek, slika G. Šinik Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA Koliko bodo zaslužili predsednik republike, poslanci, ministri in sodniki ustavnega sodišča, še ni znano Ta mesec le akontacije plač Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve državnega zbora je s pooblastilom zbora za zdaj sklenila le to, da se osnove za izračun poslanskih plač znižajo za 20 odstotkov. Kateri in kolikšni pa bodo dodatki, pa še ni znano. Ljubljana, 16. februarja - Poslanci so za ta mesec dobili le akontacije plač. Vsi ostali dodatki pa bodo poračunani za nazaj. Tudi zaradi negodovanja javnosti in tekmovanja strank pred volivci, katera bo bolj goreče zagovarjala znižanje poslanskih plač, je komisija sklenila, da bo nova bruto osnovna plača poslanca 241.885 tolarjev ali 124.625 neto. Ni pa še dogovorjeno, kolikšni in kakšni bodo dodatki. Prvi dodatek bo na delovno dobo, drugi pa naj bi bili izračunani za delo v komisijah državnega zbora in za zahtevnost teh nalog. Ker pa poslovnika državnega zbora še ni in še ni dogovorjeno, koliko delovnih teles bo imel zbor (govori se o dvajsetih), višine dodatkov še niso znane. O tem se sedaj dogovarjajo v parlamentu za zaprtimi vrati, kar v javnosti ni preveč ugodno sprejeto. Tako kot poslancem naj bi znižali plače tudi predsedniku republike (ta je dejal, da prvotno predvidene visoke plače ni pripravljen sprejeti), ministrom in sodnikom Ustavnega sodišča. . Ob reševanju te problematike pa je nekaj zapletov. Državni svet je dal odložni veto na plače ustavnih sodnikov in bodo te plače držale (ali ne) šele po ponovni obravnavi zakona v državnem zboru. Ustavno sodišče pa mora presoditi, ali je predvideno izračunavanje poslanskih plač sploh zakonito. Na ustavno sodišče se je pritožil član državnega sveta Zoltan Jan. Koliko bodo dobili državni svetniki Tudi plačevanje državnih svetnikov (tako naj bi se člani državnega sveta imenovali), še ni urejeno. Kot je povedal predsednik državpega sveta dr. Ivan Kristan, dobivajo svetniki za svoje delo nadomestila, kot so jih v prejšnjem mandatu ne- Janez Pezelj "informativni šef* Komisija za volitve in imenovanja ter administrativne zadeve je imenovala nekdanjega novinarja televizije in tiskovnega predstavnika vlade za vodjo službe državnega zbora za informiranje. Predsednik Herman Rigelnik je tudi predlagal ustanovitev strokovnoraziskovalne službe državnega zbora ter organiziranje svetovalcev za posamezne poslanske skupine. Govora je bilo tudi o poslanskih pisarnah na terenu in strokovnih ter administrativnih delavcih v teh pisarnah. Poslanske pisarne naj bi bile odprte tedensko le določeno število ur. poklicni poslanci, torej tretjino plače poklicnih poslancev. Svetniki so se dogovorili, da pa bodo osnove za polovico nižje. Do ureditve tega vprašanja dobivajo tudi svetniki samo akontacije. • J. Košnjek Denarne kazni za neresno delo Poslanci, ki se neupravičeno ne bodo udeleževali sej zbora in delovnih teles, bodo denarno kaznovani. Opravičeni izostanki bodo bolezen, višja sila. izreden dopust v skladu z zakonom o poslancih in službena odsotnost na osnovi potnega naloga ali soglasja predsednika zbora. Vsi ostali izostanki s sej, na katerih se glasuje, pa bodo neupravičeni in denarno kaznovani. Za vsak neupravičen dan odsotnosti bo odvzeta enodnevna plača, kršitelj pa tudi ne bo dobil povrnjenih potnih stroškov in regresa za prehrano. Združena lista Združitveni kongres bo marca Ljubljana, 12. februarja - Stranke Združene liste sc bodo na mar-čevskem kongresu združile v Združeno socialdemokracijo Slovenije. Za zdaj bodo v novi stranki vse štiri stranke, ki so na tokratnih volitvah pod imenom Združena lista prišle v parlament. Vse združene stranke bodo enakopravne in bodo obdržale identiteto in svoje članstvo. Po kongresu združevanje na levici še ne bo končano. Se naprej bodo vrata odprla za "naravne zaveznike" krščanske socialiste in socialistično stranko, dolgoročneje pa tudi za socialdemokrate. • J.K. Ustanovitelj ia izdajatelj: Časopisno podietje GORENJSKI GLAS KRANJ Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično informativni pohednik s poudarkom mi dogajanjih nu Gorenjskem Predsednik časopisnega sveta: l\.m Bi/j.ik Direktor in glava! urednik: Murko Valjavec Odgovorna urednica: I eopoldirui Bogataj Novinarji in uredniki: Helena Jcktvcun. Jože Košnjek. Lca Mencinger. Stojun Saje. Darinka Sedej, Viim.i Stanovnik. Marija Volčjuk. Cveto /aplomik. Danica Zavrl - /le-hir. Andrej 2alui Štefan Žurgi Lektoriranje: Marjeta Vo/lič Fotografija: Gorami Sun k Priprava za tisk: Mcdiu An. Kranj / Tlak: Podjetje Dl I O • UR. I isk časopisov in rev ij, Ljubljanu Uredništvo: Mošc Pijiidcja I. Kranj! lelefon: 211-860. 211-K35. teleta*': 2I.VI6J Naročnine, uprava, propaganda, oglasi: Bleivveisova 16, Kranj, telefon: 2IK-463, letela* (4) 21 M66 Mali oglasi: telefon: 217-960 - Nprejemumo neprekinjeno 24 m dnevno na avtomatskem odzivniku, uradne ure vsak dan od 7. do 17 ure Časopis i/liaja ob loikih in petkih Naročnina: trimesečni obračun ■ individualni naročniki imajo 2(1 odstotkov popusta Za tuimo: letna naročnina 14(1 1)1 M. Oglasne storitve po ceniku. Prometni davek po stopnji S odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 2V27-"2). «_ Torek, 16. februarja 1993 PO GORENJSKEM 3. STRAN ♦ GORENJSKI GLAS Radovljiška skupščina še letos o črnih gradnjah Nazadnje so rušili pred štirimi leti £e se je država že odločila za rušenje črnih gradenj, bi morala začeti v Triglavskem narodnem parku, ki naj bi bil za zgled prostorskega urejanja, menijo v javnem zavodu TNP. Radovljica, 12. februarja - Poslanci občinske skupščine so na zadnjem janskem zasedanju dali pobudo, da naj skupščina v letošnji program dela uvrsti tudi reševanje problematike črnih gradenj. V radovljiški občini, ki je bila zaradi Bleda in Bohinja ter jelo-viških in pokljuških planin vedno zanimiva za (črno)graditelje počitniških hišic in domov, stanovanjskih stavb in različnih gospodarskih objektov, ocenjujejo, da črnih gradenj ni več kot sto petdeset. Največ jih je na planinah, kjer so v sedemdesetih in v začetku osemdesetih let "zrasle" Številne počitniške hišice; število Pa se je potem vsako leto povečevalo in se še povečuje. V občini so v sedemdesetih letih sicer sklenili, da bodo večino na črno zgrajenih objektov porušili, ostale pa legalizirali, vendar se doslej ni zgodilo ne prvo in ne drugo. Kot je povedal urbanisti- čni inšpektor Jože Piber, so črno gradnjo nazadnje rušili pred štirimi leti, sicer pa so prej vsako leto desetim do dvanajstim graditeljem preprečili, da bi gradili tam, kjer ni dovoljeno. Nekateri so od že začete (črne) gradnje odstopili sami in so tudi sami podrli temelje ali ploščo, drugim je morala "pomagati" občina. Ko je občinska skupščina na zadnjem zasedanju pri spremembi družbenega načrta občine (za obdobje 1986-90) obravnavala tudi predlog za legalizacijo parkirišča za težka motorna vozila na Lancovem, kar je ena zadnjih črnih gradenj v občini, je dala tudi pobudo, da bi problematiko črnih gradenj uvrstili v letošnji Narodni park bi moral biti za zgled K°f je povedal Janez Bizjak, direktor javnega zavoda Triglavski "orodni park, je bilo 1981. leta, ko je park nastal, na njegovem območju (v radovljiški, jeseniški in tolminski občini) več kot 120 črni" gradenj, predvsem počitniških hišic na bohinjskih planinah in na Uskovnici, kasneje pa jih je nastalo še okrog trideset. Delijo jih tp skupine. V pno sodijo počitniške hišice in drugi objekti, ki so Hi zgrajeni na novo in brez dovoljenj. V drugo uvrščajo stavbe, za atere so lastniki dobili dovoljenja, a so jih zgradili povsem po svo-Je: 'retjo, najštevilnejšo skupino pa predstavljajo primeri, ko so senike in druge gospodarske stavbe na planini brez dovoljenj preure-v počitniške hišice. Poseben primer črnih gradenj so hišice, Postavljene na parcelah, ki so jih lastniki kot zazidljive kupili še Pred sprejetjem zakona o TNP, vendar so jih zgradili v času, ko je "*fN< t>oV»l7£«£.___ J v Tih riT\H idm »i pa tupi it tnit WiO HA ttno. GORENJSKI GLAS ♦ 4. STRAN P 0 GORENJ S K E M Tore|^ ,6 febnlarja 1993 Različnost podpor Praviloma nobena manjša ali večja akcija po krajevnih skupnostih ni bila družbeno finančno podprta brez njihovega lastnega deleža. Pa vendar razlike so. Poznam krajevne skupnosti, kjer so s sorazmerno majhno občinsko podporo veliko naredili pri urejanju komunalne infrastrukture, na drugi strani pa so tudi takšne, kjer je sposobnemu predsedniku ali delegatu v danem političnem trenutku uspelo dobiti denar in ga potem še ob dobrem gospodarjenju tako "obogatiti", da pravzaprav za delež krajanov ni ostalo več veliko naporov. Pa ne bi bilo nič narobe v ugotavljanju različnosti velikosti podpor družbe nekemu kraju in akciji, če se ne bi le-ta (različnost namreč) potem sprevrgla v svoje nasprotje. Akcija, ki na primer zdaj čaka krajevno skupnost, ni majhna. Bila je tudi vsestransko podprta v kraju in občini. Za njeno izvedbo je potreben še vedno sorazmerno majhen delež krajanov (v primerjavi s podobnimi tovrstnimi akcijami drugje). Pa vendar je lastni delež nenadoma postal sporna, vznejevoljena zadeva. Ni sicer najbrž nevarnosti, da akcija ne bi uspela, vendar pa je vseeno zelo pomemben njen poduk: Če sta že lastno delo in prispevek potrebna za pridobitev družbenih sredstev, potem ga je treba deliti in predvsem tudi jemati s pametno mero. Nič manj kot uspešnost pridobitve potrebnih družbenih sredstev, je še kako pomembna razsodnost prijemanju le-teh iz recimo občinskega proračuna. Na "hvaležnost" krajanov namreč ne velja preveč računati. Pri akcijah je dobro gospodarjenje zelo podvrženo razpoloženjski razvadi, ki se nenadoma pokaže kot očitek: zakaj pa sploh moramo prispevati. • A. Žalar Za program CRPOV Adergas Adergas, 15. februarja - Celostni razvoj podeželja in obnova vasi ali na kratko CRPOV je dejavnost za varovanje in razvoj podeželja. Razvojna strategija zajema varovanje vseh prostorskih in ekoloških vrednot, varovanje socialnih in kulturnih vrednot okolja in cilje za dvig standarda na podeželju in vasi. Glavni cilj uvajanja programa celostnega razvoja podeželja in obnove vasi pa je spremeniti miselnost in s pomočjo prebivalcev kreirati razvoj. Za uvajanje programa CRPOV je bilo v Sloveniji konec leta 1991 izbranih 17 občin in med njimi tudi kranjska. Tako je potem maja lani sekretariat za gospodarstvo kranjske občine pripravil anketo za prebivalce Možjance,' Adergasa, Letenc, Žej, Suhe pri Pre-dosljah in Žerjavke. Ta je potem pokazala, da imajo največji interes za celostno urejanje podeželja prebivalci Adergasa in Letenc. Po razgovorih s prebivalci obeh krajev lani jeseni pa je bil za program CRPOV izbran Adergas. Uvodno srečanje krajanov Adergasa oziroma odbora, ki bo poslej skrbel za uvajanje programa CRPOV, je bilo v začetku tega meseca v Adergasu, kjer so se dogovorili za redna tritedenska srečanja v kraju. Na prvem so bili tudi predstavniki podjetja Landart - CRPOV in projektiranje, d.o.o., v naslednjih pa bodo posamezne skupine vodili posamezni strokovnjaki. Razvojna izhodišča programa CRPOV vključujejo naselitveni, kulturni, življenjski, delovni in družbeni prostor. Uvodni obdelavi vseh petih področjih v prvi fazi bo potem sledila druga faza, ko bo podjetje izdelalo izvedbeno dokumentacijo za prostorska urejanja. Pridobitev razvojne oziroma izvedbene dokumentacije pa je osnova hkrati tudi za pridobitev sredstev, ki so pod okriljem Ministrstva za kmetijstvo na voljo na več kot štiridesetih naslovih za različne dejavnosti. Naslednje delovno srečanje v Adergasu, ko bo na programu že uvodno predavanje na temo ureditve prostora, bo 25. februarja. Po tem pa bodo srečanja vsake tri tedne do februarja prihodnje leto. • A. Zbor krajanov v Praprotni Polici • Vi« o SALON POHIŠTVA Kranj, PREDOSLJE 34 (kulturni dom) pohištva In sedežnih garnitur 12.-20.2. 1993 o * VEUKA (ZBIRA NA RAZŠIRJENEM RAZSTAVNEM PROSTORU * PRODAJA NA OBROKE * SVETOVANJE-AOSTAVA-MONTAZA V {asu akcije odprto vsak dan od 9. do 19. ure (tudi v nedeljo, 14.2.93) redni del. L od 12. -19., sobota od 9.-13. ure, tel. 241-031 Zavarovalnica Triglav d.d. Ljubljana Območna enota Kranj objavlja prosto delovno mesto LIKVIDATORJA NAJZAHTEVNEJŠIH ŠKOD Delovno razmerje bo sklenjeno s polnim delovnim časom za določen čas, za dobo enega leta s poskusnim delom do 3 mesece Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: 1. da ima visoko strokovno izobrazbo pravne smeri 2. da ima opravljen pravosodni izpit pravne smeri 3. da ima najmanj 3 leta ustreznih delovnih izkušenj Kandidati za navedeno objavljeno prosto delovno mesto naj svoje prošnje pošljejo na naslov: Zavarovalnica Triglav d.d. Ljubljana, Območna enota Kranj, sektor za splošne in kadrovske zadeve, Bleivveisova 20, Kranj. K prošnji je treba predložiti diplomo pravne fakultete, potrdilo o opravljenem pravosodnem izpitu in druga dokazila, ki so potrebna za ugotavljanje izpolnjevanja zahtevanih posebnih pogojev. Rok za oddajo prošnje poteče 8. dan po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni po izteku objavnega roka. Razmišljajo o podaljšanju asfalta Ob gradnji mrliških vežic, ki bo največja letošnja akcija v KS Velesovo, krajani Praprotne Police razmišljajo tudi o podaljšanju asfaltne prevleke. Zaskrbljeni pa so še vedno zaradi poplav. Praprotna Polica, 15. februarja - Glede na pomembnost dnevnega reda in nenazadnje tudi aktualnost, kakor je zbor krajanov v Praprotni Polici v soboto zvečer označil predsednik krajevne skupnosti Velesovo Franc Čebulj, bi v kleti pri Balohu (ustreznega skupnega prostora za srečevanja namreč v Praprotni Polici nimajo) pričakovali večjo udeležbo. Vendar pa se je nazadnje po razpravi in stališčih izkazalo, da je bilo srečanje vseeno uspešno; če ne zaradi drugega, že za to, da se bodo zdaj skušali pogovoriti, da bi ob gradnji mrliških vežic, ki so skupna akcija v KS, še o prispevku za podaljšanje asfalta v enem delu vasi. Da bi bili kakšni posebni pomisleki glede glavne akcije -izgradnje mrliških vežic v KS, na sestanku ni bilo slišati. Prispevek, za kakršnega so se dogovorili nazadnje, ne more biti sporen, saj so lastne udeležbe krajanov ob podobnih akcijah marsikje že do zdaj bile veliko večje. Res pa je, da časi za "dodatno dajanje" denarja pač niso najbolj ugodni. Vendar, gradnja vežic, kot rečeno ni vprašljiva. Turistično društvo Kokrica Precejšnjo pozornost pa je med kakšnimi 20 krajani na zboru vzbudila razlaga predsednika KS, da bo letos cesta Trata - Praprotna Polica pre-plastena z asfaltom. Če pa bi hoteli razširitev, bi to pomenilo rekonstrukcijo in seveda potem tudi postopek, ki ga prav gotovo ne bi mogli speljati. Zato so se strinjali s preplastitvijo, razmislili pa bodo, da bi asfaltno prevleko podaljšali še za kakšnih 100 metrov (z lastnim deležem) in tako uredili asfaltiranje tega dela vasi. V dveh letih pa bi se potem lotili asflatiranja še v drugem delu vasi. Naravnost nevzdržno je, da se toliko časa pripravlja ureditev razmer na hudourniku Trskovec, da le-ta v Praprotni Polici ne bi več poplavljal. Ob tem pa je milo rečeno čudno, da na primer na nedavnem posvetovanju v Kranju, na katerega je prišla vsa odgovorna slovenska stroka za vode, ni bilo gorenjskih izvoljenih poslancev, ki bodo ob sprejemanju proračuna odločali o denarju za vode. Čajanke in družinski pohodi Tudi Čajanka v soboto na Kokrici je potrdila, da so postale znane domala po vsej Sloveniji. Kokrica, 15. februarja - Turistično društvo Kokrica v kranjski občini je prav gotovo med aktivnejšimi že nekaj časa. Poleg tradicionalne poletne prireditve Večer ob bajerju in Maškarade na ledu, ki jo tudi letos načrtujejo na bajerju v Bobovku, če bo led, sta se uveljavili še dve prireditvi in sicer Čajanke ter Družinski pohodi. Spomniti pa je treba, da niso aktivni samo na tovrstnem področju, temveč da so si pri bajerju uredili sami tudi brunarico. Čajanke organizirajo letos že četrto sezono. Začela pa je z njimi Olga Lomabarjeva, ki jih še vedno vodi, ob podpori odbora in predvsem takratnega predsednika društva (sedanjega tajnika) Janeza Rihterja. "Če ne bi bilo Olge, najbrž tudi Čajank ne bi bilo. Tako pa z njimi kar nadaljujemo in postale so tako obiskane, da pravzaprav ne moremo odnehati. Že nekaj časa ne prihajajo nanje več samo domačini, člani društva, ki jih je sicer okrog 500, marveč prihajajo z Gorenjskega, Ljubljane... Sicer pa imamo tudi letos v načrtu Družinske pohode enkrat na mesec ob nedeljah. Tudi ti so postali že zelo prilju- Zaskrbljenost in hkrati nego-dovanje pa so izrazili glede p0' plavljanja hudournika Trskovec. Čeprav so na nedavnem sestanku v občini predstavnic Vodne skupnosti Ljubljanica Sava ponovno seznanili z raz; merami na Cerkljanskem (in si bodo le-ti še ogledali posamezne kraje), kaj bolj določnega ta trenutek ni bilo slišati. Trskovec in gradnja zadrževalnikov je sicer v programu, ven; dar ta trenutek o denarju še m nič gotovega. Zato so se na sestanku zavzeli za pobudo, da bodo na sestanek v Praprotno Polico povabili svojega držav; nega poslanca in ga opozorili na razmere in podporo v parlamentu ob sprejemanju državnega proračuna, ko bo šlo za urejanje voda. • A. Žalar bljeni," je pred sobotno Čajanko, ko se je spet udeležilo veC kot 100 poslušalcev tokrat predavanja prof. Helene Bizjako-ve z naslovom Telo govori, p0' vedala sedanja predsednica društva Mirni Rozman. Sicer pa o načrtih poleg nekaterih tradicionalnih prireditev ta trenutek težko razmišljajo. Zemljišče, na katerem jc brunarica, imajo v najemu za pet let, za naprej pa ne vedo-Olga Lomar pravi, da bi se še marsičesa spomnili, "samo kaj» ko je treba potem toliko delati. Pa so v odboru društva prav te; ga - dela, vajeni. Zato ne bi smelo biti posebne nevarnosti, da bi v prihodnje turistična dejavnost na Kokrici zastala. Tako že na primer načrtujejo, da bo prihodnji mesec ob tradicionalni Čajanki tudi prireditev Dih pomladi (20. marca), ki jo nameravajo prirediti skupaj 5 krajevno skupnostjo in kulturnim društvom. • A. Žalar Tudi sobotna Čajanka, že 26. po vrsti, je bila zelo obiskana. Gasilci v Britofu pri Kranju Lani najboljša ocena v občini Britof, 13. februarja - Z dosežki lanskega dela so člani Gasilskega društva Britof lahko zadovoljni, je bila enotna ocena na redni letni konferenci. Lani so slovesno označili tudi 65-letnico društva, ki bi jo morali že leto poprej, a jih je zadrževala gradnja garaže. Pomoč krajanov pri dograditvi doma in množičen obisk krajanov na lanski slovesnosti sta trden dokaz o ugledu društva v kraju, je med drugim ugotovil v svojem poročilu predsednik GD Britof Albin Masten. Izrazil je zadovoljstvo nad lanskimi delovnimi uspehi, saj je društvu prisodila Gasilska zveza občine Kranj po doseženem točkovanju celotne dejavnosti prvo mesto. Kot je še naštel, je med skupno 145 člani, več ekip mladih gasilcev, prizadevna ženska desetina, veliko število strokovno usposobljenih gasilcev pa tudi nekaj veteranov. Poveljnik Matjaž Bogataj je udeležence seznanil, da so lani morali gasilci ukrepati ob enem večjem in enem manjšem požaru. Za pripravo na gašenje so opravili skupno 24 vaj, pred tekmovanji pa so imeli 75 vaj. Na občinskem tekmovanju je le mešana ekipa dečkov in deklic segla po višjem, drugem mestu, na medobčinskem tekmovanju pa so se izkazale članice s 5. in 12. mestom. Dosegli so tudi napredek po formalni plati, saj je v višje čine napredovalo 14 članov, 1 članica in 4 mladinci. Dva člana sta že opravila tečaj za strojnika, enega člana pa so prijavili za mentorski tečaj. K boljši preventivi so gotovo prispevali s 75 raznimi pregledi, pripravili pa so tudi predavanje, ogledno vajo in pregled gasilnih aparatov. Kot največjo pridobitev lahko štejejo odprtje garaže, v kateri imajo od lani tudi novo kombinirano gasilsko vozilo. Gasilce v Britofu tudi letos čaka več zahtevnih nalog, od obnove zunanjosti stolpa in zamenjave oken v sejni sobi do dopolnitve manjkajoče opreme. Ob tem načrtujejo redno izobraževalno delo, urjenje, skrb za varstvo pred požari in sodelovanje na prireditvah v kraju. Svojo pripadnost društvu je potrdilo kar 90 udeležencev konference, o njihovi prizadevnosti pa so pričala mnoga priznanja. Predsednik in poveljnik sta prejela plaketi gasilca, 6 članov so nagradili z občinskimi odlikovanji, 5 veteranov in 3 gasilce pa s plaketami za zasluge. Izročili so tudi društvena priznanja članom, članicam in mladim gasilcem ter knjigo botru društva Tonetu Arvaju za vzorno sodelovanje.* S. Saje Obnova cerkve v Britofu - Na pobudo župnika Janeza Kokalja so se farani Britofa v kranjski občini lani oktobra lotili prenove cerkve sv. Tomaža v Britofu. Od načrtovane prenove so že uredili fasado in notranjost. Dela na obnovi potekajo pod nadzorom ključarjev Ivana Bajca in Blaža Zabreta. V soboto popoldne so iz Ljubljane na primer pripeljali tudi največji prenovljen lestenec, katerih prenovo (še treh manjših) je podprla družina Arvaj, ki tudi sicer sodeluje pri tej akciji. Zdaj jih pri obnovi čakajo še ureditev izolacije, odvodnjavanja in cerkvenega obzidja. - A. Ž. Al' me boš kaj rada imela - Prireditev v okviru male pustne sobote in Valentinovega pod naslovom Al' me boš kaj rada imela je bila v soboto zvečer v dvorani Korotona na Jezerskem. Na koncertu, ki ga je organiziral Jože Smrtnik, član kulturnega društva Jezersko in vodja ženskega noneta Korotan, so nastopili še kvintet pomladni odmev M Logatca, MOPZ iz Besnice, Borovniški oktet in Smrtnikovi fantje z Jezerskega. Izkupiček od prireditve so namenili za ogrevanje dvorane v Korotanu. Po koncertu se je nadaljevalo družabno srečanje s plesom. - A. Ž. PO GORENJSKEM Mag. Franc Belčič Zmagala je volja delodajalcev Za brezposelne je ta čas najpomembneje dvoje: sprejet je pravilnik, ki bo zaostril merila pri prejemanju nadomestil za brezposelnost; in drugo je poračun, ki jim ga drzav£ dolguje, ker v preteklosti nadomestila niso bila sproti valorizirana. Podrobneje o tem mag. jtKAIMC Bfci^i^, direktor območne enote Zavoda za zaposlovanje v Kranju. Kakšne učinke pričakujete od pravilnika, ki bo zaostril razmere pri prejemanju nadomestil za brezposelnost? »Ta pravilnik nas postavlja v nekakšno polpolicijsko vlogo, ki nam ni najbolj pri duši in jo je težko usklajevati s svetovalno vlogo zavoda za zaposlovanje. Z uveljavitvijo pravilnika je zmagal interes delodajalcev. Njegov sPrejem je neizbežen, saj ni bilo več mogoče tolerirati situacij, ko s9 ob visoki brezposelnosti mnogi delodajalci zaman iskali delavce, zavod pa zaman pošiljal napotnice na delo. Pravilnik je zadeva, ki je večidel uveljavljena povsod v svetu, na trgu delovne sile delodajalec in država prek takih mehanizmov uveljavljata svoje interese. Od direktorjev, ki so bili pri nas pogosti gostje, smo večkrat slišali, kako je mogoče tolerirati, da zaposleni plačujemo visoke prispevke za zaposlovanje, brezposelni pa prejemajo nadomestila, dela pa nočejo sprejeti.« Je bilo to pravilo? »Ne ravno pravilo, pač pa zelo Pogosto zlasti pri tistih poklicih (Po mojih izkušnjah), ki so lahko Prodajali svoje znanje na sivem trgu. Gre za poklice, kjer je možno delo na domu, denimo šivilje, kjer so potrebna minimalna sredstva in vlaganja. Ti ljudje so Vračunali, da je seštevek denar-nega nadomestila in zaslužka mnogo ugodnejši kot sprejem zaposlitve.« So ukrepi, ki "kaznujejo" samo delojemalce, zadosti za razbitje sivega (črnega) zaposlovanja? »Regulacija sivega ali črnega ^poslovanja je mnogo težji zalogi, saj ga niti na tujem niso UsPeli razrešiti do konca. Naš ?Tavnnik je pač le del ukrepov, 1 Vsebuje ne sama sankcije ob °dklonitvi zaposlitve, pač pa tudi sankcije, če brezposelni odklanjajo napotitve s strani našega zavoda: denimo napotitev na uposabljanje ali izobraževanje, če odklonijo eno od oblik aktivne politike zaposlovanja ali pa se ne javljajo na zahtevo zavoda. Tudi to je običajna praksa v svetu.« , Pravilnik ima tudi veliko varovalnih mehanizmov. Ali to pomeni, da kljub vsemu ne bo zelo zaostril razmer? »Za naš zavod bo predvsem velika obremenitev, ker izvedba tega pravilnika zahteva filigransko administrativno delo. Če boš želel imeti nadomestilo, bo treba imeti vse papirje natančno urejene, da bo to tudi lahko dokazni material v morebitnih sodnih postopkih. Osebno me skrbi ob že siceršnjem delu, ki nas zagrinja Prek glave, še dodatno administrativno delo. Če bo učinek večji °d teh naporov, bo to v redu.« ne predstavlja problema. Hujša je brezposelnost, ki je po stopnji polovico manjša, pa vsako leto z istimi ljudmi, tudi v socialnem smislu.« Za kakšno brezposelnost gre pri nas? »Pri nas gre za dva neugodna trenda: stopnja brezposelnosti se povečuje, čakalna doba na zavodu za zaposlovanje pa se podaljšuje.« Kakšen učinek pričakujete? »Čeprav so še redki delodajalci, ki iščejo nove ljudi, bo učinek pravilnika zlasti v tem, da bodo delodajalci potešeni. Če jih bodo iskali in če bo ustrezen kader na zaviodu, potem bodo prišli do delavcev. Z ekonomskega vodika bo učinek moral biti pozitiven. Prvi učinek pa bo ob prvi naši akciji, pokazal pa se bo ob jezi tistih, ki bodo ob nadomestilo. Sicer pa se bo pravilnik kasneje še kombiniral z določilom o zaposlovanju tujcev. Sedaj namreč izvajamo peti člen zakona o tujcih z neposrednim soočanjem delodajalca, ki želi zaposliti tujega državljana, in naših iskalcev zaposlitev. To soočenje izvedemo v naših prostorih ob navzočnosti ljudi našega zavoda. S tem skušamo preprečiti manipulacije pod mizo. To pomeni, da če želi delodajalec zaposliti tujca, lahko to stori le v primeru, če ni iskalcev s slovenskim državljanstvom. Da se to korektno izvede, se zatečemo k soočenju. Seveda se nam je tudi zgodilo, da smo k soočenju vabili brezposelne slovenske državljane, pa se temu niso odzvali, po novem pa bo to dodaten instrument: soočenja se bo moral udeležiti, sicer to razumemo kot odklonitev, zaradi katere lahko nekdo tudi izgubi nadomestilo.« Novih delovnih mest in novih zaposlitev ni veliko. V letu dni pa se vendarle zaposli kakih tisoč ljudi. Kaj to pomeni ob sicer visoki brezposelnosti 12 tisoč ljudi? »Ta promet je po mojem izjemno pomemben, vendar je v javnosti deležen premalo pozornosti. Ni pomembna samo stopnja brezposelnosti, izražena v odstotku na aktivno prebivalstvo. Pomembneje je, ali gre za vedno iste ali za različne ljudi: če imamo 10-odstotno brezposelnost in to pomeni vsako leto druge ljudi, potem ta stopnja brezposelnosti Kapitalizacija nadomestila je eden od ukrepov, ki naj pomaga ljudem k samozaposlitvi. Oseba, ki ima pravico do denarnega nadomestila, lahko to nadomestilo dvigne v enkratnem znesku za celoten čas, kolikor bi ji pripadalo. Na ta način pridobi kapital za začetek lastne dejavnosti. V zahtevku predloži tudi dokazilo, da je denar res vložil v dejavnost. Ta oblika pomeni tudi tveganje za posameznika, zato se pač zanj ne odloči veliko število ljudi. Sicer pa je tveganje sestavni del podjetništva. Ce se namreč stvar podre, oseba nima več pravice konkurirati za nadomestilo. Torto, ki bi jo lahko jedel po koščkih, je pojedel vso naenkrat in je zato nima več. Zgodi se, da se taki neuspeli.podjetniki spet pojavijo na zavodu za zaposlovanje, z naraščanjem (in umiranjem) podjetij pa jih bo še več. To bodo ljudje iz več virov, iz kapitalizacije nadomestil, iz natečaja tisoč delovnih mest, pa iz programa, ki ga imenujemo 2.000 DEM. Podjetja se ustanavljajo, a logično je, da vsa ne bodo obstala. Po sklepu ustavnega sodišča naj bi brezposelnim, ki so bili lani prikrajšani za redno valorizacijo na- domestil, letos dolg povrnili. Je tozadevni naval zahtevkov na vaš zavod velik? »Malo je že pojenjal, saj je večina vložila svoje zahtevke takoj v začetku. Sicer pa se mi zdi to kot nekakšen laboratorij za teoretike informiranja. Glede na to, da je bilo le v dveh časopisih objavljeno dejstvo o poračunu nadomestil za nazaj, je bil odziv oškodovancev presenetljiv. Tu ni bilo treba vložiti nobenega napora pri obveščanju brezposelnih, tu se je kristalno jasno pokazalo, da je problem informiranja v motivaciji. Zahtevkov, ki so jih ljudje večinoma že vložili in ne čakajo junija, sicer še nismo šteli, jih je pa za kakega pol kubičnega metra. Ta čas se pripravlja računalniški program za oba ukrepa, za sprotno valorizacijo in za poračun za nazaj, saj zapletena metodologija brez računalnika sploh ni izvedljiva. Kdaj in kako bodo na voljo finance za poračun dolga, tudi še ni znano. Sicer pa tudi predvidevamo, da bo učinek poračuna drugačen, kot nekateri predvidevajo. Kot vsaka valorizacija, ki igra na deležih, povzroči, da tisti z nizkimi nadomestili dobijo malo in tisti z visokimi nadomestili veliko. To poemi spet povečanje razlik med brezposelnimi.« Za poračun bi šlo verjetno zelo veliko denarja. Ali to lahko ogrozi katero od drugih dejavnosti na področju zaposlovanja? »Če bi izplačilo poračuna pomenilo ogrožanje katere od oblik aktivne politike zaposlovanja, bi bila to po moje medvedja usluga. Ukrep navidezno zelo pravični-ški bi bil kontraproduktiven, glavnino našega dela pa reducirala na blagajno za brezposelne. To je sicer potrebno, ne bi pa bilo prav, da bi bila ogrožena cela paleta aktivne politike zaposlovanja« • D.Z.Zlebir, foto: G. Šinik MALA ANKETA Kam po osnovni šoli Kranj, 15. februarja - Petnajstletnikom se v naslednjih mesecih do konca šolskega leta ne obeta veliko lepega. Pred njimi je učenje za čim boljše ocene, mala matura, predvsem pa življenjska odločitev, kaj bodo počeli s seboj po slovesu od osnovne šole. Štirje osmošolci so takole odgovorili na vprašanje. Vrtci se bodo prilagodili delovnemu času Jesenice, 11. februarja - V koncernu slovenskih železarn so se odločili za nov delovni čas in številne zaposlene matere so začele razmišljati, kako bo z delovnim časom v vrtcih. V jeseniških vrtcih so zagotovili, da prehod na nov delovni čas za vrtce ne predstavlja posebnega problema. Od 1. februarja dalje organizirajo podaljšano vzgojnovarstveno delo do 16.30 ure. W dislociranih enot, kjer je število otrok majhno, bodo otroke Preusmerili v drugo enoto. Oskrbnina se ne bo povečala, doplači-J? Pa je le za dopoldansko malico in to le za otroke, ki bodo osta-g dlje od 15. ure. Predvidevajo, da bodo otroci prihajali v vrtec kasneje in tako ne bodo imeli zajtrka, ki pripada otrokom, ki obiskujejo vrtec od 6. do 15. ure. Cena zajtrka ali popoldanske malice se bo dodatno zaračunavala k oskrbni ceni. Cena zajtrka je 11 tolarjev, cena popoldanske malice pa 33 tolarjev. V vzgojnovarstveni organizaciji predvidevajo, da bo podaljšani poslovni čas od 10 ur na 11,30 ur dnevno prinesel določene finančne spremembe. Šele čez čas bodo izračunali novo oskrbno ceno. Za podaljšano bivanje ni prijavljenih veliko otrok. Do 16.30 ure naj bi bilo v podaljšanem bivanju v vrtcu Angelce Ocepkove 15 otrok, v vrtcu Julke Pibernik 14 otrok in v enoti Cilke Županje 8 otrok. • D. S. klub VukjUAj Miha Frelih iz Dupelj: »Rad bi postal zobo-tehnik. Če me v šolo ne bodo sprejeli, imam v "rezervi" še gostinskega in turističnega tehnika. Zaključni izpit v osmem razredu se mi zdi boljši od sprejemnih izpitov v srednjih šolah. Nanj se že pripravljamo, čez nekaj dni bomo delali poskusno malo maturo. Moti me, da se moramo učiti predvsem za ocene, ki so pomembne za vstop v večino srednjih šol.« Dijana Bra-iz Kra- » Nameravam v šolo za frizerje v Ljubljano. Vem, da je naval ogromen, vendar upam, da bom sprejeta; to je "moj" poklic, kasneje bi v njem lahko delala doma. Če mi ne bo uspelo, se bom vpisala v ekonomsko ali gostinsko šolo. Odkar je mala matura v osmem razredu, se mi zdi, da pri sprejemu v srednjo šolo res pretenta znanje, na pa toliko trenutna zbranost in sreča.« jič nja: Altijana Ni-kovič iz Dupelj: »Nameravam v ekonomsko šolo za poslovno tajnico. Poklic so mi približale prijateljice, veseli me. Šolanje traja tri leta, mislim, da bom delo lahko dobila. Če bo kandidatk preveč in bom med odklonjenimi, bom poskušala v frizerski ali trgovski šoli. Zelo me skrbi, kako se bo izteklo. V šoli je zdaj ogromno učenja.« Boris Bavič iz Žej: »Prijavil se bom v računalniško šolo v Ljubljani. Pri tej odločitvi sta mi pomagala starša, čeprav nista odločala, računalništvo me res zanima in veseli. V osnovni šoli hodim k računalniškemu krožku. V osmem razredu se bolj učim kot prejšnja leta. Za sprejem v srednjo šolo bom potreboval dobre ocene, veliko točk z male mature. Če v Ljubljani ne bom uspel, bom izbiral med strojno in komercialno v Kranju.* H. Jelovčan, foto: G. Šinik 5. STRAN ♦ GORENJSKI GLAS Gorenjske šole ponujajo mesta v 137 oddelkih Izgubljeni programi se vračajo V Škof jo Loko strojni tehnik, v Radovljico ekonomski, elektroenergetika v Kranj. Kranj, 15. februarja - Med približno 27.000 slovenskih učencev, ki junija končujejo osnovnošolsko obveznost, te dni prihaja razpis ministrstva za šolstvo in šport za vpis v prvi letnik poklicnih in srednjih šol. V gorenjskih šolah bo za 3060 mladih na voljo 137 oddelkov; če to število pomnožimo s 30 učenci, dobimo kar 4110 mest, torej krepkih tisoč več, kot šteje zaključujoča generacija. Seveda pa je dobrohotna ohlapnost le navidezna. Ko primerjamo izobraževalne namere kandidatov za prvi letnik s številom razpisanih mest v posamezni šoli, programu oziroma poklicu, opažamo precejšnje razkorake med ponudbo in povpraševanjem. Kar 70 odstotkov osnovnošolcev želi v štiriletne programe, skoraj četrtina osmošolcev (621) v gimnazijo. Kranjska, škofjeloška in jeseniška gimnazija razpisujejo skupaj 18 oddelkov, torej 540 mest (za novince in ponavljalce). Glede na veliko zanimanje osmošolcev za gimnazijo in na zaostanek gorenjske ponudbe za drugimi pokrajinami bi bil vsekakor že čas, da na Gorenjskem dobimo še kakšno gimnazijo, če že sedanjih ni mogoče več raztezati. Toliko bolj, ker bo bržkone tudi to leto vprašljiv sprejem v drugo najbolj "priljubljeno" srednjo šolo, programsko tudi najbolj podobno gimnaziji, to je ekonomsko. Oddelkov za ekonomske oziroma komercialne tehnike je za novince skupaj enajst, kar pa po izkušnjah iz minulih let ne bo zadoščalo. Zanimivo pri tem je, da se program ekonomskega tehnika z dvema oddelkoma po letu premora spet vrača v Radovljico; pač odraz zamenjave na ministrskem stolu. Očitno je minister dr. Slavko Gaber popustil pod pritiski posameznih šol, naravnanih na "vsakega po malo", na škodo oblikovanja kvalitetnih centrov poklicnega in srednjega izobraževanja, kakršne si je zamislil njegov predhodnik dr. Peter Vencelj. Šole, ki bodo zaradi prevelikega števila kandidatov prisiljene omejiti vpis, bodo kot enega od kriterijev za sprejem upoštevale tudi uspeh s skupinskega preverjanja znanja učencev osmega razreda osnovne šole. T.i. "mala matura" bo 2. junija (slovenski jezik) in 3. junija (matematika), drugi rok pa je 22. in 23. junij. Radovljičani torej spet dobivajo ekonomskega tehnika (priložnost, da razvijejo hotelirsko višjo šolo oziroma zaokrožen center turistično-gostinskega izobraževanja, kot jim je priporočal dr. Vencelj, so verjetno zamudili), res pa je, da bodo zlasti dekleta z zgornjega konca Gorenjske ponovne vrnitve ekonomske šole vesela. Kaže, da sedanje ministrstvo na sploh popravlja "napake" prejšnjega, saj se tudi v Škofjo Loko vrača pogrešani strojni tehnik, v Kranj pa elektroenergetik. Drugo je tako rekoč vse po starem, kot prejšnje leto. Mest je dovolj oziroma celo preveč v večini tehniških šol, zlasti pa v poklicnih šolah, kamor namerava le 30 odstotkov petnajstletnikov. Septembra, če ne prej, bodo tudi ti programi polnejši, zapolnili jih bodo zavrnjeni kandidati na drugih šolah. Tako kot prejšnja leta, bodo vse poklicne in srednje šole tudi letos pripravile za potencialne novince informativni dan. Prvi bo v petek, 26. februarja, ob 9. in 15. uri, drugi pa naslednji dan ob 9. uri. Šole bodo sprejemale prijave za vpis do 15. marca, do 15. aprila bodo kandidati lahko prenesli prijavo iz ene v drugo šolo, rok za vpis je odprt do 12. julijav šolah, ki ne bodo omejile vpisa, do 15. septembra pa velja za učence, ki bodo avgusta polagali popravne izpite. O H. Jelovčan Stolpec za upokojence Amerika - 500 let Kolumba - Kulturna sekcija pri Društvu upokojencev Kranj prireja v torek, 23. februarja, ob 17. uri, predavanje »Amerika - 500 let Kolumba«. Predavanje, ki bo v veliki sejni sobi društva na Tomšičevi 4 v Kranju, bo izvajal Janez Pretnar. Vstopnine ni. A.Hausmann X CD. Grosistična trgovina za vse samostojne trgovce, obrtnike in podjetnike! Prodaja različnih vrst blaga (razen živil). Prinesite, prosimo, tudi vaš obrtni Ust! BELJAK St. M a g d a I e n e r s t r. 35, tel. : 9943/4242-41 51 2 Poslovni čas: ponedeljek - petek, 7.30 - 17. ure sreda 7.30 - 20 ure Veselimo se vašega obiska! PRIPOROČAMO: » Trajne IdobASE, dar j ene IdobASE, surioMESNAii izdElki, pollRAJNE IdobASE, IdobASE ZA pEČENJE, IttJrlANE IdobASE.. *** MESNINE ATA JOŽA IcmaIu tudi pni vašem protJajaIcu. *** MESNINE ATA JOŽA za Vas iN Vašo dRužiNO. ESNRA DOLHAR TRŽIČ, KoROŠkA 26 teL 50-548, Fax 52-079 KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava Prešernovi nagrajenci 1989-1991. V galeriji Mestne hiše je na ogled razstava Krajinsko slikarstvo 19. stoletja - iz zbirk Gorenjskega muzeja. V galeriji Kavka razstavlja Zlata Volarič svoje slike -olja na platnu in risbe s tušem. JESENICE - V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava Ilustracije Prešernovih pesmi in knjižna oprema Prešernovih poezij. Razstavo so pripravili v sodelovanju z Gorenjskim muzejem. V razstavnem salonu Dolik so na ogled likovna dela Evge-na Guština. V bistroju Želva in v pizzeriji Bistr'ca v Mojstrani razstavlja barvne in črno bele fotografije gimnazijec Damijan Hrovat. V pizzeriji Ajdna v Žirovnici razstavlja akvarele Sead Šerkez iz Sarajeva. BEGUNJE - V galeriji Avsenik razstavlja fotografije Tihomir Pinter. BLED - V gradu GrimšČe razstavlja krajine Fedor Žigon. RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše je na ogled razstava akrilov na temo Hudičev most in grafična mapa Krst pri Savici (Requiem) akad. slikarja in grafika Črtomira Freliha. V fotoga-leriji Pasaža radovljiške graščine je na ogled drugi del klubske razstave fotografij Foto kino kluba Radovljica. ŠKOFJA LOKA - V galeriji na Loškem gradu je na ogled razstava Sledi narave in izročila v sodobnem oblikovanju oblikovalca Oskarja Kogoja. V galeriji ZKO-Knjižnica so na ogled ilustracije Petre Čeme na haiku poezijo Slavka Kvasa. Zbirke Loškega muzeja so odprte samo ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure. V galeriji Fara razstavlja slikar Božidar Zavšek Dare iz Žalca. V LTH galerija Menza na Trati razstavljata fotografije Peter Pokorn ml. in Boštjan Pleško, oba FK A. Ažbe. TRŽIČ - V dvorani sv. Jožefa pri tržiški farni cerkvi je na ogled fotorazstava avtorja dr. Jurija Kurilla. člana Fotokluba Janez Puhar iz Kranja. V prostorih TGT v Podljubelju je na ogled razstava risb Stavbna dediščina šentanske doline avtorja Mirka Majerja iz Tržiča. KAMNIK - V razstavišču Veronika so na ogled oljne slike Petra Pečevnika. V kavarni Veronika razstavlja slike Sandro Pečenko. PRIREDITVE TEGA TEDNA KRANJ: GLEDALIŠČE - V Prešernovem gledališču bodo v jutri, v sredo, ob 16.30 bodo ponovili musical za mlade - MI SE PA NE DAMO Milana Dekleve - za šole in izven. V četrtek, 18. februarja, ob 19.30 bodo ponovili komedijo Rayja Coonev-ja ZBEŽI OD ŽENE. Ta predstava kot tudi ponovitve v petek, 19. in v soboto, 20. februarja, so razprodane. KRANJ: NAJMLAJŠI FOLKLORISTI - ZKO Kranj organizira v petek, 19. februarja, ob 16.30 na OŠ Jakob Aljaž občinsko srečanje otroških folklornih skupin. JESENICE: VEČER S PESNICO - Mila Kačičeva bo jutri, v sredo, ob 19.30 gost literarnega večera v pionirski knjižnici. V večeru, ki ga prirejata Gledališče Tone Čufar in Občinska knjižnica Jesenice bodo poleg pesnice brale njeno poezijo tudi igralke jeseniškega gledališča, z gostjo pa bo kramljala Alenka Bole Vrabec. RADOVLJICA: AFRIKA - V dvoranici radovljiške knjižnice bo danes, v torek, ob 19.30 predavanje z diapozitivi o Zambiji, kakor sta jo videli študentki medicine Lidija Pretnar in Marjeta Tomšič. ŠKOFJA LOKA: DIAPOZITIVI - V knjižnici I. Tavčarja bo jutri, v sredo o vzponu na Anapurno predaval ob diapozitivih član alpinistične odprave Filip Bence iz Tržiča. V četrtek, 18. februarja, ob 17.30 pa bo Foto kino klub A. Ažbe predvajal diapozitive na temo Živalski svet. TRŽIČ: GODCI, PEVCI, PLESALCI - V prostorih OŠ Bistrica pri Tržiču, bo v petek, 19. februarja, ob 18. uri Srečanje ljudskih godcev, pevcev in plesalcev, ki ga pripravlja ZKO Tržič. Nastopile bodo mlajše skupine Folklorne skupine Karavanke, na diatonično harmoniko bodo igrali Boris Meglic, Jože Meglic, Miha Meglic s sinom, Stane Avsenik ter Janez Avsenik. Sodelujejo še člani vokalne skupine KUD Jelendol, oktet Tržič, ansambel Tretji človek in trio Rožmarin. Prireditev bo vodila Smiljana Knez.(B.K) KRANJ: LUTKOVNI ČETRTEK - V Lutkovnem gledališču Cveta Severja v gradu Kieselstein bo v četrtek, 18. februarja, ob 16.30 in ob 17.30 predstava lutkarjev Gledališča čez cesto Violinski ključ avtorice Ele Peroci. ŽIRI: RAZSTAVA - V galeriji Svobode bodo v petek, 19. februarja, ob 18. uri odprli razstavo del akad. slikarja Rafaela Terpina iz Idrije. Umetnika bo predstavil prof. Janez Kavčič, kustos Mestnega muzeja Idrija. KAMNIK: IZ BABIČINE SKRINJE - V dvorani Veronika bo jutri, v sredo, ob 18. uri prireditev dramske in glasbene sekcije šolskega kulturnega društva OŠ Stranje. Skupaj s planšarico Kati Turk in harmonikarjem Ivanom Urhom bodo predstavili ljudske pesmi in običaje, plese in še posebej planšarsko življenje. OBNOVA ČOPOVE DOMAČIjT Žirovnica, 15. februarja - Prizadevni kulturni delavci iz vasi pod Stolom skupaj z osnovno šolo v Zabreznici že nekaj let skrbijo za Pot kulturne dediščine. Radi bi, da bi se jim čimprej uresničili načrti, ki jih še imajo: med drugim tudi postavitev spomenika Francetu Prešernu v Vrbi. Letos pa bo Pot kulturne dediščine bogatejša za novo pridobitev. Po petih letih bodo odprli prenovljeno rojstno hišo Matije Čopa v Žirovnici. Čopovo hišo so odkupili tudi s pomočjo prostovoljnih prispevkov, ki so jih zbirali otroci osnovnih in srednjih šol po Sloveniji. V njej bo Čopova spominska soba, prireditvena dvorana in žirovniška knjižnica. Poleg družbene pomoči in številnih sponzorjev so pri Čopovi domačiji opravili tudi 3760 prostovoljnih ur.# D. S. f* Zakaj bi se mučili s pisanjem? Beležite si z 1 DIKTAFONI PHILIPS. Prodajni zastopnik C AN K AR J EVA ZALOŽBA Ljubljana, Štefanova 1 (Nebotičnik) tel.: 061/217-741,115-249 1_FEBRUARJA POPUSTU_J Pred razstavo Gorenjska industrija od manufaktur do danes ZGODOVINA INDUSTRIJE V MUZEJU Kranj - V novih prostorih Gorenjskega muzeja Kranj - v gradu Kieselstein - so minuli petek predstavili katalog k razstavi Gorenjska industrija od manufaktur do danes. Katalog so pripravili v oddelku za novejšo zgodovino Gorenjskega muzeja oziroma kustosinja Nada Holvnski, sodelovala pa je tudi Majda Žontar, ravnateljica Gorenjskega muzeja in drugi sodelavci. Pravzaprav je nenavadno, da se predstavlja najprej katalog k razstavi, medtem ko razstave sploh še ni. Vendar pa imajo v Gorenjskem muzeju za to dovolj tehtnih razlogov. Predvsem je selitev v nove prostore zavrla delo na razstavi za nekaj mesecev, razen tega pa se je v dveh letih zbiranja gradiva zbralo toliko podatkov, izdelkov, fotografij, vzorcev in vsega drugega, da je bilo potrebno spremeniti prvotno zamisel o celoviti predstavitvi razvoja industrije na Gorenjskem od osemdesetih let 19. stoletja pa do danes oziroma natančneje do leta 1991. Pred avtorji razstave se je pokazala dilema -ali obseg razstave zaradi preobilice gradiva omejiti, k temu so navajali tudi že stalni razlogi glede omejitve prostora in tudi denarja, ali pa razstavo razdeliti na več vsebinskih sklopov. Na srečo je prevladala druga možnost: na prvi razstavi, ki jo bo Gorenjski muzej postavil v prvi polovici tega leta, bodo predstavili en del industrijskih področij, kasneje pa še vsa druga. Že pravo razkošje pa bi seveda bilo, če bi lahko .ANINIGA OMA IN FIRMIZA '4BRETSK0* aRUiBA 10* BRITOF P.RRMrj« 0(|& ZABMT l KOM' VKEA^V Jt & TUB vaMD,»M« trm noKNianumnmvn po vjtn juŽhcm niGOKflottt jvcru zaao> Vil KOT --KRUtJ/K! PIRNCZ« ♦ Frenež ima ruiutfft fau ♦,KiumiW zABRcrov ranGjt !tojiz5>ATtt*j>i m A lis. ttaJrtAKJ FOMBI VCKAHJ/H»£ABM> tov inmG, ji pri fiAjTfroTUttBOftm m HAjCtntjfi* z.) naše izdelke. Reklama (izdelal M. Gaspari), ža Zabret, Britof pri Kranju. za vsako postavitev lahko pripravili svoj katalog; vse razstave - dve ali več, bo spremljal le enotni in že predstavljeni katalog s črno-belimi fotografijami. Razlogov, da so se lotili tako obsežne predstavitve gorenjske industrije je vsekakor več, kot je na predstavitvi kataloga povedala ravnateljica Gorenjske- UNIKATNA KERAMIKA Ljubo Blagotinšek - CAFE - GALERIJA PUNGERT Spomini na otroštvo so prvi spomini na "imaginarni muzej", iz katerega svetlobe lahko črpamo samo tisto, kar nas navdušuje. Toda tu je tudi notranja energija in zanos, na katere umetnik odgovarja v tej ali drugi obliki. To je odgovor na trditev, da vsak človek nosi v sebi zbirko raznih slik in oblik, ki jih je treba osvetliti z lučjo trenutka. Nehote se sprašujem, kje so meje umetnikovih idej - ali bolje rečeno - kje so meje naše drugačnosti? Eno od teh naših intimnih drugačnosti predstavlja Ljubo Blagotinšek v GALERIJI PUNGERT. Čeprav že videna v morda bolj impozantnih oblikah, je vendar intimna - skoraj bi lahko dejal - prvinska v trenutku tega časa in prostora. Predstavljati avtorja kot kompleksno in senzibilno osebnost je nepotrebno. Predstavlja se sam, kot ustvarjalec drobnih krhkih predmetov, ki so bili v vsej zgodovini zapis časa, zapis ustvarjal-Čevega osebnega trenutka ali zgolj boj z materialom. Ob vsej tej zbirki, ki je predstavljena na zelo izviren način, lahko rečem samo nekaj svojih misli. Funkcija vaze kot objekta nam je znana, oblika pa je izpoved našega notranjega trenutka. Tako je Ljubo Blagotinšek opisal ples figur v neposredni materialni obliki, ki je sama po sebi nedorečena in kriči po svojem lastnem prostoru. To materialno zlitje dveh ali več figur nam daje vizualno novo vrednoto, ki je pravzaprav dobro znan reprodukcijski proces. Ples je morda samo začetek tega procesa. Vse to naj bi predstavljale Blagotinško-ve figure. Krhke v svoji materiji in bogate v svoji pripovedni obliki. Nejč Slapar Novo iz Mohorjeve založbe SLOVENSKA ZGODOVINA Tovarna lanenega olja in firne- ga muzeja Kranj Majda Žontar. Predvsem ta del svoje zgodovine premalo poznamo, nekaj tudi zato, ker je zavest o muzejski vrednosti sodobnih izdelkov še vse premalo razvita. Da ima muzejsko vrednost predmet star sto ali dvesto let, se nam zdi bolj razumljivo, da pa ima takšno vrednost tudi industrijski izdelek izpred dvajsetih, tridesetih let, pa že manj. S sredstvi slovenskega ministrstva za kulturo je Gorenjski muzej poleg drugih predmetov lahko odkupil za svojo zbirko tudi prvo telefonsko centralo Iskre Kranj. Zato je pravzaprav razumljivo, da v nekaterih podjetjih v nekaj let starih arhivih ni več podatkov o nekaterih izdelkih. V VERZIH Kranj - Na literarnem večeru v modri dvorani gradu Kieselstein je konec minulega tedna Mohorjeva založba iz Celovca predstavila knjižico Slovenska kulturna kronika avtorja prim. dr. Igorja Vetra. Mnogi res poznajo dr. Vetra zaradi njegovega dela v medicini, prijatelji in znanci pa so seveda vedeli tudi za njegovo nagnjenje do vsega lepega, do lepe besede in verzov sploh. Marsikdo pa je bil ob drobni knjižici verzov napisanih v zahtevnem desetercu presenečen ne le nad spretnim sukanjem pesniškega peresa, pač pa tudi nad obsežnim že skoraj enciklopedičnim znanjem zgodovine. Po prijateljskem prepričevanju (Matej Bor), da bi slovenska zgodovina v verzih lahko izšla tudi v knjigi, je avtor predstavil svoje verze tudi javnosti. Kot piše v predgovoru sam, se je odločil vsaj iz dveh razlogov - ker se sami ne cenimo in tudi ne svoje zgodovine in ne jezika, in zaradi tega nas tudi drugi ne znajo ceniti in navsezadnje tudi zato, ker - se zgodovina v verzih lažje bere. Knjižici, ki je izšla v nakladi tisoč izvodov, kot je omenil predstavnik založbe Bogdan Petric, pa se že obeta tudi ponatis, je likovno opremo prispeval avtor sam s fotografijami najlepših fresk v slovenskih cerkvah. • L. M. le posamezna večja podjetja pa se zavedajo pomena svojega razvoja in imajo ne le arhivske službe, pač pa se pripravljajo tudi na svoje tovarniške muzeje. Pri tem je treba posebej omeniti Savo Kranj, Verigo Lesce, Iskro Kranj in še nekatere. Zaradi obilice gradiva se je morala zamisel o razstavi omejiti bolj na izdelke, ki jih je v obdobju od približno 1870 pa vse do leta 1991 proizvedla gorenjska industrija, zato je razumljivo manj poudarjen tehnološki in ekonomski razvoj v tem razmeroma dolgem časovnem obdobju, kakor tudi položaj delavstva. Katalog in razstava prihajata pravzaprav v prelomnem času. Za zgodovino sicer zelo kratko obdobje 120 let je značilnih cela vrsta prelomnic, ki so vsaka po svoje vplivale na industrijo. Ne nazadnje so leto 1918, ko je razpadla Avstro-Ogrska, piše v katalogu Nada Holvnski, in leto 1991, ko je razpadla Jugoslavija z vmesnimi svetovnimi vojnami in nasilnimi družbenopolitičnimi spremembami po dru; gi svetovni vojni, obdobja, ki so najbolj vplivala na razvoj industrije tudi na Gorenjskem-Da ne omenjamo krize tridesetih let ter ostalih velikih proizvodnih prestrukturiranj v teffl obdobju. Vsekakor se tudi za gorenjsko industrijo zaradi iz; gube jugoslovanskih trgov zdaj začenja drugačno, novo obdobje. Del tega, kar je tudi za gorenjsko industrijo že preteklost, je zdaj našlo svoje mesto tudi v muzejskih zbirkah. • Lea Mencinger SPLET IZROČILA Z NARAVO Škofja Loka - V galeriji Loškega muzeja so konec minulega tedna odprli razstavo oblikovalca Oskarja Kogoja. To je že peta postavitev razstave, ki je bila pred enim letom pripravljena za 18. milanski trienale oblikovanja. Razstavo bodo imeli priložnost videti še kje v Sloveniji, že v kratkem pa naj bi jo selili tudi v London. Večina predmetov, ki so bili izbrani za to predstavitev (avtorji razstave so umetnostna zgodovinarka Alenka Bajželj, dr. Stane Bernik in arh. Marjan Kocjan), je občinstvu že znana. Tako ko1 na primer leseni loki (izdelovalec Franc Oblak), valovite steklenice za vino, kozarci z valovnico, nakit, pohištvo, smuči. Vse izdelke pa je mogoče prepoznati za Kogojeve kreacije prav zaradi njegovega proučevanja arheološkega in etnografskega materiala nastalega na slovenskih tleh. Spomin na našo kulturno preteklost, ki jo je razbrati iz vsega Kogojevega oblikovanja, pa je tudi tista vstopnica, ki oblikovalske dosežke na naših tleh iahko predstavlja tudi v tujini, kot je na otvoritvi posebej poudaril dr. Janez Bogataj. • L. M., foto: Gorazd Šinik TECHNO FOTO HI-FI VIDEO Ljubljanska 1, KRANJ tel. - fax.: 064/211-122 /za hotelom Jelen/ Torek, 16. februarja 1993 GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK 7. STRAN ♦ GORENJSKI GLAS DAGMAR ŠUSTER v klubu gorenjskih direktorjev Spet pričakujemo zamrznitev plač Z dogovorom med zbornico in sindikati o ustavitvi naraščanja plač naj bi prehiteli zakonsko zamrznitev. Preddvor, 11. februarja - Pogajalske skupine gospodarske zbornice in vsem sedmih sindikatov so se že usoglasile, da bodo v prihodnji petih mesecih ustavile rast plač, kar morajo seveda še sprejeti upravni odbor zbornice in v posameznih sindikatih. Računajo, da bodo dogovor podpisali 22. februarja, s čimer naj bi prehiteli vladni zakon o zamrznitvi plač. Zbornica in sindikati pa dogovor, ki ima značaj socialnega pakta, pogojejo z ustrezno ekonomsko politiko, zlasti z zmanjšanjem javne porabe. Vlada nasploh zamuja, makroekonomske razmere so nenormalne, patološke kritične, najkasneje oktobra bi že morali reagirati. Vendar vlada ni ukrepala, zato se je nakopičilo tolikšno neravnotežje, da nadaljevanje teh trendov neizbežno vodi v hude zaostritve in konflikte, je uvodoma dejal predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Dagmar Šuster tokratni sogovornik v klubu gorenjskih direktorjev Dvor v Preddvoru. Monetarna politika je napačna teorija Z makroekonomskega vidika je za Slovenijo največja nesreča, da imajo veliko preveč, da ne rečem skoraj vso besedo pristaši klasične monetaristične šole, ki napačno mislijo, daje z monetarno politiko moč rešiti gospodarske probleme, je nadaljeval Šuster. V zbornici rešitev vidijo v vsaj delni gospodarski rasti, ča- Napoved skorajšnje ustavitve oziroma zamrznitve plač je med gorenjskimi direktorji izzvala različna mnenja. Odločno ji je nasprotoval direktor kranjskih Živil Branko Remic, ki je dejal, da se s stališča njihove firme nikakor ne more sprijazniti s tem, da se zbornica, kiji morajo plačevati visoko članarino, zavzema 2a omejevanje svobode pri plačah v družbenem sektorju gospodarstva. Po njegovem mnenju so vodstva firm najbolj pristojna, da presodijo, kakšne so lahko plače. Drugi so se v glavnem stri-nJaJi, da je dogovor boljši kot zakonska prisila, povsem udari na Počez, medtem ko se dogovoru najboljši nekako le lahko izvijejo. Ekonomske politike delno ni, delno pa je slaba_ Že izguba trgov je bila zadosten razlog za ukrepanje, nesorazmerja pa povečujejo še zelo Počasne sistemske spremembe, Za*o imamo nekonsistentno mešanico in v bistvu sploh ne vemo, kakšen ekonomski sistem imamo. V takšnih razmerah bi toliko bolj potrebovali pametno ekonomsko politiko, ki je delno sploh ni, delno pa je slaba. Kazen sledi na kratki rok. Lanski rezultati so bistveno slabši, kot bi lahko bili s pametno ekonomsko politiko in tega ne more spremeniti nihče, če bi še tako rad. Če ne bi junija izsilili vsaj delnega popravka tečaja in obresti, bi bili minusi še večji. sa, da bi zasukali začarani krog bede pa je vse manj, zato se je s temi tezami potrebno konfrontirati. Denimo: stabilizacija za vsako ceno. Kaj je to in kakšna je ta cena? Igranje t monetaristično politiko je skrajno nevarno Ena največjih slabosti mone-tarističnega pristopa je prav v tem, da veliko stane. Izkušnje, tudi naše, pa uče, da zelo veliko stane, problemov pa ne reši. Kratkoročno je zdaj vgrajenih že toliko nabojev, da ni več nikakršnih možnosti, da bi bila letos inflacija zelo nizka. Kajti, če je država v zadnjih štirih mesecih pobrala 750 milijonov mark mesečno, če plače mesečno znašajo naslednjih 500 milijonov mark, je razliko pač potrebno natisniti. Vgrajena tenzija je sicer rešljiva le na brutalen način, kar praktično pomeni, da denarja ne bo in s tem likvidnosti, zato tudi plač ne bo, s tem pa ljudje na cesti. Kmalu seveda tudi policija... Igranje z monetarno politiko je zato skrajno nevarno. V bivši državi se je vsaj petkrat izkazalo, da zgolj z monetaristično politiko problemov ni moč rešiti. Poiskušamo torej še enkrat, kar je že zdavnaj znano. Dagmar Šuster je dejal, da bi morali takoj: 1. spodbuditi izvoz, vključno s povečanjem tečaja tolarja, 2. radikalno zmanjšati javno porabo, predvsem na račun davkov in prispevkov, ki povečujejo ceno dela, 3. obvladati plače na makroekonomski ravni, 4. obvladati cene, 5. brezpogojno znižati obresti, 6. monetarno politiko postaviti v funkcijo gospodarske politike, 7. spodbuditi zaposlovanje novih delavcev, 8. spodbuditi naložbe. Nesmiselno je 'brcati' samo v eno stvar, saj morajo biti mojstrsko povezane v usklajen model, ki ga je potrebno z občutkom regulirati. Vendar ne samo enkrat, kakor je mislil Marko-vic. Petmesečna ustavitev naraščanja plač Vlada ima pripravljen zakon o zamrznitvi plač, sindikati in zbornica ga skušata prehiteti z dogovorom, ki ima značaj soci- Zima brez snega je za turizem podobna katastrofa kot suša za kmetijstvo Zičničarji predlagajo ukrepe V zadnjih šestih letih so bile kar štiri zime skoraj brez snežnih padavin, letošnja suha zima pa žičničarje ponovno spravlja na rob njihovih zmožnosti. alnega pakta. Pogajalske skupine so se že sporazumele, te dni naj bi ga tudi uradno sprejeli in nato podpisali 22. februarja. Veljal naj bi prihodnjih pet mesecev, v tem času naj bi veljala januarska izhodiščna plača, ključnega pomena pa je seveda lestvica mesečnega povečevanja plač glede na inflacijo (eskalacijska klavzula), ki naj bi veljala tako za izhodiščne kot dejanske plače:- - pri inflaciji do 3 odstotkov se plače ne povečujejo, - pri 3 do 5-odstotni inflaciji se plače povečajo za 0,7 odstotka, - pri 5 do 8-odstotni inflaciji se plače povečajo za 0,8 odstotka, - pri veČ kot 8 odstotni inflaciji se plače povečajo za 0,9 odstotka. Če bi bila torej v naslednjih petih mesecih inflacija 3 odstotke na mesec, se plače ne bi povečale, kar pomeni, da bi se v petih mesecih realno zmanjšale za 16 odstotkov. Z makroekonomskega vidika bi bila potrebno takoj za 20 odstotkov znižati plače, kar pa ni stvarno, je dejal Šuster. Mislim, da je naš predlog največ, kar smo v mukotrpnih pogajanjih lahko dosegli. Dogovor naj bi veljal za vsa podjetja, izjema bi bila le tista, ki manj kot 80-odstotno izpolnjujejo kolektivno pogodbo. Vendar le, dokler ne dosežejo te meje. Če država ne bo potegnila drugih potez na področju ekonomske politike, bomo razgovor razdrli, saj mora svoje napraviti tudi država, je še dejal Šuster. • M. Volčjak, foto: G. Šinik ■ ^©mJlSSJJSIEnGLAS f EKONOMSKA M •propaganda* Na Gorenjskem pokritost uvoza z izvozom bistveno boljša 231 milijonov dolarjev presežka Kranj, februarja - Po podatkih Banke Slovenije, ki nam jih je posredovala Območna gospodarska zbornica je gorenjsko gospodarstvo lani v blagovni menjavi s tujino ustvarilo 231,48 milijona dolarjev konvertibilnega presežka. Pokritost uvoza z izvozom je bila na Gorenjskem 147,1 odstotna, v Sloveniji 106,5-odstotna, kar kaže na izrazito izvozno usmerjenost gorenjskega gospodarstva. Gorenjsko gospodarstvo je lani izvozilo za 721,34 milijona dolarjev blaga, od tega le 19 tisoč dolarjev na klirinško območje. V Sloveniji pa je lani celotni izvoz znašal 5.614 milijonov dolarjev, kar pomeni, da ima gorenjski izvoz skoraj 8-odstotni delež. Glede na leto poprej je bil gorenjski konvertibilni izvoz večji za 55,5 odstotka, v Sloveniji pa za 149,2 odstotka. V teh podatkih seveda niso upoštevane storitve. Uvoz gorenjskega gospodarstva je lani znašal 490,42 milijona dolarjev, slovenski uvoz pa 5.273 milijonov dolarjev. V primerjavi z letom poprej je bil gorenjski konvertibilni uvoz večji za 28,5 odstotka, slovenski pa za 30,2 odstotka. Gorenjsko gospodarstvo je ustvarilo 231,48 milijona dolarjev konvertibilnega presežka, saj je bila celotna pokritost uvoza z izvozom na Gorenjskem 147,1-odstotna, konvertibilna pa 147,3-odstotna. V Sloveniji pa je bila celotna pokritost 106,5-odstotna, konvertibilna pa 106,4-odstotna. Podatki vključujejo tudi zunanjetrgovinsko menjavo z državami bivše Jugoslavije. • M. V. Po obisku angleške tiskarne denarja Denar bi lahko tiskali doma Ljubljana, 13. februarja - Pred kratkim so se v angleški tiskarni Thomas de la Rue & Co., kjer tiskajo nove slovenske tolarje, mudili predstavniki Banke Slovenije, oblikovalcev novega denarja in poslanec državnega zbora Zmago Jelinčič. Vodstvo tiskarne je slovenske predstavnike na obisk povabilo zaradi domnevnih napak pri tiskanju tisočtolarskih bankovcev. Zmago Jelinčič je na petkovi tiskovni konferenci dejal, da so angleški tiskarji očitno uvrstili Slovenijo v skupino manj zahtevnih držav, kjer kakovosti denarja namenjajo manj pozornosti. Po zavrnitvi dveh osnutkov za bankovcev, so se v tiskarni bolj potrudili, tako da so zdaj po kvaliteti slovenski tolarji lahko primerljivi tudi z bankovci škotske centralne banke. Jelinčič je prepričan, da so s predstavitvijo celotne tiskarne, Angleži pravzaprav priznali napake, pohvalil pa je njihove varnostne ukrepe. Pri tem je omenil, da je Slovenija zdaj uvrščena med zahtevnejše naročnike. Po Jelinčičevem mnenju imamo v Sloveniji vse možnosti, da bi denar tiskali doma, morda pa bi svoje tiskarske storitve na tem področju lahko ponudili tudi drugim državam, predvsem zaradi kakovostnega papirja iz Radeč, na katerem so natisnjeni slovenski tolarji. Nekaj izkušenj pri tem že imamo, vendar bi zaradi zahtevnosti opravila, ki poleg tehnološke opreme zahteva tudi šolanje kadrov, proces priprav verjetno trajal štiri leta. Ob slovenskem obisku Angleži povedali, da bi lahko na Svetovnem kongresu o ponarejanju denarja, ki bi ga organizirali na Bledu, spregovorili o postopkih ponarejanja, odkrivanje ponarejenega denarja in zavarovanje. • M. G. Spet PRESENEČENJE i i i A v trgovini f v wf Pri nakupu barv, lakov, lepil, plastičnih ometov, parketa, plute in čistil v februarju: v vrednosti od 1.000 -10.000 SIT vam nudimo $ % POPUST nad 10.000 SIT pa 10 % POPUST NE ZAMUDITE LEPE PRILOŽNOSTI! LILA Trgovina LILA d. o .o. Jezerska 121 — 64000 KRANJ Tel./fax (064) 242-450 BARVE LAKI LEPILA ČISTILA TEHNIČNO BLAGO TAPETE Odprto: od 8. - 12., 14. - 18., sobota 8. - 12. Kranj, 16. februarja - Kljub temu da je do konca zime še več kot mesec dni, je Združenje za gostinstvo in turizem pri Gospodarski zbornici na današnjo sejo uvrstilo tudi informacijo o težkem položaju večine naših smučarskih središč. Nekaj bolje kot na Gorenjskem je sicer na Štajerskem, za silo so si pomagali smučarski centri, ki so delno poskrbeli za umetno zasneževanje, kljub temu pa je že gotovo, da so zičničarji, katerih poslovanje je odvisno predvsem od ugodnih snežnih razmer, pred podobno katastrofo, kot jo je bilo naše kmetijstvo v poletnem sušnem obdobju. Tako so upravljalci osemnajstih večjih žičniških naprav v Sloveniji na Odboru za žičnice, ki deluje v okviru Združenja za gostinstvo in turizem ugotovili, da brez hitrih ukrepov in nujne pomoči nove naravne katastrofe ne bodo preživeli. Zato resornem ministrstvu in vladi predlagajo sprejem takojšnjih nujnih ukrepov. Ti pa so: pomoč za ohranitev produktivnih delovnih mest in pomoč za čakajoče na delo, ter zagotovitev sredstev za odpravnine, odložitev plačila davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za dobo treh let z možnostjo odpisa oziroma pretvorbe v kapitalski delež, oprostitev 5-odstotnega prometnega davka za smučarske vozovnice, spremembo stopnje prometnega davka za goriva, maziva za naprave za žičnice in urejanje smučišč, ki naj se zniža na fiksno 10-odstotno stopnjo, zagotovitev nujne nepovratne finančne pomoči iz naslova intervencij v gospodarstvo, reprogramiranje že najetih kreditov za žičniško infrastrukturo s su-per garancijo republike oziroma resornega ministrstva in be-nifikacijo obrestne mere na 50 odstotkov realne obrestne mere. Poleg tega predlagajo, da bi za obračun električne energije določili tarifni razred za družbene dejavnosti kot športne objekte ter da bi se večdnevne smučarske vozovnice štele v davčno olajšavo podobno kot športna oprema. Zičničarji pa predlagajo tudi ukrepe, s katerimi bi v prihodnje ohranili in razvijali naša smučišča. Tako naj bi območne banke zagotovile ugodne kredite z zagotavljenim benefi-ciranjem obrestne mere in moratorijem vsaj enega leta po začetku obratovanja, super garancijo Republike poslovnim bankam za stroške naj bi prevzela država Slovenija, zagotovili pa naj bi sovlaganje vladnih resorjev iz naslova komunalne in prometne ureditve žičniških naprav in smučišč do 50 odstotkov vrednosti investicijskega projekta. Ob gradnjah sistemov dodatnega zasneževanja naj bi uveljavili minimalne pogoje in kriterije za izdajo lokacijskih in gradbenih dovoljenj, prednostno pa naj bi bilo potrebno rešiti vloge za prenose zemljišč oziroma spremembe namembnosti zemljišč, na katerih so predvidene naprave za zasneževanje ali žičniške naprave. • V. Stanovnik V prostorih hotela Grajski dvor v Radovljici je Avtohlša Magister v petek odprla nov avtosa-lon za vozila Nissan. Na novem prodajnem mestu bo poleg celotnega programa avtomobilov na voljo tudi vsa dodatna oprema in rezervni deli. Ob tej priložnosti Je družina Faletič kot prvi kupec v novem salonu pridobila nagrado enoletno brezplačno vzdrževanje nissana micre. POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Test 30.000 km: Tavria 1102 Ponovno na cesti Naš testni avto Tavria 1102 je po malce obsežnejšem servisnem pregledu ponovno nared za še dobro tretjino zahtevne 30.000-kilometr-ske preizkušnje, ki jo bomo po zastavljenem načrtu opravili nekako do polovice meseca aprila. Prvi izvengarancijski servis (garancija velja eno leto ali do 10.000 prevoženih kilometrov) smo zaupali Avtoservisu Mikolič iz Zagorja ob Savi. Že v prejšnjem zapisu smo omenili, daje bilo poleg rednih kontrol in nastavitev potrebno opraviti še nekaj manjših popravil. Tako so serviserji zamenjali nekaj manjših sklopov krmilnega mehanizma, hudo obrabljene zavorne obloge (kar je ob zahtevnosti preizkušnje povsem razumljivo), pričvrstili glavo motorja in očistili vplinjač. Po prevoženi prvi polovici testnih kilometrov smo se lotili meritev in zabeležili naslednje rezultate: - najvišja hitrost: 143 km/h (145 km/h tovarna) - pospešek od 0 - 100 km: 18,7 s (18,0 s) - povprečna poraba goriva: 8,6 1/100 km (4,6/ 6,6/ 8,6 po ECE normah) Morda se zdi številka o končni hitrosti prenizka, ostale pa previsoke, vendar naj še enkrat poudarimo, da smo vozili z razmeroma grobimi zimskimi pnevmatikami, da je vozilo praktično ves čas izpostavljeno največjim obremenitvam in da so bile temperature v zadnjem času precej nizke, kar z drugimi besedami pomeni, da bi tavria zlahka dosegla tovarniško deklarirano hitrost in ob zmernejši vožnji tudi vsaj pol litra manjšo porabo. Po drugi t7\vri7\ TAVRIA 1102 v BELI IN RDEČI BARVI - trenutni dobavni rok 3 - 4 tedne SERVIS IN REZERVNI DELI ZAGOTOVLJENI commerceP0 Ljubljana, Einspielerjeva 6, tel.:061/122-241 Naš testni avto Tavria 1102: še zadnja tretjina zahtevne preizkušnje. Foto: M. G. strani pa je res, da je pri tem avtomobilu potrebno posvetiti nekaj več časa nastavitvi vžiga in vplinjača, pač zaradi nekaj večje nenatančnosti pri izdelavi. Testni avto bo torej odpeljal še slabih 13.000 kilometrov, ker pa smo sklenili, da mu bomo redni servis namenili vsakih 5.000 kilometrov, ga bomo kmalu spet zapeljali v eno od pooblaščenih servisnih delavnic. Takrat pa bomo poročali tudi o stroških po 20.000 prevoženih kilometrih. • M. Gregorič Dodatni davek birokratski ukrep Predstavniki 19 ekskluzivnih uvoznikov tujih avtomobilov so vladno namero o dodatnem 15-odstotnem obdavčenju uvoženih avtomobilov na petkovem srečanju s predstavniki spremljajoče industrije ocenili kot birokratski ukrep, ki bo zavrl prodajo, uvrstil Slovenijo med nestabilne trge in hkrati zaradi manjšega dotoka carinskih in davčnih dajatev prizadel tudi državo. Udeleženci posveta so se dogovorili tudi za izdajo skupnega kataloga, s katerim se bodo tujim principalom predstavili na letošnjem Slovenskem avtomobilskem salonu. • M. G. Zazrite se v modno prihodnost! 39. SLOVENSKI SEJEM KONFEKCIJE, MODNIH TKANIN, PLETENIN, USNJENE IN KRZNENE KONFEKCIJE TER GALANTERIJE, MODNIH DODATKOV, KOZMETIKE IN NAKITA, Z MEDNARODNO UDELEŽBO. JI SEJEM MODA * FASHION MODA JESEN-ZIMA 93/94 V ČASU SEJMA BODO VSAK DAN RAZEN SOBOTE V FESTIVALNI DVORANI OB 16. IN 19. URI ORGANIZIRANE MODNE REVtIE. Ljubljana, 17. - 20. februar, od 10. - 19. ure iki LJUBLJANSKI SEJEM Cena semenske koruze Čeprav smo koledarsko j>ele sredi zime, pa na gorenjskih kmetijah že razmišljajo o tem, katere sorte semenske koruze bodo spomladi posadili. Na spomlad pa se pripravljajo tudi v trgovinah s kmetijskim reprodukcijskim materialom. V kmetijsko gozdarski zadrugi Sloga prodajajo semensko koruzo sort BC-272, BC-278, BC-312 in BC-318 (brez davka) po 310 tolarjev za kilogram, z davkom pa po 326 tolarjev. (Za kmete, ki imajo izjave, da gre za reprodukcijski material, je cena brez davka.) Še ta teden se bodo zadružne poslovalnice založile tudi s semensko koruzo Pioneer - Helga, Dea, Eva in Mirna. Cena še ni natančno določena, bo pa verjetno okrog 500 tolarjev za kilogram-Ta teden bodo dobili tudi semenski jari ječmen, za katerega pa bo treba odšteti od 72 do 75 tolarjev za kilogram. Poklicali smo tudi v poslovalnico škofjeloške kmetijske zadruge na Trato in zvedeli, da imajo v zalogi semensko koruzo BC-290, BC-318 in Eta-272 po ceni 290 tolarjev za kilogram (brez davka) oz. po 304,50 tolarja (z davkom), sorte Pioneer Helga, Dea in Eva pa z davkom po 414 tolarjev. Še ta teden pričakujejo, da bodo dobili tudi sorti BC-191 in BC-408, za kateri bo cena enaka kot za BC-290 in BC-318, dobili pa bodo tudi sorto Pioneer Mirna. Januarski stroški prireje litra mleka - 34,79 tolarja Na Kmetijskem inštitutu Slovenije so na podlagi modelne kalkulacije ocenili, da so bili januarja stroški prireje litra mleka na kmetijah (11 krav, povprečna mlečnost 3800 litrov na kravo) 34,79 tolarja oz. za 3,9 odstotka višji kot decembra. Na porast stroškov so najbolj vplivale za 3,3 odstotka višje povprečne plače v gospodarstvu in revalorizacija katastrskega dohodka. Kot je znano, se je katastrski dohodek z novim letom povečal za 46 odstotkov, to pa je vplivalo tudi na povečanje davkov in prispevkov za zdravstveno zavarovanje. Če primerjamo ocenjene stroške prireje in povprečno januarsko odkupno ceno (za mleko s 3,6 odstotka tolšče in povprečnim 7-odstotnim dodatkom za kakovost), ugotovimo, da je cena pokrivala samo še 61,5 odstotka stroškov. Za primerjavo povejmo, da je lani od januarja do maja odkupna cena pokrivala še od 81 do 85 odstotkov stroškov, predlani pa povprečno 75 odstotkov. Do podobnega razkoraka je prišlo tudi pri živini. Januarski stroški prirasta govedi na kmetijah pri specializiranem pitanju (prirast 0,85 kg/krmni dan, pitanje od 120 do 510 kilogramov) so bili 189,66 tolarja za kilogram oz. za 3,2 odstotka večji od decembrskih, v gorenjskih (družbenih) klavnicah pa odkupujejo mlado pitano govedo extra ka-kovotstnega razreda po 148,40 tolarja za kilogram. To pomeni, da odkupna cena pokriva še 78 odstotkov ocenjenih stroškov prireje. Koliko za pašnik? Cene kmetijskih zemljišč so odvisne od ponudbe in povpraševanja - in kajpak tudi od cenitve. V kranjski občini, na primer, je za kvadratni meter pašnika I. razreda treba odšteti 98 tolarjev, za drugi razred 84, za tretjega 70 in za četrtega 58. Pašnik petega razreda je po 42 tolarjev, šestega po 28, sedmega in osmega pa po 14 tolarjev. JELOVICA Največji trije na Brdu Kvaliteta in eleganca na modni brvi Brdo, 12. februarja - Že tretje leto zapored so tri največje gorenjske konfekcijske hiše, GORENJSKA OBLAČILA Kranj, KROJ Škofja Loka in TRIGLAV KONFEKCIJA Kranj povabile na Brdo na ogled svojih modnih kolekcij za jesen zimo 1093/04 iz vse Slovenije blizu 500 poslovodkinj in poslovodij. Okrog 300 modelov se je zvrstilo na četici brhkih manekenk. Namesto da bi izgubili tri dni in se pri vsakem proizvajalcu posebej ob modelih na obešalnikih odločali o nakupih za skoraj leto vnaprej, so to opravili vse v enem dnevu in preživeli na Gorenjskem lep dan. Veliko lažje se odločiš takole, ko vidiš model oblečen, "v živo". In kaj so ob tem dogodku ugotavljale slovenske poslovodkinje? Predvsem je bilo to zanje znova srečanje s kvaliteto, ki danes za naše žepe ni poceni, zagotovo pa cenejša kot čez mejo, in ki bo zadovoljila še bolj zahtevnega kupca. Tako, teden malih modnih revij naših največjih treh gorenjskih konfekcionerjev na Brdu je mimo, vse Gorenjke in Gorenjce pa prisrčno vabijo na sejem mode, ki ga bodo jutri, v sredo, 17. februarja, odprli v Ljubljani. Tam bodo za jesen - zimo 1903/94 pokazali še bolj izbrane modele svojih kreatorjev, kajti z njimi vstopajo v mednarodno areno. Boj tam pa ni lahak. Helena Plestenjak. poslo-vodkinja tekstilnega oddelka Blagovnega centra LOKA Medvode: "Zelo všeč mi je ta način predstavitve modelov; vse drugače je oblačilo videti na manekenki, kot na obešalniku. Hitreje in lažje se odločiš, kaj boš vzel v prodajo. Od KROJA bomo naročili zimske plašče, pri TRIGLAV KONFEKCIJI krila in bluze, pri GORENJSKIH OBLAČILIH pa zimske kostime. Moram pa še vse tri kolekcije podrobno pregledati in zagotovo se bom še za kaj odločila. Z razpredelnico, kjer so vpisani vsi modeli, velikosti, cene in roki dobav, samo vpišem število komadov, ki jih želim. Barve so dobre, vse tri konfekcijske hiše povsem sledijo modi. Videla sem že nekaj modnih revij za jesen-zima 1993/94 v Nemčiji in lahko primerjam. Cene so sicer za naše razmere malo visoke, vendar tako visoke kvalitete zunaj za to ceno vseeno ne bi dobili, če se bodo držali postavljenih rokov, bo kar v redu." Danijela Hočevar, lastnica trgovine "DANIJELA", Koper: "Izredno lepe modele so pokazali. Najbolj všeč so mi KROJEVE športne jakne. Dobri materiali, odlični kroji. Krila in hlače bom vzela od TRIGLAV KONFEKCIJE. Tudi njihovi kostimi so izredno lepa klasika - ne predolga krila, ne preveč po telesu ukrojene jakne. GORENJSKA OBLAČILA imajo zelo lepe modele, a preveč ukrojene in se zato težje prodajajo. So pa res zelo lepi modeli in dobri materiali." Majda Žagar, poslovodki-nja Konfekcije KOČNA Kamnik: "V naši poslovalnici držimo bolj moško konfekcijo in prav vesela sem, da je KROJ tokrat kar nekaj modelov pripravil tudi za moške. Vesela sem, da so upoštevali naše pripombe in spet izdelali zelo iskane moške površnike. K nam prihajajo stranke iz Tuhinjske doline, iz črne in dru- god in hočejo klasična oblačila. Pri marsikateri firmi je danes prav zaradi njihove usmerjenosti v izvoz težko kaj dobiti v domačo prodajo. Pri šeširju, na primer, ne dobiš črnega moškega klobuka, klasičnih hlač ni, gozdarji in planinci pa zaman sprašujejo za pumparicami iz lod-na. Če si veliko za pultom, poznaš želje strank in upam, da bo v prihodnje več posluha za želje in potrebe naših podeželskih kupcev." Marjana Merslavič, P0SA-VJE - trgovina Moda, Brežice: "Zelo mi je všeč ta način predstavitve modelov - z modno revijo. Občutek imam, da je v teh modelih še več elegance. Ne bo za vse žepe. Takoj sem se odločila za nakup nekaj KR0JEVIH plaščev, za nekaj modelov iz svečanega programa TRIGLA^KONFEK-CUF - najbolj mi je v oči padel njihov komplet krilo, hlače in jakna v belem in enak plašč. Ta firma je tokrat pripravila tudi več kril za močnejše postave, št. 52, 54, ki so zelo iskane. Včasih smo take velikosti dobivali iz Zagreba, pri nas pa se le počasi premika. Menda je tudi Mura dala na trg nekaj večjih številk. Sicer pa vse, kar zaključujem, zaključujem s strahom. Pri vseh modelih je visoka kvaliteta, a tudi visoka cena. Še vedno velja rek, da nisi dovolj bogat, da bi kupoval poceni. Marsikdo tako misli, a si ne more privoščiti. Kvaliteta je res visoka, zadovoljen si s takim oblačilom, a časi so neprimerni. Kupna moč je pri nas razpolovljena in vesel si vsakega, ki stopi v trgovino." Sonja Slak, Trgovska hiša MERKUR, Maribor: "Všeč mi je, da si na enem mestu lahko ogledamo najnovejše modele kar treh konfekcijskih hiš hkrati. Tako imamo kompleten pregled nad kolekcijami, cenami in materiali. KROJ je spet predstavil odlično kolekcijo plaščev, izredno zanimanje pa je tudi za njegove športne jakne s kapuco "park". TRIGLAV KONFEKCIJA je pripravila nekaj zanimivih lažjih kostimov. Za pohvalit je komplet hlač, krila in blazerja ter plašča; če si poslovna žena kupi tak kostim, doda le še nekaj bluz, pa je oblečena za na pot. Mura je ta način že imela. In kar je najbolj pomembno: proizvajalec te ne prisili, da kupiš vse troje. Po svoje izbereš, kombiniraš. GORENJSKA OBLAČILA imajo klasično eleganco. Tu veš, kaj kupuješ. Oblačilo, ki ga kupiš, lahko mirno nosiš nekaj sezon." V R E me Vremenoslovci nam za naslednje dni ne napovedujejo večjih sprememb vremena. LUNINE SPREMEMBE V nedeljo, 21. februarja, bo ob 14. uri in pet minut MLAJ. Ker se Luna spremeni popoldne, bo po Herschlovem vremenskem ključu lepo in prijetno vreme. PRIVLAČNOST CEUSKIH MESNIN Februarja so v Celjskih mesninah pripravili akcijo sindikalne prodaje mesnih izdelkov. V firme so poslali silno natančna navodila, zaprosili, da naročniki, ki so z njimi že sodelovali, poravnajo dolgove iz prejšnjih akcij itd.itd. Nato pa sledi zanimivo sporočiIce: V primeru fakturne vrednosti nad 50 tisoč SIT vam pripada nagrada, zato vas prosimo, da navedite, kakšno nagrado želite! Možnosti sta dve: nagrada v smislu 2 odstotnega odbitka po računu, ki jo prej me sindikat ali iz asortimana ponudbe! Nato pa še: ime in priimek osebe, ki bo nagrado prejela! Vic je seveda v tem, da se v firmi pač marsikdo odloči, da naroči bolj poceni pakete celjskih mesnin. Paketi so v vrednosti od 4.200 do 6.000 tolarjev. Ena, dva tri - in vsota, ki je pomembna za priporočilo za nagrado, je mimogrede dosežena! V grobem, špekulantskom smislu gre takole: ena oseba, ki se v firmi znajde, pobere naročila in kot nagrado celjskih mesnin iz asortimana ponudbe zastonj in zase - za koga pa! - izčrpa še za 50 tisoč tolarjev govedine, klobas, svinjskih reber, šunk, krač, bosanskih sudžu-kov, šunkaric etc.etc. Za kar eno srednjo veliko zasebno zamrzovalno skrinjo... Dobra finta, ni kaj! D. S. TRATARJEV ATA: ZIMSKE SUŠE SO ŽE BILE Trata pri Velesovem, 12. februarja - Do nedelje, 14. februarja, ima Jože Grilc, Tratarjev ata s Trate pri Velesovem, v svojem zvezku samo trikrat zarisane padavine v tem letu. Dva dni je dež rosil, en dan pa je padlo za slano snega, in nič drugega. Tako suhe zime so naši kraji že imeli, o njih piše tudi Valvasor, Tratarjev ata pa pomni najbolj suho zimo leta 1948, ko so Martinovčevi že 9. februarja sadili repo za seme. "Po mojem štirinajst dni še ne bo hude spremembe. Šele ob mlaju bo, oziroma ob prvem krajcu, ki pride po mlaju, pa še takrat bo odvisno od tega, ali bo mlaj bliže polnoči ali poldnevu. Če bo bliže poldnevu, bo deževalo ali snežilo, če bo bliže polnoči, pa se bo lepo vreme še nadaljevalo. Zračni tlak vsak dan opazujem in res ne pomnim, kdaj bi segel čez 40 miliba-rov. Je pa pred štirinajstimi dnevi kazalo 44, danes pa 42 milibarov. Tako visok zračni tlak zagotavlja lepo vreme. Tudi če se bo vreme na kratko spridilo, se bo lepo vreme verjetno nadaljevalo. Ni pa to vreme dobro ne za žito ne za sadje. Vsak dan grem do polja in gledam, kako žito postaja vse bolj višnjevo. Moralo pa bi biti lepo travnato zeleno. Včasih, ko je sneg ležal na njivah, smo konje zajahati, da smo prebili zaledenelo snežno pokrivalo, da je zrak prišel do žita. V hribovskih vaseh so pa kar živino spustili na polje, da je prehodila njive in dala žitu dihati. Takole suha zima pa ne obeta nič dobrega. Suha zmrzal dviguje zemljo in žitu potrga korenine. Tudi drevje bo zaradi toplih dni prekmalu začelo spuščati, potem bo pa pozeba. Včasih, smo se Miklavžu priporočali za sneg pozimi, če ga ni bilo. Takole suhe zime so bile hude tudi za mlinarje, saj ob takem vremenu noben vodni mlin ne bi več mogel delati. V potoku Lebrant, ki teče skozi Trato, je le še za dva prsta vode, pa skorajda ne pomnimo, da bi pozimi kdaj presahnil. Tokrat bo osušil, če bo šlo tako naprej. Vse kaže, da bodo še procesije za dež." Vsake toliko časa našim črnograditeljem trda prede; tako trda, da se morajo v potu lastnega telesa družno in solidarno upreti kakšni planirani rušitvi. Ta pojav najostrejših sankcij, se pravi rušitev divjih gradenj, je v teh krajih vsaj tako nepredvidljiv kot izbruh kakšnega vulkana. Nihče ne ve, kdaj in kje bo oblast nenadoma postala tako živčna, da bo nad črne hiške poslala buldu-žer in delavce v pajacih. Lahko, da nikoli; lahko pa tudi jutri zvečer ali čez petinpetde s»t let - časa in kraja ne pove nobena pratka! . To sicer res ni kakšna lepa in zgledna poteza demokratičnih in pravnih držav - da te namreč najprej pustijo in pustijo in spet pustijo na črno graditi, potlej ti pa pridejo porušit'. V kakšni pravni državi namreč nikomur še na misel ne pride, da bi kupil nezazidlji-vo parcelo in šibal z gradnjo! Ce pa bi, revež nevedni, bi kazensko tako nasrkal, da bi gradnjo sam odstranil. Zato, ker je pojav črnih gradenj naša dolgoletna, že kar tradicionalna specifika, je tudi reakcija javnosti na moč specifična, nihče se ne sekira, ko nam kažejo tiste socrealisti-čne slikice iz Malega Vrhka, ko se tepejo za lojtro, odstranjujejo žleb in se obkladajo s svinjami. Tu, na teh tleh, vsak pomisli: pa taka majhna fletna hiška, ki jo je, revež, sam zi- TEMA TEDNA VELIKI VRHKI dal! Le kaj je «zadaj«, da so oblastniki tako popadljivi? In ko pride jutro in ko se obelodani, da bodo črnograditelji iz Malega Vrhka tožili pristojnega ministra, gre vest spet skozi eno uho noter, skozi drugega pa ven! Pa kaj?!? Ga bodo pa tožili - saj drugega tako ali tako ni vreden! Enkrat samkrat mi je bilo dano videti komplet prelepo Gorenjsko iz zraka. Dvoje stvari sta mi za vselej ostali v spominu: da je tam gor, iz višin, videti res lepa, da pa ima v svojih prelestnih gmajnah toliko vikendov, da ti v resnici jemlje sapo! Gmajnica pa trije vikendi pa spet travnik pa spet štirje vikendi. Pokljuka, Jelovica - pa saj ni res, kako sta v resnici pozidani! Priznam - od tistih časov naprej se mi je poglobil razgled v črnograditeljsko sfero nasploh in v vikendaško še posebej! Kapljica po kapljici, informacija po informaciji in vsak butelj je lahko zastopil, kako je zadeva lahko pridobila tako množično razsežnost. Pri gradnjah nasploh je bilo v polpretekli zgodovini olala mafijaštva: ti meni, jaz tebil Kolikokrat so kmetje zaman tarnali, ko so jim parcele čez noč okvalificirali za manj kakovostne, da bi na njih čisto legalno stalo stanovanjsko ali vikendaško naselje! En partijec se je zapičil v krasno lego, pa smo »zlifrali« zadevo skozi organe. Zraven so lahko zidali še kakšni bratranci in tete in strici in privilegirana smetana ali kakšen tip, ki je bil z materialom ali kako drugače koristen. In to je šlo v krog in na široko: nič se ni vedelo, a vedelo se je vse! Po drugi strani pa je bilo treba zaradi lepšega sem in tja preganjati kakšnega »ta-pravega« črnograditelja; tistega, ki ni imel ne žlahte ne kakšnih drugih vez in si je pri-zidal kakšno drvarnico ali postavil «kočurico«! Saj je z Malim Vrhkom ista pesem: gospod ljubljanski župan je prostodušno priznal, da ima njegova žena črno gradnjo na mestu, kjer naj bi stala trgovina. Pa kaj?!? Izjavil je, da bo črna gradnja od žene njemu še prav prišla, ko ne bo več župan. In potem se črnograditelji z Malega Vrhka ne bi uprli?! Dajte no! če se gremo v državi tak vija vaja, je še tako lepo zamišljeno sankcioniranje v imenu zakona in v imenu ljudstva ena groteska. Saj ljudje ja niso po župi priplavali! Mali Vrhek je v resnici Veliki vrh ledene črnograditeljske more, ki preveva Slovenijo po-dolgem in počez. Saj človek še skozi okno ne more pogledati, ne da bi uzrl kakšno črno graditeljsko svinjarijo: od drvarnic, do prizidkov in garaž. Nikarte misliti, da me preveva kakšna posebna simpatija do črnograditeljstva - ampak toooliko je črnih in polle-galnih gradenj, da jih ne »po-dela« še tako dela in reda ljubno ministrstvo! Hec bo v tem, kako bodo reagirali državni svetniki (tisti, ki so si zdaj dali plače znižati za celih 20 procentov, kar je bila silno velika žrtev, če pomislimo, kako so se zafrknili! Mar bi si že v začetku omislili plače v višini deset tisoč mark in bi danes lahko znižali svoje akontacije za celih 50 procentov, ne pa za pičlih 20 - in bi še zmeraj pristali na povprečnih pet tisoč markah!) Me prav zanima, kateri svetnik bo zato, da morajo črne gradnje pri priči preč? Boste videli: vsi bodo do onemoglosti filozofirali o kompleksnem pristopu do akutnega problema, vmes bo govor o zeleni komponenti in tako dalje, nazadnje pa ne bo nič. Nič vse do naslednjega izbruha neke prihodnje oblasti, ki bo na tem področju izgubila živčke. In bo planila kot vulkan na kakšen naslednji Mali Vrhek... • D. Sedej Tal Ji Quan - Lahen, umirjen, toda dinamičen potek gibanja odraža neprekinjenost življenjske energije, razvija se zavest o vsem telesu in nas uči brzdati in razporejati energijo. Refleksologlja - Terapevti trdijo, da se vsi telesni organi odražajo v stopalu. Z naravnim stimuliranjem teh organov lahko brez zdravil dosežemo uravnoteženost v telesu. Kranj - Trgovina Jerebika na Tomšičevi 36 v Kranju si je od začetkov v lanski jeseni že pridobila širok krog ljudi, ki želijo jesti in živeti zdravo Ponudba žitaric, kruha, kalčkov pa tudi zelišč in čajev je vse večja. Niso pa ostali le pri trgovini, v prenovljenem prostoru v hiši ponujajo poleg že utečene radiestezije in astrologije še nove tečaje Ameriška terapevtka Diane OConnor bo v soboto, 20 februarja, vodila seminar refleksologije, v torek, 23 februarja, pa se bo začela šola kitajske tehnike meditativnega gibanja Tai Ji Quan. ki jo bo vodil član ljubljanskega društva Nov tečaj globinske sprostitve in meditacije se bo začel v petek, 26 februarja Nasvete in več o delu na tečaju poiščite v Jerebiki, telefon 221-238 (nk) Komunalna cona na Primskovem Mirka Vadnova 1 Vabimo vas na VESELO PUST0VANJE v petek, 19. 2. 1993 od 20. ure dalje. Igra ansambel TRIO 3. Postregli vam bomo s pustnimi specialitetami. Konzumacija 1.000,-SIT. Informacije po tel. 217-474. 9TSTRAN ♦ GORENJSKI GLAS ELEKTR0JEŽ Kadar so na tapeti cene električne energije in to je vseskozi - v javnem podjetju Elektro Slovenija poudarijo: "Za redno dobavo električnega toka zaračunajo na Zahodu med 17 in 18 pfenigov za kilovat-no uro, povprečna cena v Sloveniji pa je samo 8,89 pfeniga!" In temu potem sledi manjša ali večja podražitev, takšna ali drugačna sprememba tarifnega sistema (oziroma skrita podražitev, ki je niti ministri ne znajo pojasniti), itd. V nekem gorenjskem gospodinjstvu so lani potrošili 1000 kWh elektrike po višji tarifi in dobrih 1400 kWh po nižji tarifi. Skupaj z vsemi dajatvami ua moč (na Zahodu rečejo: za redno dobavo") so v pristojnem javnem podjetju naračunali vrednost porabljene elektrike v znesku 18.098,00 tolarjev. Ker so statistiki za lansko leto izračunali povprečno vrednost nemške marke na okroglih 52,00 tolarjev, so v omenjenem gorenjskem gospodinjstvu plačevali elektriko po povprečni ceni 14,25 pfeniga. Če smo zelo natančni, je povprečna cena 14,25 pfeniga za kWh s stroški za redno dobavo elektrike" celo nekoliko višja kot v nekaterih drugih evropskih državah. Zelo verjetno je nekaj narobe z gorenjskim gospodinjstvom, ki porabi na leto 2400 kWh elektrike - tarifni sistem, cene, povprečja pa so popolnoma O.K. - M. Va. LESTVICA "TRŽIŠKI HIT" V četrtek, prejšnji teden, smo podelili še zadnjo nagrado, in sicer, v zadnji oddaji Tržiškega hita. Ob poslušanju kasete bo uživala Bernarda Šturm, Potok 17, 64228 Železniki. Vse, kar danes še ni nujno, bo ostalo skrivnost. Povemo vam le toliko, da ne gre le za lestvico, ampak za sklop več oddaj, ki so z le stvico združljive. Torej, glede na vse novosti smo morali spremeniti tudi kupon, ki ga nam boste poslali vsakič do sobote, tako kot doslej. Torej, slišimo se v četrtek, 18. februarja 1993, ob 16.30 na frekvencah 88,9 MhZ in 95,0 Mhz stereo, ter na srednjem valu 1584 KHz. 1. KUPON ZA LESTVICO TUJA PESEM: _ DOMAČA PESEM: _ TUJI PREDLOG: _ DOMAČI PREDLOG:_ GLASBENA TEMA:_ NASLOV:_ OTJUH Nasvet: s pošiljanjem počakajte do petka, ker vam bomo v četrtek povedali, kaj morate v kupon vpisati! Lep pozdravJern In lekica NARODNOZABAVNA PRODUKCIJA '92 7. NADALJEVANJE PIŠE: DRAGO PAPLER VALČKI IN POLKE PETRA FINKA V splošni revščini, ki je na področju domače glasbe zadnja leta zazevala na Dolenjskem, je kaseta Valčki in polke harmonikarja Petra Finka prava osvežitev za ljubitelje domačih viž. Kot solist se Fink še ni uveljavil, zato pa je poznavalcem že prav dobro znan, saj je igral pri dolenjskih ansamblih Gotlib, Objem in Dolenjci, že nekaj časa pa je nepogrešljv član ansambla Modra kronika. Na svoji prvi kaseti je zbral deset lastnih instrumentalnih skladb, sočnih in med seboj dovolj raznolikih, da pritegnejo pozornost. Pri snemanju sta mu pomagala nadarjeni kitarist Aleš Svetlin (iz Tria Svetlin) in Avsenikov studijski baritonist in basist Igor Podpečan, ki je bil tudi producent posnetkov v lastnem studiu Zlati zvoki. Fink sestavlja svoj ansambel in sodi med tiste umetnike pod Srakino produkcijsko in založniško streho, ki zaenkrat še niso najširše uveljavljeni, a njihov čas zagotovo prihaja. . POZDRAV Z MORJA Pozdrav z morja je bila prva kaseta z narodnozabavno glasbo, ki je marca 1992 izšla pri Založbi Zlati zvoki iz Kisovca v sodelovanju z Novim tednikom - Radiom Celje. Novi tednik namreč pripravlja vsakoletno dobrodelno akcijo "100 kmečkih žena na morje", ki omogoča izžrebanim kmečkim ženskam brezplačni dvodnevni izlet na morje in večerni kulturno-zabavni program. Na prireditvi so za veselje poskr beli ansambli, v 20 letih pa so igrali: ansambel Vikija Ašiča st., Veseli hmeljarji, Celjski instrumentalni kvintet, ansambel Mira Klinca, ansambel Vita Muženiča, Marela Internacional. ansambel Nika Zajca in Alfi Nipič s svojimi muzikanti ter oktet Studenček, ki so s svojo pesmijo dvakrat olepšali pot na morje. Tone Vrabl, pobudnik akcije je na ovitku domiselne priložnostne kasete, ki je izšla ob 20-leinici izlelov, zapisal, da je to nekakšen glasbeni pozdrav in zahvala vsem. ki so dose-daj pomagali pri pripravi akcij, da so lahko odpeljali izpod košatih, cvetočih jablan med dišeči rožmarin sto kmečkih žensk... Na kaseti je deset najbolj uspelih viž desetih ansamblov, ki prostovoljno sodelujejo v okviru te pobude na morju... BODEČA NEŽA Ansambel Jevšek iz Kranja je v sedemnajstem letu delovanja izdal pri Založbi PAN RECORDS iz Kranja svojo drugo kaseto z naslovom Bodeča neža. Na njej so zbrani sami uspešni posnetki zadnjih treh let, odkar je izšla prva Jevškova kaseta Mladostni spomini (RTB, 1989). To je eden izmed redkih projektov, na katerem so kar tri zmagovalke Lojtrce domačih po izboru poslušalcev iz treh zaporednih let Valček Za Krvavcem je zmagovalna mesečna melodija leta 1990, hu domušna polka Bodeča neža leta 1991, Srečno proti domu pa marca 1992, ki je bila predstavljena tudi v uradnem televizijskem delu Alp skega večera '92 na Bledu. Na lestvici Radia Kranj je bil uspešen valček Družinski praznik, ki se je drugod oprijela tudi med čestitkami po slušalcev. Spevne viže so bile adut za dober odziv med poslušalci, saj so se dobro oprijele tudi na živih nastopih Polka Ljubo doma spada med domoljubne, ki so se tematsko porodile ob številnih igranjih na tujem, kjer ni vedno vse tako sladko, kot si nekateri predstavljajo. V modernejšem stilu je polka Po drugi poti v instrumentalni izvedbi, nov aranžma ima instrumentalna polka Gremo kosit, zanimiva je in štrumentalna viža čez to ravno polje, Med tesarji pa je poskočna pol ka in hkrati zahtevna ter po simboliki odraža Jevškovo dopoldansko poklicno delo, ki je v neposrednem stiku s to stroko, medtem ko je melodija V dolini Kokre obdelana v novi varianti. Ansambel Jevšek iz Kranja Pust, pust, krivih ust Pa je spet tu ta veseli praznik, ki ga tudi gorenjske gospodinje ne moremo spustiti mimo brez naše stare pustne kulinarike, brez bobov, brez flancatov, mehkih in krhkih, pa tudi ne brez dobrih domačih svinjskih dobrot. Že od nekdaj velja, da naj bo te dni obilo vsega dobrega na mizi, kajti sledil bo hud post, ko bo treba napraviti pokoro za vsa pretiravanja pri mizi in norenja za šemami od pustne sobote do pepelnične srede. Veliko dobrih receptov smo vam že posredovali na tej strani v zadnjih letih, pa vendar se gospodinje vedno znova rade preskušajo v novih receptih. Tudi danes vam jih bomo nekaj ponudili, drage gospodinje in spoštovani gospodinjci. One druge, postne, da si bomo olajšali želodce in trebuhe tako, kot to velja po stari krščanski navadi, vam bomo predstavili danes teden. Tokrat so na vrsti le dobrote. Vsi recepti pa so stari, preskuše-ni. Pustni krofi I / kg moke, 6 dag kvasa, 1/4 l mleka in 1/4 l smetane, 10 rumenjakov, 1 jajce, 10 dag sladkorja, pomarančna ali limonina lupina, malo mu-škatnega oreška, sol, 4 žlice ruma, 15 dag masla, marelična marmelada, olje za cvrenje, sladkor za posipanje. Moko presejemo. Postavimo mo na pomokano desko ali prt. presejemo kvas. Rumenjake, jajce in sladkor penasto umešamo. Sesekljamo ali naribamo pomarančno ali limonino lupino, nastrgamo orešek. Pogrejemo mleko in smetano, da je oboje mlačno. Iz moke, vzhajanega kvasa, umešanja, mleka in smetane stepemo testo. Testu dodamo stopljeno maslo. Testo za krofe mora biti mehko, sicer so krofi težki. Testa na ugnetamo, temveč stepamo. Ne dvigamo ga visoko, da ne nastanejo luknje v testu in s tem tudi v krofih. Stepamo prav nadrobno. Ko se testo loči od posode in kuhal-nice, ga pokrijemo in denemo na primerno toplo mesto, da vzhaja. Vzhajano testo zvrne- Kvašeni flancati Razvaljamo ga za pol prsta na debelo. Z obodcem za krofe izrežemo kroge. Na polovico krogov damo v sredino žličko marmelade. Z drugo polovico krogov prve pokrijemo. Pri tem obračamo testo tako, da je zgornji del obrnjen proti nadevu. S prsti oba kroga ob robu stisnemo in obrežemo z malo manjšim obodcem. Robova morata biti dobro stisnjena, da marmelada ne uhaja, kupček marmelade pa natanko v sredini, da se krofi zaradi izgubljenega ravnotežja ne prevračajo pri cvrenju. Krofe zložimo na pomokan prt dva prsta narazen. Pokrite pustimo, da vzhajajo. Nato jih ocvremo v olju. / kg moke, 4 dag kvasa, sol, 4 jajca, 1/2 l smetane, 15 dag sladkorja, naribana limonina lupinico, 1/2 dl žganja; mast ali olje za cvrenje, sladkorna moka za potresanje. Iz vseh naštetih sestavin zame-simo mehko kvašeno testo in ga damo vzhajat na toplo. Vzhajano razvaljamo za pol prsta debelo. S kolescem ali nožem izrežemo poševen kvadrate. V vsakega naredimo po sre- dini dve do tri zareze. Ne smemo pa prerezati roba. Kvadrati naj ponovno vzhajajo, vendar ne preveč. Ocvremo jih najprej po eni, nato še po drugi strani. Se vroče potresemo s sladkorno moko. gurt, jajca, moko, vanilin, pecilni prašek, rum, sol in sladkor. Z roko stepamo 20 minut, z električnim stepalnikom pa pol krajši čas. Testo naj počiva deset minut. Medtem segreje-mo olje za cvrenje. Z žlico režemo testo v obliki mišk in ga ocvremo. Še tople miške posipamo s sladkorno moko. Krhki flancati 60 dag bele moke, pol mehke, pol ostre, sol, 1/2 zavitka pecilnega praška, 8 dag sladkorne moke, 4 rumenjaki, 2 dl kisle smetane, malo mleka, 1 žlica ruma, 2 do 3 žlice limoninega soka ali belega vina; olje za cvrenje, sladkorna moka za potresanje. Iz moke, presejane skupaj s pe- rob debelo. S kolescem nareže- Pustni krofi II Za 20 krofov: 1 kg moke, pol ostre, pol mehke; 5 dag kvasa, 1 žlica sladkorja, 1 žlica moke, 3 žlice mlačnega mleka za kvaseč; 4 rumenjaki, 10 dag sladkorja, 1 dl olja, 3 Hice ruma, 1/4 l mlačnega mleka, sol; malo marmelade, olje za cvrenje, sladkorna moka za potresanje. Za kvaseč zdrobimo kvas v lonček, dodamo sladkor, moko in mleko. Zmešamo in pustimo vzhajati le nekaj minut, nato zlijemo v jamico, ki smo jo naredili v moki, jo zagrnemo z moko in počakamo, da kvas dobro vzide. Medtem umešamo rumenjake, sladkor in olje. Dodamo moki, nato še rum in soljeno mleko. Pognetemo v testo in ga dobro stepemo, pokrijemo in pustimo na toplem vzhajati. Vzhajano razvaljamo za prst debelo, z obodcem izrežemo krofe. V sredino vsakega drugega položimo žličko marmelade, pokrijemo z drugim, praznim krofom. Ob robu testo stisnemo in z obodcem lepo izrežemo. Pustimo pokrito vzhajati. Vzhajane krofe zlatorume-no ocvremo. Še vroče potresemo s sladkorno moko. Hitre miške 2 lončka jogurta, 4 jajca, 4 jogurtove lončke moke, 2 zavitka vanilina, 2 zavitka pecilnega praška, 4 žlice sladkorja, ščepec soli, po želji malo ruma; sladkor za posipanje, olje za cvrenje. V posodo za stepanje damo jo- cilnim praškom, sladkorja, rumenjakov, smetane, ruma, limoninega soka ali vina zamesi-mo mehko testo. Mehkobo uravnavamo z dodatkom mleka. Testo naj počiva eno uro, nato ga razvaljamo za nožev mo pravokotnike, vanje napravimo nekaj vzporednih zarez. V roki te trakove prepletemo in spustimo flancat v vroče olje. Zlatorumeno ocvremo. Še vroče flancate potresemo s sladkorno moko. Prav je, da vemo Ko cvremo Kakovost ocvrtih živil, torej tudi sladic, je odvisna od maščobe, v kateri cvremo, in od temperature maščobe. Za cvrenje niso vse maščobe enako uporabne. Najboljše so tiste, ki vsebujejo malo ali nič vode. V prvi vrsti je to olje. (V Oljarici v Britofu izdelujejo posebno kvalitetno olje posebej za cvrenje, ki dobro prenaša višje temperature.) Uporabljamo tudi svinjsko mast, ki je v primerjavi z oljem na drugem mestu. Enakovredno kot mast je kuhano maslo, ki daje ocvrtim jedem posebno dober okus. Vroča maščoba naredi okoli živila skorjico, ki vsebuje veliko dišavnih snovi in je zelo okusna. Preprečuje pa tudi izcejanje sokov živila. Ti se pod vplivom vročine v notranjosti tako segrejejo, da se mehčajo v lastnem soku. Če maščobo pred cvrenjem ali med njim preveč se-grejemo, se začne razkrajati. Na to nas opozori modrikast dim in poseben, neprijeten vonj. Preveč segreta maščoba se razkroji, nastanejo nove, zdravju škodljive snovi. Olje je tudi zato primerno kot najboljša maščoba za cvrenje, ker ima visoko vrelišče 180 stopinj C, vrelišče ostalih maščob pa je precej nižje, zato se tudi hitreje razkrajajo. V prevroči maščobi se živilo na površini prehitro in preveč zapeče, znotraj ostane surovo. V premalo segreti pa se iz živila izceja njegov lastni sok, napoji se z maščobo in je zato še teže prebavljivo. Maščoba, tudi olje, se začne po nekaj časa trajajočem cvrenju peniti. Vzrokov za to je več: lahko je bila na začetku premalo segreta ali pa se meša dvoje (troje) maščob. Sčasoma pa se vsaka maščoba "utrudi". Pene najprej posnamemo z vilicami, močno penečo maščobo pa zamenjamo s svežo. Kuhana svinina s hrenom ali drobnjakom / kg svinjskih reber, soL 1 rdeče korenje, korenina peteršilja, košček zelene, 1/2 čebule, 2 do 4 stroke česna, 1 lovorov list, malo timijana, košček limonine lupinice, nekaj zrn celega popra in celega pimenta, kis, nariban hren ali sesekljan drobnjak. Rebra zrežemo na primerne porcijske kose, jih solimo in denemo v lonec. Dodamo narezano korenje, narezan peteršilj, zeleno, čebulo, česen, lovorov list, limonino lupinico, poper in pimento. Prilijemo toliko rahlo okisane vode, da je meso pokrito. Posodo pokrijemo in počasi kuhamo 1 1/2 do 2 uri. Odkrijemo, vre naj še malo, da nekoliko juhe povre. Meso poberemo v skledo, dodamo užitno zelenjavo. Lovor, limonino lupinico, poprova zrna, česen in timijan odstranimo. Prilijemo nekoliko juhe, potresemo z naribanim hrenom ali sesekljanim drobnjakom. 1 lm Wk 1 o 1» 1 FILIP FILIP JE SEL V TRGOVINO iN SI KUPIL (10 KOL ADO. PRIŠEL JE DOrtoV. PQ/£dEL JE ČOKOLADO PLIP/A JE ZABOLE L ŽOG \N ŠEL JE K ZOBOZDRAVNIKU FILIP SE JE U SEDEL NA STOL iN zobozdravn/k JE POĆ>L£DAL 2Z0B. *OB JE &L-CR)/IV 2O802DRAVrVlJ< tlU JE REKEL CM /VE Vffć J^G/Ti ČOKOLAD ArtPAK nORA Sa*o FILMSKA NAGRADNA UGANKA Risanka Lepotica in zver je dobila dva oskarja. Izmed dopisnic s pravilnimi odgovori smo za nagrado -po par brezplačnih vstopnic, ki jih poklanja Kino podjetje Kranj - izžrebali Simona Trškana iz Kranja, C. Jaka Platiše 3, in Vanjo Krmelj iz Šenčurja, Šutna 65. Čestitamo! Na filmska platna prihaja tretje nadaljevanje Osmega potnika (Alien). Osrednji lik filma je pošastni mutantski stvor, ki požira vse živo, vsakič jo srečno odnese le lepa glavna junakinja. V tretjem delu jo pot zanese na vesoljsko kazensko kolonijo. Celo najbolj okoreli kaznjenci kmalu spoznajo, da to, kar so sami počeli drugim, ni nič v primerjavi s tem, kar zdaj Osmi potnik počne njim. Bo preživelo vsaj vesolje? Nagradno vprašanje: katera igralka je v vseh treh filmih upodobila glavno junakinjo? Odgovore pošljite do 26. februarja na naslov: ČP Gorenjski glas, 64000 Kranj, Moše Pijadeja I -Filmska uganka. Barbiko. Na nastopih je živahna. Nekaj nastopov je imela tudi na televiziji, in sicesr na Marjanci, v oddaji Video meh ter Poglej in zadeni. Zeli si veliko pošte in če ji boste pisali, objavljamo naslov: Hajdi Korošec, Lo-krovce 4, 63000 Celje. Za vas smo izbrali pesmico Petelinček avtorja Braneta J. Vunjaka, ki je izšla pri Založbi Mandarina na najnovejši kaseti Naj, naj 7. D. Papler Vaša pesem Petelinček 13-letna pevka Hajdi Korošec, ki jo najbolj poznamo po pesmici Naš kuža, je izdala prvo kaseto s samimi lepimi, veselimi otroškimi skladbami. Besedila prehajajo iz otroške dobe v mladostna, najstniška leta, opisujejo doživljanja povprečne punce. To se izraža v pesmi Nisem važna, Zakaj me mama ne pusti, Ko lučka ugasne in Nore počitnice. Kljub popularnosti je Hajdi preprosta deklica, učenka 8. razreda osnovne šole Lava v Celju. Ob glasbi se ukvarja še s športom, najraje ima tenis in plavanje. Zbira radirke in se še vedno rada poigra s svojo Petelinček Petelinček kikirika, cela vas sae že budi, jaz pa punčka sem velika, ki še vedno sladko spi. V moji sobi so igračke, mama jezna čisti vse, on bi se rada igrala, a brez mene to ne gre. Sonček splaval je na okno pa se tiho mi smeji, pa žgečka me in nagaja, da odprla bi oči. Moje pa so veke težke, ker sem šla prepozno spat. čisto vse je zdaj narobe, pravi mali sonček zlat. Refren: Kikiriki, kikiriki - ki. petelinček naj se s pesmico budi. Kikiriki-riki. kikiriki-riki-ki, petelinček moj me s pesmico budi. Kikiriki-riki, kikiriki-riki-ki, sonček sije, meni pa se spi. Povzetki raziskovalne naloge učencev zgodovinskega krožka OŠ Ziri IZ ZGODOVINE OTROŠTVA (3) Ženske so rojevale po kamrah, izbah ali kjer jih je doletelo. Babica ali prisotna ženska je otroka uredila in zavila. Oblačile je bilo takrat zelo malo: plenica iz starih srajc ali posteljnega perila (polulane so kar posušili na peči), povoj, kakšna majčka, kapica. Premožnejši so imeli več, zlasti za h krstu. Otroka so povili približno tako: na raztegnjeno plenico, velikosti 80 x 80 cm, ki jo je pod vrhom upognila, je položila otroka. S "področnico", cunjico okrog 20 cm široko in 60 cm dolgo, je ovila vsako rokico, s spodnjo plenico pa potem celega zavila in povila s povojem. Sprva med nogi-cami ni bilo nobene plenice. Kapice ali majčke so bile iz blaga, narejene doma. Lahko so bile iz mehke kontenine (poplina) ali tetra tkanine. Če ni bilo nobene odeje (dekce), so ga pokrili s kakšno drugo cunjo. Otroci so ležali v lesenih zibelkah, na klopi ob peči, na peči, tudi v predalih (od "nizkih kosmov" - nizke omare z velikimi predali), v postelji pri materi, kasneje v pletenih košarah. Zibelke so bile blizu peči "v hiši", včasih so jih dali tudi na mentrgo, da je bilo bolj toplo. Mentrga je bila miza pri peči, ki se je dala odkriti in so v nji mesili testo za kruh. Zibelka je imela pri strani tri "ruclje" ali ročaje, da so otroka lahko tudi pre- vezah, da ni padel iz nje, ko so ga zibali. Za en rucelj so privezali vrv, lahko tudi do 3 m dolgo, da so otroci lahko zibali kar s peči, kjer je bilo bolj toplo. V zibelki je bila pod otrokom plevnca. Vanjo navadno niso dajali plev, ampak zrezano ovseno slamo ali koruzno lickanje (ali omajče-vno), kar je bilo bolj zračno. V blazine (povštre) so dajali pleve, bogatejši perje. Če ni bilo odeje, je bila dobra navadna vreča (žakelj). Porodnico so prišli pogledat sosedje - botri. Prinesli so štruco mlečnega kruha. Pekli so ga pri Dekl, pletene štruce pa pri Kreku. Poleg te štruce so prinesli tudi toliko majhnih hlebčkov, kolikor je že bilo otrok pri hiši. Darilo je bilo lahko tudi: liter vina (za kri), kokoš, malo sladkorja (tudi kupili so ga samo ob porodih), kakšne "štraubice", malo blaga - mogoče meter flanele in temu so rekli kri-ževnk (križnik). V to so otroka dali, kadar so ga nesli cepit proti kozam. Starši so včasih dali na skrivaj botrom nekaj denarja. Bližnji sorodniki so prišli čez nekaj časa in mami prinesli kakšno jajce ali maslo, živo kokoš (za kurjo župco), za dojenčka pa nič. Sedaj so se te navade že zelo spremenile - kar preveč. Darila so že kar "zlata" - verižice, uhančki, vozički, posteljice itd. Se nadaljuje Torek, 16. februarja 1993 TOREK, 16. februarja 1993 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 10.00 10.46 11.15 12.00 12.35 13.00 13.05 14.40 15.05 16.05 17.00 17.15 17.46 18.00 18.46 18.50 19.15 19.30 19.56 20.05 20.45 21.46 22.15 22.38 22.43 22.56 Orion, ponovitev Homo tunsticus, ponovitev Potovanje po človeškem telesu, nemška poljudnoznanstvena serija Izziv morja, ponovitev Znanost: Duševne bolezni Poročila Trnovo in Krakovo, ponovitev Korak za korakom, ponovitev ameriške nanizanke Vlak otroštva in upanja Hollywood se jih spominja TV dnevnik 1 Mala odiseja J. Stržinar: Zaljubljeni zmaj Regionalni studio Koper EPP Štiri v vrsto, TV igrica Risanka TV dnevnik 2, Vreme Šport Žarišče Glasba, show in cirkus Telesni slogi: Golo, angleška dokumentarna serija TV dnevnik 3, Vreme Šport Poslovna borza Omizje 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 10.10 Video strani 10.20 Podjetniški klub, ponovitev 10.66 Sedma steza, ponovitev 11.10 Andrejeva mati, ponovitev amer. drame 12.00 Gore « ljudje 13.00 Poročila 15.46 Sobotna noč, ponovitev 18.06 Sprehodi po stari Ljubljani 18.30 Preludij in fuga na ime Bach 18.45 Iz življenja za življenje: Prisluhnimo tišini 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 Šport 20.00 V. Belmont: Milena, koprodukcijska nadaljevanka 20.55 Osmi dan 21.56 Svet poroča 22.36 Sova. V avtobusu, angleška nanizanka; Načrti in želje, angleška nanizanka; Mali vojak, francoski film (čb) 1.15 Video strani PROGRAM TV HRVAŠKA 7 * Pregled sporeda 7.50 TV kole dar 8.00 Dobro jutro, Hrvaška/Po ročila/Zgodbe iz Monticella 10.00 Poročila 1006 TV šola 11.30 Mah svet 12.00 Poročila 12.10 Ko se svet vrti, ameriška nadaljevanka 13.25 Monoton 14.00 Poročila 14.06 Slika rtV'fco, ponovitev 14.50 Ono, na-°alievanka 15.40 The big Blue, od-Jaja za Unprofor .16.00 Poročila 16.05 Učimo o Hrvaški 16.38 Mala vizija 17.30 Hrvaška država in ljudje 18.00 Poročila 18.06 Govorimo o zdravju 18.36 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.18 Risanka 19.30 Dnevnik 20.15 Misionarji, britanska dokumentarna serija 21.10 V velikem planu 22.45 Dnevnik 23.20 Slika na sliko 0.06 Poročila v angleščini 1.10 Poročila 0.20 Sanje brez meja 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 17.25 TV koledar 17.35 Profesiona 'ec, ponovitev franc. filma 19.20 Loto 19.30 Dnevnik 20.05 Dragi John 20.35 Radar 21.15 Ono, ameriška nadaljevanka 22.00 V senci vešal, angleška nanizanka 22.50 Umetniški večer: Ob 80. rojstnem dnevu Ranka Marinkoviča - Albatros 0.35 Horoskop 0.40 Videostrani KANALA 9.00 Ris, risanke in spoti 9.46 Nmja želve 10.10 Jazzbina, oddaja o jaz-10.40 Teden na borzi 10.50 Astrološka napoved 11.00 Drugačen svet, ponovitev ameriške nadaljevanke 11.60 Dober nakup 12.00 A shop 13.00 Video strani 18.50 Dober nakup 19.00 Ninja želve 19.25 A Shop 19.40 MCM 20.00 Risanka 20.15 Dnevno informativni program 20.30 Dokumentarec tedna 21.05 Ciklus slovenskega filma: Bert Sot-lar: Tri četrtine sonca, slovenski film 22.36 Drugačen svet, ameriška nadaljevanka 23.35 Dnevno informativni program 23.40 Poročila v angleščini: Deutsche VVelle 23.55 A shop 0.10 Astrološka napoved 0.20 MCM TV AVSTRIJA l TVS2 MALI VOJAK, franc. črno beli film Bruno je mlad dezerter iz alžirske vojne. Da lahko nekaznovano živi, mora postati terorist. Toda nekega dne mu je tega dovolj. Pripotuje na nevtralni teren v Ženevo, kjer pa kar mrgoli terorističnih organizacij. V Ženevi se Bruno zagleda v privlačno in skrivnostno Vero nico... 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.06 Družinske vezi 18.30 Velika svoboda 19.30 čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 šport 20.15 Univerzum 21.05 Naredi si sam 21.10 Dedič z milijoni 22.05 Beg v verigah, ameriška kriminalna komedija 23.40 Čas v sliki 23.35 Bananasa, amer. komedija 1.46 Poročila/1000 mojstrovin 600Teletext 9.00 Jutranji program Cas v sliki 9.06 Družinske vezi, ponovitev 9.30 Klub za seniorje 10.15 Panoptikum 10.30 Vedno so težave s prfoksi ponovitev nemškega filma 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi, po novitev 13.35 Sinha Moča, serija 14.00 Trojica s štirimi pestmi 14.46 Mojstri jutrišnjega dne 15.00 Jaz in ti 15.06 Oddaja z miško, zabavne in poučne zgodbe 15.50 Kislo zelje 16.15 Naravovarstveni detektivi 16.30 Igra 17.00 Mini čas v sliki TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 15.20 1000 mojstrovin 15.30 Prevroča kopel, ameriška komedija 17.00 Srečanje po madžarsko, tečaj madžarskega jezika 17.30 Orientacija 18.00 Družinske vezi 18.30 Tista stvar je, kviz 19.00 Regionalni program 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Trije vaški svetniki, komedija 21.07 Naredi si sam 21.15 Reportaže iz tujine 22.00 Čas v sliki 22.30 Klub 2/Naš šef je Ženska/Poročila/ 1000 mojstrovin «\JL_- PLESNA ŠOLA STE/* Kranj ZA B0UŠ0 KAKOVOST IN ZDRAVO ŽIVLJENJE RADOVLJICA - ob SOBOTAH Hotel Grajski dvor začetni tečaj odrasli 20.30 začetni tečaj mladina 19.00 celoletna šola osnovnošolci ob 17. in 18. uri, začetek 20. 2. 93 Restavracija BRIONI Kranj začetni tečaji za odrasle četrtek, 18. 2. ob 19. in 20.30 nedelja, 21. 2. ob 18.30 uri Vpis: na izbranem tečaju Informacije tel.: 327-308 PIZZA DELOVNI CAS: VSAK DAN OD 8" - 22" NEDELJA OD ll00 - 22c RADIO TRŽIČ Oddajamo od 16.00 do 19.00 na UKV 88,9 in 95 MHz ter SV 1584 KHz. 1. RADIO TRIGLAV JESENICE 8.00 - Napoved, telegraf, horoskop, obvestila - 9.30 - Novice, aktualno, naše stranke so stranke - 11.30 Novice, danes do 13 ih - 13.30 Napoved popoldanskega programa pod geslom "zabava vas Braco Koren" - 14.15 - Obvestila, po po I danski telegraf, rezervirano za stranke ; 15.30 - Dogodki in odmevi - 16.15 - Obvestila, novice, Bracov klepet - 18.00 - Voščila, novice 19.46 - Dogodki jutri, prenos Radio Slovenija - 1. RADIO ŽIRI KINO 16. februarja CENTER amer znanst fant film ALIEN OSMI POTNIK 3 ob 16., 18. in 20. uri STORŽIĆ in ŽELEZAR Danes zaprtol____ SREDA, 17. februarja 1993 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 14.00 - Napoved programa - 14.15 -Naše okno 14.30 - Menjalni tečaj 14.40 - Koristni nasveti 15.00 - Dogodki danes r jutri 15.30 - Prenos dnevno-informativne oddaje R Slovneija 16.00 - Napoved progra ma - 16.15 - Od srca do ionca -17.00 - Športni utrinki 17.10 - Aktualna tema 18.00 - Novice -osmrtnice obvestila - 18.30 - Za ljubitelje narodno zabavne glasbe 19.00 - Odpoved programa - Tedenski izbor Sprehodi po stari Ljubljani Corrado Rojac, ponovitev Milena, ponovitev Osmi dan Poročila Poslovna borza Kako nas vidijo živali, ponovitev angleške poljudnoznanstvene serije Sova, ponovitev V avtobusu, ponovitev angleške nanizanke Vlak otroštva in upanja, ponovitev Mali vojak, francoski film (čb) EP Video strani TV dnevnik 1 Klub klobuk Štiri v vrsto, TV igrica Risanka TV dnevnik 2, Vreme šport Žarišče Film tedna: Ruby in Rata, novozelandski barvni film 22.15 TV dnevnik 3, Vreme 22.38 šport 22.46 Oči kritike 10.20 10.35 11.05 11.15 12.00 13.00 13.05 13.15 14.00 14.00 14.30 15.25 16.56 17.00 17.15 18.50 19.15 19.30 19.56 20.05 20.35 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 10.00 Iz življenja za življenje, ponovitev 10.30 Glasbeni večer o Mozartu 11.25 Telesni slogi: Golo, angleška dokumentarna serija 12.00 Glasba, show in cirkus: Neverjetne zgodbe 13.00 Poročila 16.00 Omizje, ponovitev 18.10 Beverly Hills 90210, ponovitev ameriške nanizanke 18.55 Turizem 19.10 Slovenija - umetnostni vodnik: Štajerska, Dobrnava, mariborsko območje, ponovitev 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 Šport 20.05 Športna sreda 21.50 Filipinski madrigalisti, posnetek koncerta 22.35 Sova: Buntz z Beverlv Hillsa, ameriška nanizanka; Načrti in želje, angleška nanizanka 1. PROGRAM TV HRVAŠKA 7.46 Pregled sporeda 7.50 TV koledar 8.00 Dobro jutro. Hrvaška/ Zgodbe iz Monticella 10.00 Poročila 11.30 Marijana, francoski animirani film 12.00 Ko se svet vrti, ameriška nadaljevanka 13.25 Monoton 14.00 Poročila 14.06 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Ono, nadaljevanka 15.40 The big blue 16.00 Poročila 16.06 Učimo o Hrvaški 16.35 Mala vizija: Divji svet otrok, serija 17.30 Hrvaška država in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Moja knjiga o džungli, dokumentarna serija 18 25 Risanka 18.36 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.17 Risanka 19.30 Dnevnik 20.06 Usodna ljubezen, nemški film 21.46 O obnovi Hrvaške 22.35 Dnevnik 23.10 Slika na sliko 23.56 Poročila v angleščini 0.00 Poročila 0.10 Sanje brez meja 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 15.35 Video strani 15.45 TV koledar 17.40 Alžirija, ponovitev ameriškega filma 19.30 Dnevnik 20.05 Pravi igralci 20.40 Življenjske preizkušnje 21.35 Ono. nadaljevanka 22.25 Večer ob glasbi, Hommage a Matačič 0.00 Horoskop 0.05 Video strani KANALA 9.00 Ris, risanke in športi 9.55 Ninja želve 10.20 Dokumentarec tedna 11.00 Drugačen svet, ponovitev ameriške nadaljevanke 12.00 A shop 18.40 Male živali 18.50 Dober nakup 19.00 Ninja želve, risana serija 19.25 A shop 19.40 MCM 20.00 Risanke 20.15 Dnevno informativni program 20.30 Kult-ura 21.05 Smithsonian, dokumentarna serija TVS 1 20.30 RUBY IN RATA, novozeland. barv. film V filmu režiserka sooča dva svetova, svet priseljencev, ki ga predstavlja ostarela Ruby, in svet prvobitnih prebivalcev Nove Zelandije Maorov, ki ga predstavlja Rata s svojim sinom VVillijem. Ruby želi oddati spodnje stanovanje v svoji hiši. Po eni strani bi rada zaslužila, po drugi strani pa se s sostanovalcem ne bi počutila tako osamljeno. Pri iskanju podnajemnice ji pomaga nečak Buc-kle. 22,00 Pred premiero, kratki film o plesu 22.15 Drugačen svet, ameriška nadaljevanka 22.50 Dnevno informativni program 23.05 Poročila v angleščini: Deutsche VVelle 2320 A shop 23.35 Astrološka napoved 23.46 MCM 1.00 Video strani TV AVSTRIJA 1 9.00 Jutranji program 9.05 Družinske vezi, ponovitev 9.30 Novo .... magazin 3sat 10.00 Angleščina 10.30 Žandarji in marsovci, ponovitev filma 12.15 Reportaže iz tujine 13.00 Čas v sliki 13.10 Svet sredi stoletja 13.36 Sinha Moča 14.00 Trojica s štirimi pestmi 14.45 Družina Meier, serija 15.00 Jaz in ti 15.05 Peter Pan in gusarji 15.30 Krofov-ska tolpa 15.50 Deklica iz prihodnosti 16.20 Nekoč je bilo... življenje 16.30 Ding dong 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Lieblino Kreuz-berg 19.22 Znanost 19.30 čas v sliki/Vreme 20.00 Šport 20.15 Mor-lock, nemška serija 21.56 Pogledi s strani 22.20 Aljaska, serija 22.46 Australia 125 Poročia/1000 mojstrovin TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 15.15 1000 mojstrovin 1525 Dogodivščine družine Robinson v divjini, ameriški film 17.00 Poklicne slike 18.30 Gaudimax, igra 19.00 Regionalna poročila 19.30 čas v sliki/Vreme 20.00 šport 20.15 Argumenti 21.30 črno na belem 22.05 čas v sliki/ šport 22.50 Črna kuga 23.50 Round Midnight 0.10 Poročila 1. RADIO TRIGLAV JESENICE 8.00 - Napoved, telegraf, horoskop, obvestila - 9.30 - Novice, aktualno, naše stranke so stranke - 11.30 -Novice, novice iz NZ glasbe, danes do 13-ih - 13.30 - Napoved popoldanskega programa -14.15 - Obvestila, popoldanski telegraf, nasvet iz zdravnikove torbe - 15.30 - Dogodki in odmevi -16.15 - Obvestila, novice, minutke za svobodni sindikat Železarne Jesenice, osrednja tema - 18.00 - Voščila, novice 18.46 - Dogodki jutri, prenos Radia Slovenija - 1. RADIO ŽIRI KINO 17. februarja CENTER amer. znanst. fant. film ALIEN - OSMI POTNIK 3 ob 16., 18. in 20 uri STORŽIĆ amer. trda erot. ZVEZDA PORNO FILMA ob 18. in 20 uri ŽELEZAR amer. ljub. pust. film POSLEDNJI MOHIKANEC ob 18. in 20. uri NAS IZLET TOKRAT NA PTUJ Avtobus Je zaseden, prijav ne sprejemamo več. Vabljeni na nai naslednji Izlet. ^ 11. STRAN ♦ GORENJSKI GLAS ČETRTEK, 18. februarja 1993 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 10.25 11.15 13.00 14.00 14.25 17.00 17.15 18.00 18.50 19.15 1922 19.24 19.30 19.55 20.05 20.40 21.30 22.15 22.38 22.43 14.00 - Napoved programa - 14.10 Naše okno -14.30 - Menjalni tečaj 14.40 - Minute za invalide - 15.00 Dogodki danes, jutri - 15.30 - Prenos dnevno-informativne oddaje RA Slovenija - 16.00 - Napoved programa - 16.15 - Od srca do lonca - 17.00 - Športni utrinki - 17.10 Glasbeno popoldne: Moj svet - Ha wy metal - Boom za mlade -19.00 -Odpoved programa - Zgodbe iz školjke Film tedna, ponovitev: Ruby in Rata, novozelandski film Poročila Buntz z Beverly Hillsa Vlak otroštva in upanja, ponovitev 15.20 Osebna izbira. ameriški film TV dnevnik Otroški program: Živ žav Regionalni studio Maribor Štiri v vrsto, TV igrica Risanka TV nocoj EPP TV dnevnik 2, Vreme Šport Žarišče F. Huby: Ljubezenska preizkušnja, nemška nadaljevanka Tednik TV dnevnik 3, Vreme Šport Poslovna borza 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 10.15 Tedenski izbor 1025 Turizem 10.40 Slovenija - umetnostni vodnik: Štajerska, Dornava, mariborsko območje, ponovitev 10.45 Športna sreda, ponovitev 17.25 Svet poroča, ponovitev 18.00 Vide ošpon 18.46 Že veste, svetovalno namenski program 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.55 Šport 20.05 Umetniški večer 21.40 Ponižani in razžaljeni 23.05 Sova: Dragi John, ameriška nanizanka; Načrti in želje, angleška nanizanka 23.50 Video strani 1. PROGRAM TV HRVAŠKA 7.46 Pregled sporeda 7.50 TV koledar 8.00 Dobro jutro. Hrvaška/ Zgodbe iz Monticella 10.00 Poročila 10.05 TV Šola 11.30 Ljubezenske zgodbe, mladinska serija 12.00 Točno opoldne/Poročila/Ko se svet vrti, ameriška nadaljevanka 13.25 Monoton 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Ono, ponovitev ameriške nadaljevanke 15.40 The big blue - Oddaja za Unprofor 16.00 Poročila 16.05 Učimo se o Hrvaški 16.35 Malavizija 17.30 Hrvaška država in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Znanstveno ozračje 1825 Risanka 18.35 Santa Barbara, ameriška nanizanka 19.18 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.55 Šport 20.05 Poslovni klub 20.50 Me je kdo iskal? 21.46 Ekran brez okvirja 22.45 TV dnevnik 23.20 Slika na sliko 0.05 Poročila v angleščini 0.10 Poročila 0.20 Sanje brez meja 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 17.36 Videostrani 17.45 TV koledar 19.30 TV dnevnik 20.05 Brooklynski most, ameriška nanizanka 20.35 Ono, ameriška nadaljevanka 21.30 Moč in slava, ameriška nadaljevanka 22.00 Metal mania 23.00 Horoskop 23.05 Video strani KANALA 9.00 Ris, risanke in spoti 10.10 Ninja želve 10.35 Pred premiero, ponovitev 11.00 Drugačen svet, ponovitev ameriške nadaljevanke 11.50 Dober nakup 12.00 A Shop 12.15 Ninja želve 19.25 A shop 19.40 MCM 20.00 Risanka 20.15 Dnevno informativni program 20.32 Dance session, oddaja o plesu 21.00 Kulinarični kotiček, ponovitev 21.15 Trojna prevara, ameriški film 22.40 Drugačen svet, ameriška nadaljevanka 23.30 Dnevno informativni program 23.46 Poročila v angleščini: Deutsche VVelle 0.00 A shop 0.15 Astrološka napoved 026 MCM 1.00 Video strani TV AVSTRIJA TVS 1 15.20 CONSENTING ADULTS, amer. barv. film Jeff, dober študent in odličen športnik, zaupa materi, da čuti nagnjenja do moških. Za dobro situirano privlačno gospo je to pravi šok. Še hujši udarec je za očeta, ki izve o tem kmalu za njo. Kot uspešen in podjeten moški si ne more predstavljati, da bi bil njegov sin drugačen od drugih, da ne bo imel družine, da bi se lahko celo okužil z aidsom. francoska komedija 22.40 Tat, ameriški film 0.25 Mike Hammer 1.55 Poročila/1000 mojstrovin TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 11.00 SP v Nordijskih disciplinah 1993 -Falun 15.10 1000 mojstrovin 1520 Vohun na sodu smodnika, angleška komedija 16.46 Suši ali Hamburger 17.30 SP v alpskem smučanju 18.30 Kdo je kdo, igra 19.00 Regionalna poročila 19.30 Čas v sliki/ Vreme 20.00 Kultura 20.15 Domače reportaže 21.00 Trailer 21.30 Pozor, kultura 22.00 Čas v sliki 22.30 Šport 23.25 Crazy horse 0.15 Hello Au-stria, Hello Vienna gorenje servis NAKUP IZ PRAVE ROKE # NUDIMO VAM ŠIROK PRODAJNI ASORTIMENTIN MONTAŽO gospodinjskih aparatov, audio in video tehnike gorenj« in UNIVERSUM. klimatizerjev, alarmnih naprav, originalnih rezervnih delov gorenja # UGODNI PLAČILNI POGOJI: popusti za gotovinsko plačilo, brezobrestno obročno odplačevanje, prodaja na zakup TEMPO na 2 leti 0 24-mesaina garancija za belo tehniko In TV sprejemnike gorenje 0 NAŠE IZDELKE POPRAVLJAMO TUDI PRI VAS DOMA # AKCIJSKA PRODAJA TOPLOTNIH ČRPALK NAROČILA IN INFORMACIJE: servisna enota KRANJ, Trg Prešernove brigade 10, telefon: 213-480 in 214-946 vsak dan od 7. do 16. ure, sobota od 8. do 12. ure. RADIO TRŽIČ Oddajamo od 16.00 do 19.00 na UKV stereo 88,9 in 96 MHz in SV 1584 KHz. I. RADIO TRIGLAV JESENICE 8.00 - Napoved, telegraf, horoskop, obvestila - 9.30 - Novice, aktualno. Naše stranke so stranke - 11.30 -Novice, zimzelene melodije, danes do 13-ih - 13.30 - Napoved popoldanskega programa, novinar na obisku - 14.15 - Obvestila, popoldanski telegraf, rezervirano za stranke, dogodki in odmevi - 16.15 - Obvestila, novice, spoznajmo se -18.00 - Voščila, novice - 18.45 - Dogodki jutri, prenos Radia Slovenija 1. RADIO ŽIRI 6.00 Teletext 9.00 Jutranji program; Čas v sliki 9.05 Družinske vezi, ponovitev 9.30 Zemlja in ljudje 10.00 Francoščina 10.30 Po dolgem času, ponovitev nadaljevanke 12.00 Tam, kjer si ptiči zmočijo noge 12.15 Kompas 13.00 čas v sliki 13.10 Svet sredi stoletja 13.35 Sinha Moča, serija 14.00 Trojica s štirimi pestmi 14.45 Antični bogovi in junaki 15.00 Jaz in ti, otroški program 15.05 Knjiga o džungli, risana serija 15.30 Am, dam, des 15.50 Alfred J. Kvvak: Kavboji in Indijanci, risana serija 16.15 Artefix, otroški kulturni klub 16.30 The real ghost-busters 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 čas v sliki 18.06 Družinske vezi 18.30 Liebling Kre-uzberg 19.22 Znanost danes 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Šport 20.15 Donavska princesa, serija 21.10 Pogledi od strani 21.20 Neločljiv par. 14.00 - Napoved programa - 14.15 -Naše okno -14.30 - Menjalni tečaj -14.40 - Vse o cvetju - 15.00 - Dogodki danes - jutri - 15.30 - Prenos dnevno-informativne oddaje RA Slovenija -16.00 - Napoved programa - 16.15 - Od srca do lonca -17.00 - Športni utrinki - 17.10 -Zdravstveni nasveti -17.40 - Iz zgodovine naših krajev -18.00 - Novice - osmrtnice - obvestila -18.30 - Lepota not in tonov -19.00 - Odpoved programa - TECHNO FOTO HI-FI VIDEO Ljubljanska 1, KRANJ tel. -Iax,; 064/211-122 KINO 18. februarja CENTER amer znanst. fant. film ALIEN - OSMI POTNIK 3 ob 16. in 20. uri, amer. glasb, drama KRALJA MAMBA ob 20. uri STORŽlC amer. trda erot. NIKOLI NE SPI SAMA ob 18. in 20 uri ŽELEZAR amer ljub. pust. film POSLEDNJI MOHIKANEC ob 18. in 20. uri BLED amer. fant. film ALIEN OSMI POTNIK 3 ob 20. uri PREJELI SMO Pisma in odmeve bralk in bralcev objavljamo po presoji in izboru uredništva. Pisma naj ne bodo daljša od 60 tipkanih vrstic, daljša pisma bomo morali krajšati. Pisem brez podpisa ne objavljamo. Naš naslov: GORENJSKI GLAS. 64000 KRANJ. Malo bolj prijazno pismo o županu kranjske občine g. Vitomirju Grosu Kot lahko presodim po nekaterih prispevkih v sredstvih javnega obveščanja, je prijetna dolžnost vsakega Slovenca, da osira natančno določene predstavnike oblasti, kar velja predvsem za dva (bivša) poslanca g. Grosa in Starmana. To dolžnost je opravil tudi M. Ban v 20. številki Dela 1993. V eni sapi je v stavku, dolgem /38 besed, z besediščem polpreteklega časa, predvsem gospodu Grosu kar navzkriž natovoril očitke o njegovem nasprotovanju predlogom, ki zagotavljajo preživetje slovenskega "življa". Takoj vprašam: Katera njuna stališča, izražena javno in pošteno, naj bi bila v našo škodo ? Ocene o tem, kakšen je g. Gros kot župan kranjske občine pa ne more dati nekdo, ki ne živi v teh krajih. Malo manj prijazno pismo županu Kranja g. Vitomirju Grosu, ki ga je v letošnji 11. številki Gorenjskega glasa napisala SDP-jevka Alenka Kovšca, pa presega vsako mejo strpnosti in lepega obnašanja. Iz pisanja je povsem razločno razvidno, da gre za o: tebno SOVRAŠTVO in ne za dobronamerno pogovarjanje. To me niti ni tako presenetilo, ker ogroženi se branijo tudi na nedopusten način. Obsojam pa tovariško Alenko Kovšco, da se v svojem opravljanju g. Grosa spodtika tudi ob porodniški dopust njegove žene in otroški dodatek za njegove otroke. Ali ste Vi, Alenka Kovšca, pripadnica avantgarde, žena, mati, imate enega otroka, dva, pet? Ali ste pomislili, da mora gospa Groso-va za kosilo svoje osemčlanske družine razrezati celo štruco kruha? Sami pravite: Vse sicer zakonito. Sram vas bodi, tovari-šica. da v svojem slepem sovraštvu očitate materi šesterih otrok zakonite ugodnosti ob njenem materinstvu. Kje piše, da so otroci, ki jim zakon daje pravico do dodatka, socialno ogroženi? Zakonca Gros ob svojih šestih otrokih se lahko le pomilovalno nasmehneta ob vašem zekajev-skem in esdepejevskem repenče-nju. Zelo posrečeno je nekdo zaroto proti g. Grosu kot kranjskemu županu poimenoval kot "jogurt-no revolucijo". To zaroto organizirajo, vodijo in podpirajo tisti, ki želijo, da bi ostal na oblasti pretekli čas. Kakšne so posledice takšne oblasti, je razvidno iz stanja v eni od bivših republik. Nihče ne more očitati g. Grosu škodljivo ali nepošteno ravnanje. Judi nihče ni povedal, kaj bi konkretno moral in mogel storiti za kakršno koli splošno korist, pa tega ni storil. Ob koncu, v korist g. Grosa, zlorabim modrost doktorja F. Prešerna, ki je zapisal: ... da na visoki vrh lete iz neba strele. Kranj, 10. 2. 1993 Ivan (sipo Gorjanska olimpiada V Gorenjskem glasu, št. 9, z dnem 2. februarja 1993. sem prebral članek z naslovom "Gorjanska olimpiada". Strinjam se z vsebino tega članka in zelo spodbudno je. da se okrepi in oživi že začeto delo pokojnega Lovra Žemve na jizkulturni ravni. Vsa/ na športem področju trenutno nimamo v Gorjah sko- raj nobene dejavnosti, razen nekaj mladincev smučarskih tekačev, ki že prodirajo v mednarodno elito in eno tekačico. Pri tej "Gorjanski olimpiadi"; ki ima na sporedu le fizkulturne dejavnosti, kar je tudi pohvalno, pa na nobenem področju ni zaslutiti, da bi se okrepile in znova zaživele druge kulturne dejavnosti?! Že v predvojnem času so imele Gorje močna pevska zbora, moški in ženski pevski zbor, tamburaški zbor, več dramskih odsekov, močne telovadne vrste. V zimskem času skoraj ni bilo nedelje, da v Gorjanskem domu ni bilo domače kulturne prireditve. Da o plesnih in razvedrilnih prireditvah ne govorimo, ki so na neki način tudi kulturna dejavnost. V povojnih letih druge svetovne vojne se je ta kulturna dejavnost sicer začela obnavljati, nekatere bolj, druge manj uspešno in sčasoma je vse zamrlo in danes nimamo v Gorjah niti svojega pevskega zbora, čeprav je talentiranih pevcev in pevk dovolj. V teh letih je uspevala tudi folklorna skupina domačih fantov, deklet in žena pod vodstvom pokojne mentorice Marjete Ambro-žič (Zgvanarjekove Mete). Z njeno smrtjo je "umrla" tudi folklora!? Vsaka kulturna prireditev v Gorjah, če sploh je, je prireditev tujih igralcev in pevcev, ker domačih nimamo več, o ja, imamo jih in to dovolj, samo delujejo ne več? Edini, ki nas v Gorjah še zastopajo na kulturenm področju, so vrli gorjanski godbeniki na pihala, ki so znani tudi daleč izven rodnih Gorij, celo v tujini. Letos stopamo v leto turizma. Gorje imajo s svojo idealno lego vse možnosti vaškega, ali kmečkega turizma in za vse te turiste in domačine so potrebne občasne kulturne prireditve in nje izvajati z domačimi kulturnimi skupinami. Za vse to pa bo treba spodbuditi in podpreti vse tiste kulturne dejavnosti, ki so v Gorjah že obstajale. Sicer bo v to treba nekaj vložiti, toda tudi najeti kulturniki ne hodijo gostovat zastonj! Jože Ambrožič Odgovor anonimni pis. Ani K. iz Lesc (V zvezi z njenim člankom "Od-strte zavese Ivana Jana" - Gor. glas z dne 2. februarja 1993 na strani "Mnenja in komentarji".) Že to, da se avtorica članka s tem naslovom ni hotela podpisati s polnim imenom, jemlje članku veliko teže in verodostojnosti! Upam, da boste kljub anonimnosti dobili še kakšen, mogoče obširnejši odgovor na vsaj nekatere obtožbe..., vendar g. Ana K.: Najprej se predstavite s svojim pravim polnim imenom! Mnenja sem, da je vaš članek kar malo preveč enostranski, preveč čustven in kar - po toliko letih - preveč sovražen. Prav vse pa tudi ni bilo narobe niti v vojni, niti po vojni, čeprav so napake in tudi krivice bile in tudi sedaj brez njih ne bo. Včasih hote-ne, dostikrat tuid nehotene. Med drugim se morate zavedati, da niste samo vi izgubili svojcev - brata, tudi drugi so jih - smo jih. Nihče od nas ni šel od doma prostovoljno, predvsem otroci, stari ljudje itd. Glavni namen mojega pisanja je pravzaprav dotakniti se teme. ki me je spodbudila k pisanju odgovora na vaše. za mene zelo dvomljive trditve v vašem zgoraj navedenem članku in sicer: Izhajam iz ene prvih partizanskih družin in kolikor mije znano - pišem predvsem v svojem imenu, ker drugih mojih ni več živih - lahko mirne duše trdim, da v začetku okupacije, kot na vaja te vi, v naši okolici ni bilo predvidenega, še manj organiziranega prav nobenega drugega "poveljstva" za boj proti okupatorju, katerega naj bi bila preprečila prav "Partija". Kolikor je meni znano - vsega tudi jaz gotovo ne vem, tudi v drugi polovici leta 1942, do mojega in izgnanstva zelo številnih Gorjancev - ne. Takrat so obstajali samo "go-šarji", kot smo jih imenovali -pozneje partizani - in poleg sorodnikov tudi dobri in pogumni ljudje, ki so jim v hudi stiski pomagali. Dostikrat nismo vedeli eden za drugega, še v svoji vasi ne, ker je bil strah pred okupatorjem prevelik. Mogoče je bilo pri vas v Lescah drugače? Če vi to tako dobro veste, prosim, da to argumentirate - ne krivim vas laži Dejstvo je, da se je takrat v tistih hudih časih, ko je okupator že začel s svojimi represalijami, streljanjem, požiganjem, aretacijami itd. itd, zelo, zelo malo politiziralo (tudi če se prej je!). Pri nas v Gorjah so se združili lahko bi rekla v glavnem vsi pošteni in pogumni ljudje od bolj ali manj pobožnih, ne glede na politično prepričanje, od revnih in premožnejših, kar je dokaz bolj ali manj ali celo neuspela decembrska vstaja v letu 1941? Dana Ulčar, roj. Kocjančič Spoštovani Zgleda, da je sedaj postala že navada, da se vsake toliko časa v vašem časopisu pojavi kranjska TELE-TV. Če zato ni vzrok v raznih sodnih postopkih, pa zato poskrbi TELE-TV s kakšno anketo. Ravno sedaj so na internem programu objavili 11 možnih programov, med katerimi naj vsak zbere enega in glasuje za njega na dopisnici. Prvih sedem, ki bo dobilo največ glasov, bomo v prihodnje spremljali med ostalimi 25 programi. Med to ponudbo se je znašel tudi BEOGRAD SKY 6-urni informativni program srbske televizije. Ko sem poklicala na TELE-TV, čemu nam ponujajo ta program, mije prijazna gospa obrazložila, da z dneva v dan sprejema kopico klicev, tudi grozilnih, ki zahtevajo ravno ta program. Da so skupine občanov (tudi deset Srbov) prišle k njej v pisarno zahtevat in grozit. In da je pod temi pritiski njihov direktor, čeprav zelo nerad, pristal na to, da med ponudbo uvrsti tudi ta program. Sprašujem se, ali se res to dogaja in kako je to sploh možno? Ali ne obstojajo določene službe, ki v takih primerih ukrepajo, če jih seveda ogroženi obvestijo. Sedaj pa še druga plat. Iz zaupnih virov sem izvedela, da bo ta program distribuiran, ne glede na rezultate glasovanja, ker bodo s tem pridobili vsaj tisoč novih naročnikov. Torej gre pri vsem le za tržno usmerjanje, ki pa se mi žal ne zdi na mestu. Če je to res ali res cilj opravičuje sredstvo? Kranjska TELE-TV je obljubljala tri leta nazaj, ko se je ustanavljala, da bo na posebne želje gledalcev, prav kmalu lahko posredovala želeni program naročniku, za katerega bo ta plačal dodatno naročnino. Ali ni ravno sedaj pravi trenutek za to, saj je od vaših obljub pretekla že tri leta dolga ali kratka doba? Tako bi lahko izpolnili želje tistim po beograjskem, informativnem programu. Ne zdi se mi tudi prav, da bi, namesto da lahko spremljam program 24 ur (CNN) ali vsaj 12 ur, en kanal od 25 (kar sploh ni veliko), zasedel program, ki bo dnevno oddajal 6 ur. Prosim, če lahko vi to razišče-te in kaj o tem napišete. Sem le navadna gospodinja, ki pa me take stvari zelo prizadenejo in motijo. Lep pozdrav Ana Jerič Rudija Papeža 30, Kranj Razlika je očitna V zvezi s člankom pod naslovom "Razlika je očitna", objavljenim v Gorenjskem glasu, 9. februarja 1993. v katerem so dani nekateri pomisleki o delovanju kontrole SDK Podružnice Kranj v primeru Iskra Telekom Kranj, izjavljamo naslednje: 1. SDK, Podružnica Kranj je jeseni leta 1991 opravila kontrolo finančno materialnega poslovanja v letu 1990 in polletju 1991 pri Iskri TELEKOM Kranj in v zvezi s tem dne 19. decembra 1991 sestavila in predložila zapisnik o kontroli. 2. V zapisniku je posebej obdelan pojav pretvarjanja trajnega kapitala v prihodke tekočega poslovanja, ki ga v primeru kapitalskih povezav omogoča in dovoljuje obstoječa obračunska zakonodaja (revalorizacija ). Istočasno kontrola v zapisniku navaja visok porast plačil za avtorske honorarje, idejne projekte, svetovalne storitve, študije in visoke obresti, za katere v okviru svojih pristojnosti ni ugotovila formalno pravnih nepravilnosti. 3. SDK Podružnica Kranj je v skladu s 54. členom Zakona o SDK o ugotovljenem primeru pripravila posebno informacijo in jo januarja 1992 posredovala pristojnim organom družbeno - politične skupnosti in v vednost Iskri Telekom Kranj. Vsebina informacije je v celoti povzeta iz zapisnika. 4. V pripombah na zapisnik Iskra Telekom ne izpodbija ugotovitev kontrole, ampak podobno kot je v zapisniku, ugotavlja, da je postopek revalorizacije v skladu s predpisi. Pripomb na posredovano informacijo podružnica ni prejela. 5. Za odpravo nezakonitosti in nepravilnosti, kijih je kontrola v pregledu ugotovila, je bila 17. februarja 1992 izdana odločba, na katero se pravna oseba ni pritožila. Kranj, 12. februarja 1993 SDK Republike Slovenije Podružnica Kranj Vlada in politiki Na začetku pisma ponavadi napišem "Spoštovani". Tokrat tega ne bom napisal iz preprostega razloga, ker vas ne spoštujem. Krivim vas za zločin, ki ste ga storili nad delavci in gospodarstvom Slovenije. Dovolili ste enostransko ukinitev splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo s strani GZS. To je institucija, ki zmanjšuje plače delavcem, da si sami lahko delijo pretirano visoke plače in dodate. To počenjate tudi sami. Na račun NAS, delavcev v gospodarstvu, delite plače sebi, negospodarstvu, raznim nesposobnim skladom in institucijam. Ustanovili ste sklad R Slovenije za razvoj in agencijo, ki ne zna drugega, kot ubogati vodstva podjetij in metati delavce na cesto. S tem pa tudi prodajo podjetij tujcem. Tisti, ki so to podjetje zgradili na lastnih žuljih, pa bodo ostali brez dela in sredstev za preživetje. Kupili pa jih ne bodo tujci, ampak tisti slovenski beli ovratniki, ki so te tovarne pokradli. Kje so sedaj tisti revizorji, ki naj bi odkrivali dvojne firme in kraje direktorjev? Ni njih in jih tudi ne bo, ker so ti ovratniki tudi v naši politiki. Morajo biti, ker si boste v tujini sposojati denar, da boste lahko delili svoje pretirano visoke plače in dodatke. Uničili ste nam tovarno G0-RIČANE s svojo nesposobno politiko in poslanci. Verjetno zato. ker tako dobro stoječega podji' tja ne bi mogli prodati tujcem. Uspeh zelenih za zaprtje celuloze je bila samo krinka, da sf podjetje proda tujcem in vrze 300 delavcev na cesto. Prestrukturiranje podjetij je samo laž. Ali se zavedate, da Slovenijo^ nima več celulozne industrije ■ Sedaj bodo gozdarji lahko slovenske gozdove prodajali tujcem, ki nam bodo po Dravi po*]' Ijali umazano vodo od kuhati)11 celuloze. S tem pa tudi drag0 prodajali njihovo celulozo kuhano z našim leso nazaj v Slovenijo. Ustavila se bo slovenska pa~ pirna industrija, ker bo celuloza predraga. Ali res ne vidite, da nam 5 prodajo naših podjetij tujceft* uničujete Slovenijo? Andrej Krajne Verje 38 61215 Medvode AVTOSOLA Begunjska 10, Kranj W 216-245 DIHIPS Delavski svet podjetja LIMOS Škofja Loka, _ Kidričeva c. 51 razpisuje prosto delovno mesto DIREKTORJA PODJETJA Za direktorja podjetja je lahko imenovan kandidat, ki poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjuje še naslednje: - da ima srednjo ali višjo strokovno izobrazbo tehnične, ekonomske, organizacijske ali druge smeri, - da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj na delih in nalogah s posebno odgovornostjo, - da ima sposobnosti za uspešno gospodarjenje, - da ima organizacijske sposobnosti. Mandat traja 4 leta. Delovno razmerje bomo sklenili s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili v 15 dneh po objavi na naslov: LIMOS Škofja Loka, Kidričeva c. 51, 64220 Skofja lo-ka, s pripisom "za razpisno komisijo". Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po odločitvi. V JELOVICI smo razvili sistem , s katerim vam v najkrajšem {asu, brez umazanih zidarskih del, zamenjamo STARA okna in vrata v stanovanje Z NOVIMI!! PRENOVA - NE r^KOlA/JEMO,NITI FASADE, NITI OMETA - BISTVENO IZBOLJŠAMO TOPLOTNO IN ZVOČNO IZOLACUO • PRIHRANIMO PRI ENERGIJI - IZGLED ZUNANJE STRANI OSTANE NESPREM - BISTVENO IZBOU TOPLOTNO IN ZVO - POVEĆAMO PROT ZAŠČITO tO 10 IZOLACUO ZAOOTAVUAMO: - hitro m »kvalitetno opravljeno delo, v katerem koli letnem času Vvm,\K kmo fmtotrijo JELOVICA - PRODAJNI INŽENIRING %Um\Ai\JiAXJmn>\ l& JELOVICA ali: KRANJ 064/211 232, LJUBI JANA 061/440 400, (JME 063/2S 881, MARIBOR 062/102 800, MURSKA SOBOTA 069/22 921 NOVO MESTO 068/22 772, MEHIKA 068/58 716, KRSK0 (J608/2I 236,N0VA GORICA 065/23 660, KOPER 066/37 029, RAVNE NA KOROŠKEM 0602/20 )75 POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK 13. STRAN ♦ GORENJSKI GLAS Revizija za več kot 360 podjetij ^»nj, 15. februarja - Vlada je v zvezi z lastninjenjem sprejela na-V°d-'* z* opravljanje revizije v podjetijih, odložila pa je sprejem navodil za sestavo otvoritvene bilance in sestavo programa, kar pome-ni» da z izvedbenimi predpisi zavlačuje. Gre torej za sporne podrobnosti, kolikor nam je uspelo izvedeti, so najbolj sporana navodila za otvoritveno bilanco in sicer obvezna prisotnost ocenjevalca agencije. . SDK pa je torej že dobila navodila za finančni, računovodski in pravni pregled ter preverjanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja podjetij. Direkcija je že prejela za več kot 350 podjetij zahtevo po reviziji, vsak dan pa prihajajo nove. Že minuli petek so Pripravili prvi seminar za 200 inšpektorjev, ki bodo opravljali re- Po zakonu se bo lastninilo več kot 2.600 podjetij. Nova mešana zavarovalna družba ^ubijana - Konec lanskega leta je bila v Ljubljani ustanovljena •Besana zavarovalna družba Merkur, katere ustanovitelji so: Merkur V ersicherung A G iz Gradca, Ljubljanska zavarovalnica iz Lju- 'jane in mariborski podjetnik Mihael Rostaher. Zavarovalnica s *eaezem na Poljanski 25 se ukvarja z osebnim zavarovanjem tj. ži- 'jenjskim, nezgodnim in zdravstvenim. Ustanovni kapital znaša 3,2 milijona avstrijskih šilingov. Ve- inski delničarje Zavarovalnica Merkur iz Gradca, ki spada med največje avstrijske zavarovalne hiše v Avstriji in vnaša v novi Merkur izkušnje, bogato tradicijo in nove ideje. Njihova skupna zavarovalna premija znaša 2,6 milijarde šilingov. Ljubljanska za- arovalnica pa je mlada majhna zavarovalnica, ki je nastala iz v>a?" zavarovalnice Dunav. Na novinarski konferenci so ustano- itelji poudarili nekaj prednosti, s katerimi želijo biti pisani prav avarovancu na kožo. Omogočili bodo obiskovanje zasebnega ravnika m zdravilišč v Avstriji in življenjsko zavarovanje. Pred- ost pa je tudi popolnoma nov način organizacije in informacij-s*ega sistema. k° besedah ustanovitelja gre za slovensko delniško družbo, ki e bo "nalagala" mark zunaj, kar bo iztržila pri nas, ampak bo stanek od premij ostal v Sloveniji. Zavarovancu ne bo treba čez meJo najemat odvetnikov ali sklepat pogodb (VViener Stadtisc-relrt amPak bo sedaj enakopraven vsaj v jeziku. Poslovodja in di-Ktor Zavarovalnice Merkur je poudaril, da se strogo držijo ak-ualnih storitev in ne bodo šli v nobene popuste. • M. Z. Za 500 mark cenejši Mobitel zbijana, 15. februarja - Družba Mobitel je za 500 mark pocenila SVok telefonske priključke, ki tako stanejo 2.500 mark. Pocenili so 86 tudi aparati in tako se zdaj skupna cena suče od 4.450 do 6.400 •nark, prej pa se je med šest in sedem tisoč markami. Dodatno ugodnost pa predstavlja nakup rabljenega mobilne-|* telefonskega aparata, s polno dvanajstmesečno garancijo, nje-? a znaša 4.170 mark, v kar pa ni všteta oprema za montaži V02i,°- Mobitelu je cena torej padla, kakor so mnogi napovedovali, še v!?vh PVe seveda to ze,° draga stvar, ki si je ne more privoščiti vsaicao. Za nakup Mobitela je še vedno veliko zanimanja, saj omogočajo zakup in plačilo v več obrokih, uvedli so tudi "staro S 'Si'0- ' ?ri er kupec za nov "P aparata doplača le razliko, mobilni telefonski priključek je moč tudi najeti za krajši čas, denimo za čas dopusta, in ga s tem tudi praktično preizkusiti, nm m°fJ1VOSt mobilnega telefonskega omrežja širijo, da bodo "mogočih uporabo mobilnih telefonov tudi v Soški dolini, na \erkljanskem, v Bohinju ter ponekod na Štajerskem in Notranj Kerr^ s čimer bo Slovenija 90- odstotno pokrita s signalom, oruzbi Mobile računajo, da bodo letos vključili v promet 5. "ovih telefonskih priključkov. Poročilo z borze Z 12.feruarja 1993je borza spremenila način objavljanja te-* čajev opravljenih transakcij, saj se je tečaj, dosežen na borznem sestanku, mešal s tečajem, doseženem na OTC trgu. Tako so tečaji za borzne dneve sedaj objavljeni ločeno. Na borzi se z obveznicami še vedno ne dogaja nič posebnega, pri delnicah pa raste edino cena DADAS-u, 11. februarja 1993 za 3,92 odstotka in 12. februarja za 1,40 odstotka tako, da znaša cena ene delnice 20.786 SIT. Promet z delnicami na Ljubljanski borzi vednmo bolj narašča. V primerjavi s 17 obveznicami, ki kotirajo na borzi, je obseg prometa z delnicami (kotira 9 delnic) v januarju precejšen v primerjavi z lanskoletnim prometom. V letu 1992 je bilo razmerje med obveznicami in delnicami 96,9 proti 3,1 v korist obveznic. Januarska statistika borznega prometa pa kaže, da je bilo z delnicami opravljenega 15 odstotkov od skupnega prometa. Brez dvoma se bo promet z delnicami še bolj povečeval, saj drugod po svetu trg delnic prevladuje. Tudi naši investitorji se bodo začeli postopoma usmerjati na trg delnic, kjer so donosi večji kot pri obveznicah. Jasno pa je, da je ob večjem dobičku tudi večje tveganje. Vtem trenutku je obveznica na dolgi rok solidna naložba. Objava velikega R za mesec februar 3,7 in zaostajanje rasti tečaj za rastjo inflacije pa povzroča lastnikom obveznic slabo voljo. Kljub navedenemu pa so cene obveznic trenutno še vedno visoke. Kdor je pripravljen tvegati, naj kupi delnice, vendar kot sem omenila - najboljša naložba je tudi najbolj tvegana. Za miren spanec predlagam naložbo v državne vrednostne papirje in papirje Banke Slovenije (dvojček - tolarski del). Pripravila borzna posrednica LB GB d.d. Kranj Mira Dragonja KOLIKO JE VREDEN TOLAR NAimamoDAjm ■ naiupni/fi10dajn1 nujr0đam MENJALNICA DEM ATS HRD A banka Kranj(Tržič, Jesenice) 61,80 62,70 8,69 AVAL Bled, Kranjska Gora 61,80 62,40 8,75 COPIA Kranj 62,10 62,60 8,75 CREDITANSTALT N. banka Lj. 61,90 62,40 8,78 EROS (Stari Majr),Kranj 62,05 62,50 8,75 GEOSS Medvode 62,00 62,40 8,75 HRANILNICA LON, d. d. Kranj 61,70 62,59 8^60 HIDA-trinica Ljubljana 61,90 62,25 8,75 HIPOTEKARNA BANKA, Jesenice 61,80 62,50 8 72 INVEST ŠkoQa Loka 61,80 62,70 8^75 LB-Gorenjska banka Kranj 61,50 62,85 8,56 MERKUR-Partner Kranj 62,15 62,19 8,83 MERKUR-Zelezniika postaja Kranj 62,15 62,19 8,83 MIKELStražiiče 62,00 62,30 8,73 OTOK Bled 61,69 62,25 8 70 POSTNA BANKA,d. d. (na poštah) 61,40 62,39 8,50 SHP-Slov. hran. in pos. Kranj 61,90 62,40 8,73 SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) 62,15 62,19 8,83 SLOGA Kranj 61,90 62,55 8,72 SLOVENUATURIST Boh. Bistrica 61,00 - 8,49 SLOVENUATURIST Jesenice 61,82 62,55 8 68 WILFAN Kranj 62,05 62,35 8,75 F-AER d. o. o. Tržič 62,01 62,60 8.69 8,84 8,85 8,95 8,90 8,85 8,90 8,85 8,85 8,85 7/10 9/11 5/9 7/10 7/11 8,90 7,2/10,9 8,93 8,83 8,84 7/11 8,87 6/10 8,81 5,9/9,6 8,84 8,84 8,83 6/11 8,86 8,82 8,85 8,86 7/11 Pri nakanu In prodaji SKB ia MERKUR v zaračunavata 1% provizije, pri prodaji DEM 5000 aH več pa 2,5%. BOBZNl POSREDNIKI tel; 0*4/217-27 mm /O ljubljanska banka i Gorenjska banka d.d., Kranj j Ko želite svojemu kapitalu dati drugačno obliko BORZNI IZRAZI DISAŽIO Razlika med nominalno vrednostjo vrednostnega papirja in manjšo tržno vrednostjo (nasprotje: ažio), Nižje zamudne obresti Ljubljana, 11. februarja - Vlada je sprejela predlog zakona, po katerem bodo zamudne obresti nižje, zmanjšale se bodo s 30 na 25 odstotkov. Predlagalo ga je finančno ministrstvo, računajo pa, da bo parlament ta zakon sprejel po hitrem postopku. Na vpogled odločba o sanaciji LB Ljubljana, 15. februarja - Iz Banke Slovenije so sporočili, da si lahko vsi nekdanji zainteresirani upniki ogledajo odločbo o uvedbi sanacijskega postopka v Ljubljanski banki d.d. Ljubljana. Na ogled je v oddelku za nadzor bančnega poslovanja oziroma v pravnem oddelku Banke Slovenije, Slovenska cesta 35 v Ljubljani in sicer trideset dni, vsak delovni dan med 9. in 12. uro. 3.000 mark plače za direktorja velike firme Preddvor, 11. februarja - Poslanske plače burijo duhove, zato ni čudno, da je v klubu gorenjskih direktorjev padlo tudi vprašanje, kolikšna naj bo direktorska plača. Natančneje, kolikšna naj bo plača direktorja povprečno uspešnega velikega podjetja, v katerem povprečna neto plača znaša približno 400 mark. Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Dagmar Šuster je odgovoril, da imajo direktorji takšnih firm približno 3.000 mark plače. So pa tudi takšni, ki imajo veliko več ali manj. Sicer pa nameravajo v zbornici skupaj z društvom Manager znova sprejeti začasna merila pa plače managerjev v družbenem sektorju gospodarstva. Ponekod namreč direktorji pretiravajo, izjemno visoka plača bi bila še opravičljiva, če bi se tem direktorjem lahko primerilo, da zjutraj dobe na delovni mizi odpoved s podpisom lastnika. Takšnega tveganja pri nas managerji v družbenem sektorju v glavnem še ne poznajo, temveč jih ščiti delovnopravna zakonodaja. Zato pretirano visoke direktorske plače še nimajo managerske protiuteži. Pri .000 Prvi certifikati julija Ljubljana, 11. februarja - V zvezi z lastninjenjem je treba omeniti napoved, da bodo državljani prve lastninske certifikate prejeli v začetku julija letos. Kakor je povedal Tone Rop, državni sekretar v ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj, jih bodo pošiljali s Priporočeno pošto. Računajo namreč, da bodo podjetja tedaj že imela programe za potek in način lastninjenja. Seveda bo morala še prej vlada sprejeti ustrezna navodila. Obrtno podjetje registrirano Tržič, 16. februarja - Delavci trži-škega Obrtnega podjetja so že od sredine januarja letos na začasnem čakanju na delo. Podjetje je sicer vmes dobilo ponudbe za nekaj manjših pogodbenih storitev, vendar so delavci zaradi nezadovoljstva s položajem v firmi zavrnili delo. Kot je povedal vršilec dolžnosti direktorja Boštjan Meglic, so 12. februarja le dočakali registracijo Obrtnega podjetja kot družbe z omejeno odgovornostjo. To bo osnova za nujne spremembe, o katerih bodo spregovorili danes zjutraj na sestanku upravnega odbora, pričakujejo pa tudi udeležbo delavcev. • S. Saje LOKA je prenovila trgovino v Groharjevem naselju - od minute sobote naprej bodo lahko Ločani nakupovali v prenovljeni samopostrežni trgovini na Groharjevem naselju. Podjetje Alprem iz Kamnika je namreč poskrbelo za nov izgled in funkcionalnost dosedanje trgovine, pri tem pa je s hladilnimi napravami opremljal škofjeloški LTH v sodelovanju z italijansko firmo Costan. Za obrtniška dela je poskrbel škofjeloški Obrtnik, oblikovno pa so izvajalci delali po vodstvom ing. arhitektke Dušane Uršič - Skušek iz firme Linea, d. o. o. Ljubljana. Notranji izgled nove trgovine bo ob lepem vremenu dopolnila tudi nova fasada. Foto: G.Sinik PRODAJNO NAGRADNA AKCIJA od 15. 2. do 8.4. V VSEH PRODAJALNAH LOKE l tona LOKA KAVA motorno kolo t0m0s barvni televizor gorenje pralni stroj gorenje gorsko kolo rog 48 nagrad izlet v neznano 52 praktičnih nagrad Pri gotovinskem nakupu nad 1.500 SIT boste prejeli KUPON, s katerim sodelujete v nagradnem žrebanju. Javno žrebanje bo 15. 4. ob 16. uri v BLAGOVNEM CENTRU MEDVODE. NAGRADE: \ 2 3 4 5 UGODEN NAKUP JE PRI LOKI NAKUP KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Kmečki štrajk bo v sredini marca Minister je s svojimi predlogi precej osamljen Kranj - Čeprav je bilo iz vzhodnega konca Slovenije, predvsem iz Prekmurja in Štajerske, že slišati grožnje kmetov, da bodo zaradi omahljivosti na republiški ravni sami organizirali štrajk, pa so se predstavniki Slovenske kmečke zveze in Zadružne zveze Slovenije minuli teden dokončno odločili, da vseslovenski kmečki štrajk bo in da bo predvidoma v sredini marca. Natančen datum bodo določili na sestanku ta teden, verjetno pa to ne bo 11. marec, kot smo poročali v eni prejšnjih številk. Organizatorji so priprave na kmečki štrajk upočasnili tudi zato, ker se je vmes zamenjala vlada in je bilo še nekaj upanja, da bo novemu ministru za kmetijstvo in gozdarstvo dr. Jožetu Ostercu uspelo v vladi uveljaviti večino kmečkih zahtev. Ker je zdaj že jasno, da je s svojimi predlogi za izboljšanje razmer v kmetijstvu v vladi precej osamljen, so se v kmečki in zadružni zvezi odločili, da bodo sredi marca začeli s štrajkom, ki ga bodo stopnjevali vse dotlej, dokler njihove zahteve ne bodo uresničene. Neuradno je slišati celo to, da bo slovensko kmečko gibanje oz. stranka Slovenskih krščanskih demokratov odpoklicala "svojega" kmetijsko gozdarskega ministra, če se bo v vladi nadaljevalo nerazumevanje za kmetijske probleme in za kmečke zahteve. Kot je znano, kmetje zahtevajo takojšen sprejem ukrepov za zaščito domače kmetijske pridelave, uvedbo dajatev (prelevmanov) za uvoz kmetijskih pridelkov do višine razlike med uvozno in intervencijsko ceno, takšne odkupne cene, ki bodo vsaj povprečno produktivnim pridelovalcem pokrile vse stroške, vzpostavitev ustreznega razmerja med proizvodno in maloprodajno ceno in takšno kmetijsko politiko, ki bo dolgoročno zagotavljala stabilne razmere za gospodarjenje. # C. Zaplotnik Kmečke žene vabijo na pustovanje Žiri - Aktiv kmečkih žena Žiri prireja v soboto, 20. februarja, ob 20. uri v domu Partizan v Žireh pustovanje, na katerem bodo obiskovalcem med drugim postregli tudi z dobrotami iz kmečkih kuhinj - z ocvirkovco, bobi, kruhom, klobasami itd. Igral bo ansambel Blegoš, najboljše maske bodo nagradili. • C. Z. Predavanja Računalništvo, vzreja telet, mleko Kranj - Društvo kranjske in tržiške podeželske mladine vabi v petek ob pol osmih zvečer v sejno sobo zadružnega doma na Primskovem na predavanje o uporabi računalništva v kmetijstvu. Predavala bosta mag. P. Bradač in mag. A. Golob z Biotehniške fakultete. Škofja Loka - Kmetijska svetovalna služba Škofja Loka organizira jutri, v sredo, ob 9. uri v zadružnem domu na Češnjici v Selški dolini predavanje ing. Janeza Debeljaka o vzreji telet, v Četrtek ob 9. uri pa na Bukovici-še predavanje dipl. ing. Franca Pavlina o higienskem pridobivanju mleka. • C. Z. Jaka Kropivnik, kmet s Pšate pri Cerkljah "Ljudje, ki so jemali, so še živi..." "Zdaj sekajo več, kot je normalno, le tisti, ki se bojijo, da bo po sprejetju zakona o gozdovih spet zelo strogo in da ne bodo mogli več svobodno sekati." Pšata, 12. februarja - "O spremembah na bolje se le govori, za kmeta pa je vsak dan slabše. Številne kmetije so na robu propada, jamrajo že celo gospodarji velikih, dobro vpeljanih kmetij. Pri nas je lani dohodek zadoščal le za najnujnejše vzdrževanje stavb, popravilo strojev in preživljanje. Kupili smo samo 200-litrski bazen za hlajenje mleka, a še tega delno na posojilo," pravi Jaka Kropivnik in poudarja, da je razlogov za organiziranje kmečkega štrajka več kot dovolj. * Jaka, lahko na kratko predstavite kmetijo? Koliko imate zemlje, s čim se ukvarjate, koliko vas je za delo...? "Naša kmetija sodi med srednje velike. Imamo šest hektarjev lastne obdelovalne zemlje in štiri hektarje najete na brniškem letališču. Gozda je osem hektarjev. Redimo triintrideset glav živine, od tega je deset krav, ostalo so biki, plemenske telice in teleta. Na ieto oddamo v mlekarno okrog 25 tisoč litrov mleka. Glavni vir dohodka je hlev. Družina je velika: jaz, žena, moja mama, sinova, ki sta že zaposlena, in šoloobvezni hčeri." * Najmočnejši odpori zoper strožja merila za oddajanje mleka so prav na območju cerkljanske zadruge. Vaše mnenje! "Stara Jugoslavija je imela enotne kriterije, osamosvojena Slovenija pa ima toliko pravilnikov, kolikor je mlekarn. To ni pravilno. Kmetje bi še nekako razumeli, da so merila evropska, če bi bilo tudi mleko plačano tako, kot je sicer v Evropi. V Sloveniji se odkupna cena ni spremenila že od lanske spomladi dalje, kmetijski reprodukcijski materiali pa so se v tem času bistveno podražili. Vlada očitno izkorišča to, da kmet ne more preprosto zapreti hleva in se iz nedonosne dejavnosti preusmeriti v drugo." Živino je lahko prodati ali poklati, pot do nove čreda pa je ŠKOFJA LOKA D.O.O. PONUDBA USLUG IH STORITE)/ V SKOFJI LOKI, Kidričeva 50 * servisiranje osebnih, tovornih vozil in avtobusov * kleparska in ličarska dela za vsa motorna vozila * prodaja obnovljenih tovornih vozil * generalne obnove motornih vozil, gradbene mehanizacije in vseh agregatov za vozila * pooblaščeni servisi TAM, IVECO, MERCEDES, ISKRA, VVEBASTO * montaža grelcev VVEBASTO, Eberspacher v motorna vozila * montaža A.B.S. zavornih sistemov * popravilo karamboliranih vozil * redni tehnični pregledi vseh motornih vozil * pranje avtobusov in tovornih vozil ter podvozja Informacije po tel. 064/632-730,632-121, FAX 623-397 HA BLEDU, Ritenska $ * servisiranje vozil LADA, ZASTAVA, RENAULT * testiranje vseh motornih vozil * optična nastavitev podvozja * menjava in centriranje gum * pranje osebnih vozil in avtobusov Informacije po tel. 064/77-910 (Bled) dolga. Na vaši kmetiji že imate s tem nekaj izkušenj. "Oblast je v šestdesetih letih močno navijala z davki, ker je hotela uničiti zasebno kmetijstvo in razvijati le družbeno. Na naši kmetiji, kjer je bila takrat le mama s šestimi otroki, davkov nismo uspeli plačati, zato je prišel rubež in nam za-rubil vso živino. Od osmih krav so nam pustili le eno, v klavnico pa so odpeljali tudi breje krave. Kot najstarejši otrok sem bil takrat star osemnajst let in se še dobro spominjam, da smo potrebovali štiri do pet let, da smo spet prišli do nekdanjega staleža. Ko smo začeli bolj gnojiti, smo čredo še povečevali. Pred šestnajstimi leti smo zgradili nov hlev, dokupili smo tudi nekaj zemlje." * Ko ste zadnjič v Gorenjskem glasu prebirali o tem, kako goz- * Vi ste zemljo kupovali, oblast pa vam jo je jemala. Za kmečko pamet se to sliši precej nenavadno. "Nekdaj smo na Pšenični polici imeli približno hektar velik travnik. 1964. leta smo dobili odločbo, na kateri je pisalo, da je zemljišče "prešlo" v splošno ljudsko premoženje in da na njem - povedano po domače - nimamo česa iskati. Travnik so vključili v zemljiške arondacije, na podlagi katere je nastalo tudi družbeno posestvo na Pšenični polici." * Je kaj upanja, da ga boste dobili nazaj? "Država je vzela hitro, vrača pa počasi in za to zahteva cel koš papirjev. To se mi vsaj v mojem primeru zdi nesmiselno. Ljudje, ki so jemali, so še živi in dobro vedo, kaj so vzeli in kaj bi morali vrniti. Travnik je še vedno tam, kjer je bil, in tak, kot je bil, le v zemljiški knjigi bi bilo treba spremeniti lastništvo. Hektar travnika bi naši kmetiji veliko pomenil, saj bi čredo lahko povečali za tri do štiri odrasla goveda." darji "preganjajo" lastnike gozdov, ki so na svoji gozdni parceli naredili golosek, ste se ujezili. Zakaj? "V času, ko je bila obvezna oddaja lesa, so prišli, na golo posekali dva hektarja gozda, pospravili le vrednejši les in odšii. Parcele niso pogozdili, ampak so pustili, da se je zarasla z malovrednim lesom. Ne jaz in ne kdo od mojih otrok na tej parceli ne bo sekal, sekali bodo lahko šele njihovi nasledniki." * Kot mi je znano, to ni edina "slaba izkušnja" z g°2' darji. "O tem bi vam lahko več p0* vedala sin Robert in njegov3, žena, ki je podedovala precej zapuščeno kmetijo, med drf' gim pa tudi gozd na Cerklje]' ski Dobravi. V času, ko lastništvo še ni bilo zemljiškoknjižn? urejeno, so gozdarji na pri0'1' žno enem hektarju posekali 1' zdrav les, pustili pa sušice ifl tudi "pozabili" na gozdni red; Iz gozda jim je uspelo odpeljatl okrog 50 kubičnih metrov lesa, za katerega ne sin in ne preJ' šnja lastnica nista dobila pla»£ la; preprečili pa smo, da j" pospravili preostalih 140 oo 150 kubičnih metrov. Za odp«' ljani les smo dobili še račun za plačilo poslovnih stroškov, kaS; neje pa tudi obvestilo, da n3J vzpostavimo gozdni red." * Pravite, da so sekali "na t«' jem". Kako to, da jih niste tožili? "Sin je začel tožbeni postopek, vendar gaje ustavil, kerje bila temeljna organizacija kooperantov Preddvor tedaj že v likvidacijskem postopku." * Kaj menite o odkazilu gozdne ga drevja za posek: je potrebno ali ne? "Ni potrebno. Pamete" kmet ve, kaj lahko poseka česa ne, in tudi bolje pozna svoj gozd kot gozdar, ki ga vid' le nekajkrat na leto. Kmet« gozd pomeni rezervo, zato ga varuje za primer nesreče ali za hude čase. Zdaj sekajo več, kpt je normalno, le tisti, ki se bojijo, da bo po sprejetju noveg3 zakona o gozdovih spet zelo strogo in da ne bodo mogli v. svobodno sekati. Če bi Kmetje res tako slabo ravnali z gozdovi, kot se pogosto sliši, potejn jih ne bi ohranili do današnj''' dni." • C. Zaplotnik Kmetijski nasvet Izbor hibridov koruze za letošnjo setev Pridelek koruze je v veliki meri odvisen od kakovosti semena. Pomembno je, da sejemo zdravo hibridno seme. Nikakor ne priporočamo sejati semena, ki smo ga v prejšnjem letu sami pridelali. Hibridni učinek, ki močno poveča pridelek, je namreč izražen samo v prvi generaciji (to pomeni pri semenu, ki ima ustrezno deklaracijo), v naslednjem letu pa se pridelek močno zmanjša. Posevek koruze iz "domačega" semena je neizenačen. Nekatere rastline so normalno velike, druge pa močno zastanejo v rasti. Za doseganje visokih pridelkov koruze moramo uporabljati le seme, ki je bilo pridelano v pretekli sezoni. Če je ostalo še kaj semena od prejšnje setve, mora biti uskladiščeno v suhem in hladnem prostoru. Nikakor ne sme zmrzniti, pa tudi vlaga mu močno zmanjša kalivost. Za zrnje ali silažo sejemo največ dve leti staro seme. Pred setvijo takega semena moramo obvezno narediti kalilni poskus in v primeru slabše kalivosti semena povečali gostoto setve. V posodo s primerno vlažno zemljo damo 100 semen. Posodo postavimo za 7 dni v prostor s temperaturo 10°C, potem pa še za 5 do 7 dni na temperaturo 25°C. Po preteku tega časa vidimo, koliko rastlin je kalilo. Starejše seme lahko porabimo (če se nam ga zdi škoda zavreči) le za setev za pitnik. Velik pridelek kakovostne koruze bomo dosegli le, če bo posevek primerno gost. Pri določanju gostote setve upoštevamo zrelostni razred hibrida. Držimo se načela, da se gostota setve zmanjšuje z dolžino rastne dobe hibrida. Zgodnejše hibride sejemo bolj gosto, poznejše pa redkeje. Za posamezne zrelostne razrede koruze priporočamo naslednjo gostoto posevkov ob spravilu: Zrelostni Število rastlin razred na m2 FAO 100 9.5-11.0 FAO200 9.0-10.5 FAO 300 8.5 -9.5 FAO 400 7.5 - 8.5 Pri setvi koruze za silažo povečamo gostoto do 10 odstotkov. Gostota posevka je odvisna od medvrstne razdalje in od razdalje med semeni v vrsti. Razdalja med vrstami je običajno prilagojena koloteku traktorja, zato v praksi uravnavamo gostoto setve predvsem z razdaljo med semeni v vrsti. Pri vseh tipih sejalnic jo določimo tako, da povežemo s pogonsko verigo ustrezen par zobnikov. Ti podatki SO napisani v navodilih za uporabo sejalnice. V tabeli je prikazana gostota posevka v odvisnost' 75 c* 63500 66670 70200 74080 78430 83330 od razdalje setve: Razdalja v vrsti Medvrstna razdalja cm 62.5 cm 70 cm 21 76200 68030 20 80000 71430 19 84210 75200 18 88900 79370 17 94120 84030 16 100000 89290 15 106680 95240 14 114300 102040 13 123080 109900 12 133340 119000 95240 102560 111040 Pri izbiri semena je predvsem pomebno, da se odločimo za pravi zrelostni razred (FAO). Ta Je odvisen od namena pridelovanja (za zrnje ali za siliranje), makrolokacije parcele, kakor tudi od osončenosti, teksture zemlje, oskrbe z vodo... Pomembno je namreč, da rastline ob pravem času primerno dozorijo, kar bistveno vpliva na pridelek hranilnih snovi. Razlike v rodnosti posamezni"1 potrjenih hibridov znotraj istega ranostnega wlXt'. da so manjše, kot je lahko izpad pridelka zarad' neprimerne zrelosti koruze ob spravilu. Pri izboru ranosti koruze se ravnamo po izkušnjah, upoštevati pa moramo dejstvo, da mora doseči posevek voščeno zrelost v sredini septembra. Spravilo koruZe za siliranje konec septembra ali v oktobru je v predalpskem območju, kjer je Gorenjska, lahko tvegano zaradi obilnih padavin ali zgodnjih slan. Za setev v letu 1993 priporočamo naslednje hibride: Razred FAO 300 MIRNA CARLA BC 312 BC 318 EVA PANONIA * FANT 36 * * začetek razreda 400 Razred FAO 100 BC 175 BC 191 BC 188 Razred FAO 200 HELGA DEA BC 272 BC 278 Priporočeni hibridi so preizkušeni tudi na Gorenjskem in so dali dobre pridelke. Trgovinam in kmetom priporočamo, da ne nabavljajo hibridov koruze, ki jih ne poznajo ter d3 so pozorni na veljavnost deklaracije. Svetovalec za rastlinsko pridelav0' mag. Miran Nag',c SE PRIPOROČAMO! ^4mm POMEMBNEJŠI NASLOVI IZ FEBRUARSKE ŠTEVILKE: *Veliki intervju Barbare Mulej: Navijam za Ivaniševiča *Ekskluzivno za E-ŠPORT: jure Košir. Ne maram Tombe *Zvezde NBA lige: Portret Dražena Petroviča Revija E-ŠPORT vas že čaka pri prodajalcih časopisov! UREJA: VILMA STANOVNIK GLASOVA Prijetno branje Vam želi gurman ČAR MAN IVO ŠKOFJA LOKA SVETI DUH 38 SVETOVNO PRVENSTVO ALPSKIH SMUČARJEV SE JE KONČALO Z NEPOPOLNIM PROGRAMOM Nataša bokal: "bolj kot vreme bi me jezile lahke proge" V nedeljo se je z žensko superveleslalomsko tekmo končalo svetovno prvenstvo alpskih smučarjev v Morioki na Japonskem - Po številu in žlahtnosti osvojenih medalj so bili najboljši Norvežani, naši smučarji in smučarke pa, kljub temu da niso osvojili medalje, niso razočarali. škofja Loka, 14. februarja - V zgodovini svetovnih prvenstev je bilo vreme že marsikdaj krivo za odpovedi in prelaganja tekem, nikoli Pa se še ni zgodilo, da ne bi podelili vseh kompletov medalj. Tudi Po tem bo letošnje svetovno prvenstvo v Morioki prišlo v zgodovino smučarskih tekmovanj, udeleženci prvenstva kot vsa smučarska javnost pa se bodo gotovo še nekaj časa spraševali, zakaj je FIS-a (menda je jasno, da je posredi denar) dovolila organizirati svetovno Prvenstvo v kraju, ki je znan po muhastem vremenu. Odpovedano moško tekmo v superveleslalomu pa naj bi šteli kot tekmo za svetovnega prvaka na prvi naslednji tekmi svetovnega pokala, vendar ■* bodo o tem še odločili. €L£CTf?OC0IC AUDIO VIDEO TV SERVIS Spodnji trg 2a, Škofja Loka TEL (064) 620-205 Odslej tudi prodaja vrhunskih TV sprejemnikov TOSHIBA seleče Marsikatera reprezentanca je bila ob koncu tekmovanj razarana, gotovo pa so bili zadovoljni Norvežani, ki so osvo-J'li kar sedem medalj, od tega tri zlate, tri srebrne in tri bronaste. Po številu medalj je to sicer manj, kot so jih osvojili Avstrijci, ki so na stopničkah stali osemkrat, a so njihove medalje žlahtnejše. Veliko razočaranje je prvenstvo za Italijane, saj niti Tombi niti kateremu drugemu smučarju ali smučarki ni uspelo dobiti odličja. Da pa so rezultati gotovo tudi odraz tega, kako so se tekmovalci znašli v slabih vremenskih razme- rah, pa govori dejstvo, da niti enemu smučarju ali smučarki ni uspelo ubraniti naslova svetovnega prvaka v katerikoli od devetih izvedenih disciplin. Kako pa je letošnje svetovno prvenstvo iz domačega fotelja in postelje opazovala dosedanja vice svetovna slalom-ska prvakinja, nas je zanimalo, ko smo se v nedeljo popoldne pogovarjali z Natašo Bokal. "Glede na to, kar sem pričakovala, mislim, da so rezultati v vseh disciplinah, morda je izjema veleslalom, kar malce čudni. Mislim, da je vzrok temu slabo vreme, pa tudi proge Vodstvo naših reprezentanc je na svetovnem prvenstvu največ pričakovalo od Jureta Koširja, ki je v soboto slalomsko vozno odlično začel, vendar je po udarcu palice moral s proge. Ker pa je v dobri formi, letos še upa na dobre uvrstitve. so bile prelahke. Vse skupaj po moji sodbi ni bilo primerno za svetovno prvenstvo. Če pogledam samo uvrstitev Vreni Schneider, sem prepričana, da bi "morala" zmagati vsaj v slalomu, pa tudi v veleslalomu bi lahko dobila medaljo. Tudi v smuku so bili rezultati drugačni od pričakovanih, podobno tudi v superveleslalomu. Skratka, marsikatera uvrstitev je bila odvisna od vremena. Če bi sama sodelovala na prvenstvu pa mislim, da bi me še bolj kot vreme jezile lahke proge. Je pa gotovo, da je vsak tekmovalec slabe volje, ko se pripravi na tekmo, nato pa se ta prestavlja in ne veš ali tekma bo ali ne....," pravi Nataša Bokal, ki je pred prvenstvo tudi napovedovala, da bodo naše smučarke in smučarji težko prišli do odličja: "Pričakovala sem podobne rezultate naših, kot so jih dosegli, edino za Špelo sem napovedovala uvrstitev v veleslalomu okrog desetega mesta in okrog petnajstega v superveleslalomu. Vem pa, da Špela zna dobro peljati superveleslalomu; saj je že nekajkrat odlično vozila do sredine proge in na treningih, tako da tudi odlično sedmo mesto zame ni veliko presenečenje. Tudi Urška bi bila brez napake sposobna v slalomu uvrstitve med peto in deseto mesto." Nataša je tudi povedala, da te dni odhaja v Šmarješke Toplice in da se ji noga po zagotovilih zdravnikov dobro (a zanjo prepočasi) zdravi. • V. Stanovnik JESENIŠKI HOKEJISTI SE BOJU ZA NASLOV PRVAKA NE BODO ODPOVEDALI KO je najhuje, pritisnejo na vso moč Drugi veliki derbi v super finalu letošnjega državnega hokejskega prvenstva so zanesljivo dobili Jeseničani, ki so se borili do zadnjega sodniškega piska - S takšno igro in borbenostjo lahko uspejo tudi v Tivoliju. Jesenice, 14. februarja - Potem ko so se mnogi ljubitelji hokeja spraševali, ali bodo Jeseničani po sredinem porazu v Ljubljani zmogli zbrati moči in zaigrati v slogu državnih prvakov, so po nedeljski tekmi iz dvorane Podmežaklja prav gotovo odhajali zadovoljni. Boj za drugo slovensko hokejsko zvezdico bo namreč še kako trd za obe ekipi in do konca napet za navijače obeh moštev. To je po nedeljskem odbračunu in zasluženi zmagi Acroni Jesenic v Podmežaklji že moč napovedati. Tekma na Jesenicah se je začela s "hladnim tušem" za domače, saj je Gorenje že v drugi minuti srečanja dal gol in popeljal Olimpijo Hertz v vodstvo. Sledilo je nekaj priložnosti na vsaki strani, najbolje pri domačih se je znašel Rahmatu-'•■> ki je prvi premagal vratarja Domineta Lomovška. V enajsti minuti je bil za Ljubljančane ponovno uspešen Tišler in gostje so drugič vodili. Po izključitvi Zvoneta Šuvaka v 14. minuti pa so domači igralci zbrali vse moči, da ne bi dobili novega gola. Ob tem pa jim je uspelo v slabih dvajsetih sekundah kar dvakrat zatresti gol Olimpije. Najprej je zadel Albert Malgin, nato pa je po lepem prodoru zanesljivo streljal še Andrej Razinger in popeljal Jeseničane v prvo vodstvo 3 : 2. Tik pred iztekom prve tretjine se je med strelce vpisal še Boris Kunčič. Zanimiva in borbena igra na obeh straneh se je nadaljevala tudi v drugi tretjini, ko sta imela oba vratarja veliko dela, vendar sta ga izvrstno opravila. Tako se je med strelce šele v zadnji minuti druge tretjine vpisal Andrej Kopitar, ki mu je uspelo z mrtvega kota ukaniti vratarja Lomovška. Rezultat je bil tako 5 : 2 (prav tak je bil rezultat ob koncu tekme v Ljubljani, vendar za Olimpijo Hertz). Ko je sicer že kazalo na zanesljivo zmago domačinov, so Ljubljančani še vedno silovito napadali, prav tako pa so na- padali tudi domačini, ki si pred polno dvorano niso hoteli privoščiti spodrsljaja, kot že na nekaterih tekmah letošnje sezone. Tako je šele dve minuti pred koncem Sheehv od daleč presenetil sicer odličnega vratarja Cveta Pretnarja in postavil končni rezultat 3 : 5. Tako je rezultat v tekmah na štiri zmage 1 : 1, že jutri, v sredo, pa bo v dvorani Tivoli tretja tekma, na kateri bodo Jeseničani ponovno skušali dokazati, da so dobri borci in da takrat, ko je zmaga najbolj potrebna, pritisnejo na vso moč. • V. Stanovnik, foto: CŠinik ljubljanska 1, KRANJ telTSk.: 064/21M22 /za hotelom Jelen/ V KRANJSKI GORI BO DRŽAVNO PRVENSTVO V PARA SKIJU Lesce, 15. februarja - Od petka do nedelje bo v Kranjski Gori padalski smučarski biatlon, II. državno prvenstvo Slovenije v para skiju. Tekmovanje poteka tako, da ekipa štirih padalcev skače v cilj na nagnjenem terenu in gorskih razmerah. Za razliko od klasičnih skokov v cilj se pri teh skokih merijo razdalje do 100 centimetrov. Tekmovalci vozijo dva veleslaloma, najboljši pa so tisti z najmanjšim številom negativnih točk, ki jih predstavljajo centimetri in sekunde. V padalskem delu padalci opravijo šest skokov, rezultati pa so posamični in ekipni. Na letošnjem tekmovanju naj bi po pričakovanjih organizatorjev, ALC Lesce, nastopilo poleg domačih ekip tudi precej tujih tekmovalcev. Predsednik organizacijskega odbora je generalmajor Janez Slapar. • V. S. Jeseničani so v nedeljo ponovno dokazali, da so pravi borci in da se bodo enakopravno borili za novo zvezdico. Foto: CŠinik 0w GAULOISES BLONDES Alenka Kejžar je uspešno nastopila na prvem tekmovanju za svetovni pokal - Prejšnji teden so Igor Majcen, Jure Bučar in mlada radovljiška plavalka Alenka Kejžar nastopili na prvih tekmah svetovnega pokala v Parizu in Malmoeju. Kljub svojemu prvemu nastopu na tako velikem tekmovanju, je Alenka Kejžar dosegla v Parizu rekord na 50 metrov prsno in bila deveta, na Švedskem pa je bila osma in dosegla rekord na 200 metrov prsno. Konec tedna naši najboljši plavalci potujejo v Milano. • (vs) /" SMUČARSKI SKOKI Gorenjci najboljši Gorenja Sava, 13. februarja - Muhasta zima tudi pri nas kaže svoj obraz, zato so organizatorji tekem za pokal Kompas Holidavs prisiljeni iskati druge kraje za izvedbo tekmovanj. Tako je organizator SSK Alpina Žiri v sodelovanju s SK Triglav Telingom pripravil v soboto na Gorenji Savi svoje tekmovanje. To tekmovanje se je v tem tednu preimenovalo v Pokal Kompas Holidavs s podpisom sponzorstva med Kompasom in skakalnim vodstvom Slovenije. Na tekmovanju na Gorenji Savi so največ uspeha imeli gorenjski predstavniki. Nastopilo je 51 tekmovalcev iz 10 klubov, nastopili so na 45-metrski skakalnici pokriti z umetnim snegom. Za najboljše so se pomerili dečki do 12 in 13 let. Pri 13-letnikih je zmagal član organizatorja iz Alpine Žiri Simon Šturm 202 točk 43 in 42 m, 2. Andrej Cuznar (Triglav Teling) 200,8 t 43 in 41,5 m, 3. Bojan Miklavžina (Velenje) 200,3 t 43,5 in 41 m, 4. Anže Urevc (Stol Žirovnica) 194,4 t 42 in 41,5 m. Pri 12-letnikih je zmagal Miha Rihtar (Ihan) 190,5 t 40.5 in 39,5 m, 2. Luka Mohorič 182,2 t 38,5 in 42 m, 3. Uroš Peterka (oba Triglav Teling) 178,9 t 44 in 42 m. Tekmovanje dečkov Ihan, 14. februarja - Več kot 70 tekmovalcev se je pomerilo v Ihanu na prvenstvu Slovenije za dečke do 11 let in pokalu Kompas Holidavs za dečke do 10 let. Zmagal je domačin Gašper Cvetko iz Ihana, 2. Matjaž Jurman (Dolomiti), 3. Urban Zupan, 4. Mitja Zni-daršič (oba Tržič). Pri dečkih do 10 let sta bila najboljša Uroš Vrho-vec, 2. Blaž Križaj (oba Ilirija Center), 3. Gašper Čavlovič, 4. Anže Brankovič (oba Triglav Teling). • Janez Bešter ŠOLSKO PRVENSTVO V SMUČARSKIH SKOKIH SK Triglav Teling vabi učence od 1. do 8. razreda osnovnih šol na tekmovanje v smučarskih skokih za prvenstvo osnovnih šol. Otroci od 1. do 4. razreda bodo tekmovali na 12-metrski skakalnici in učenci od 5. do 8. razreda na 22-metrski skakalnici. Tekmovalci lahko nastopijo tudi z alpskimi smučmi. Tekmovanje bo v sredo, 17. februarja, ob 15. uri v skakalnem centru na Gorenji Savi. Trening bo mogoč od 14.30 naprej. Prijave sprejema SK Triglav Teling do 15. ure. • Janez Bešter f% GLASOVA StotinkA ALBIN ŠTERN Z NOVIM MOTORJEM Letos potrditev naslova Odlični kranjski motociklist Albin Štern, ki je v lanski sezoni prepričljivo osvojil naslov državnega prvaka v cestnohitrostnem motociklizmu v razredu do 250 kubičnih centimetrov, bo v letošnjo sezono začel z novo Yamaho 250 TZ na dveh dirkah za evropsko prvenstvo v Veliki Britaniji in na Irskem. Albin, kakšne so letošnje spremembe v tvoji tekmovalni ekipi? Najpomembnejša sprememba je nov motor Yamaha 250 TZ, medtem ko so nekateri sponzorji ostali od lanskega leta. Tako mi bodo v letošnji sezoni ponovno pomagali domači Servis Štern, Kle-parstvo Ahčin, HB International, Kleparstvo in ličarstvo Hočevar -Medved - Koprivec, Igor Skubin, Trgovina Margos, Cocktail bar Dare, Delta Team Yamaha, Liqui Molly, Helios, Sava, Tomos, Zavarovalnica Triglav, Avtooprema Mohorič in Fitness Florida. Z nekaterimi se še dogovarjamo. Lani si kljub odstopu na prvi dirki osvojil naslov državnega prvaka. Kakšne načrte imaš za letošnjo sezono? Predvsem imam v načrtu veliko treninga, kar pomeni, da bi moral z novim pred sezono prevoziti vsaj čistih 1000 kilometrov. Seveda v ta trening ne štejem priprave motorja. Lani sem pred sezono prevozil vsega 100 kilometrov. Sezona se bo zame začela že aprila, ko bomo naredili dvotedensko turnejo po Veliki Britaniji in Irski, kjer bom nastopil na dveh dirkah za evropsko prvenstvo. Vozi! bom še nekaj ostalih dirk evropskega prvenstva, vendar jih je za zdaj prijavljeno samo pet. Računam predvsem na dobro uvrstitev na Grobniku, kjer pričakujem uvrstitev med najboljših 15, kar bi bil za slovenski hitrostni motociklizem lep uspeh. Tekmoval bom tudi v pokalu Alpe Adria, kjer bo močna konkurenca, na dirkah za DP pa si želim ponovitve lanskega naslova prvaka. Voziti bom moral predvsem taktično, čeprav seje največji konkurent Silvo Habat preselil v razred superbike. Moj najhujši tekmec bo tako Jeriha, ki bo vozil z mojo bivšo Yamaho. Ob številnih dirkah verjetno potrebuješ tudi dobro spremljevalno ekipo? Tudi spremljevalna ekipa v letošnji sezoni ostaja ista. Za mehanična opravila bo skrbel Lado Fajfar, ki pa bi zaradi svojih službenih obveznosti potreboval pomoč, zato bi ob tej priložnosti v spremljevalno ekipo rad povabil še kakšnega fanta, ki ga veseli delo z dirkalnimi motorji. Precej mi pomaga tudi brat Miran, zahvaliti pa se moram tudi pomoči domačih in velikemu razumevanju svojega dekleta. • M. Gregorič /L NAMIZNI TENIS Top za pionirje, pionirke in mladinke Kranj, Škofja Loka, 15. februarja - V TVD Partizanu je bil odigran 3. TOP za pionirje. V prvi skupini je zmagal Jure Maček (NTK Merkur Kranj), pred Zoranom Pivkom (NTK Murova Jesenice) ter Matjažem Malijem in Anžetom Žepičem (oba NTK Križe). V drugi skupini je bil najboljši Jure Biček (NTK Jesenice), ki je zmagal pred Alešem Jazbecem (NTK Križe), Juretom Žabarjem (NTK EGP Škofja Loka) in Klemenom Pačurjem (NTK Križe). V dvorni Poden v Skofji Loki pa je bil 3. TOP za pionirke in mladinke. V prvi skupini je zmagala Urška Petrič (NTK Merkur Kranj), pred Moniko Geršak in Medejo Košir (obe Jesenice) ter Tino Žerovnik (NTK Merkur Kranj). V drugi skupini je zmagala Nada Petrovič (NTK EGP Škofja Loka), pred Melito Kunej (NTK Jesenice), Vesno Šparovec (NTK Križe) in Špelo Mitrovič (NTK Jesenice). • M. Snedic Prvaka kalan in starman Dvorana krajevne skupnosti Godešič je te dni gostila mlajše in starejše dečke, ki so tekmovali za naslova občinskih prvakov Škofje Loke v namiznem tenisu. V organizaciji namiznoteniškega kluba Kondor je nastopilo kar 32 mlajših in starejših dečkov iz Železnikov, Škofje Loke in Godešiča. Pri mlajših dečkih je naslov prvaka obranil lanskoletni nrvak Marko Starman, pri starejših dečkih pa je naslov odšel v Skofjo Loko z Juretom Kalanom. Razveseljiva je ugotovitev, da zanimanje za namizni tenis med mladimi narašča, kar je gotovo vzrok tudi poceni šport in brezplačno delo trenerjev in inštruktorjev v Skofji Loki, Godešiču, Brodeh, Železnikih in Sv. Duhu. • J. Starman ŠKOFJA LOKA GOSTILA NAJBOLJŠE VETERANE GORENJSKE Ob dobri organizaciji namiznoteniškega društva Kondor iz Godešiča so se v škofjeloški športni dvorani Poden med seboj pomerili za naslove gorenjskih prvakov v namiznem tenisu veterani z Jesenic, Kranja, Predoselj, Šk. Loke, Železnikov in Godešiča. V zanimivih in zagrizenih dvobojih so naslovi odšli z Legatom in Zoretom na Jesenice, s Svoljšakom v Škofjo Loko in Petrovičem v Kranj. Nagrade za najboljše so prispevali EGP Kranj, Jelovica Škofja Loka in izdelovanje karnis "Bobnar", organizator pa je najboljšim podelil medalje. Končni vrstni red: Veterani od 30 - 40 let: 1. Slavko Legat, Jesenice, 2. Franc Rant, Železniki, 3. Rado Šušter, Železniki, 4. Dušan Pire, Kranj; veterani od 40 - 50 let: 1. Marko Zore, Jesenice, 2. Janko Rant, Sk. Loka, 3. Tone Korenjak, Kranj, 4. Peter Bertoncelj, Kondor, 5. - 6. Novine, Kocjan, Kondor, 7. - 8. Starman, Žagar, oba Kondor, 9. - 12. Košir, Šk. Loka, Čuk, Predoslje, Pogačar, Kranj, Bobnar, Kondor; veterani od 50 - 60 let: 1. Ivico Svoljšak, Šk. Loka, 2. Vlado Petrovič, Kondor, 3. Lado Urbanč, Predoslje, 4. Lado Filipov ič, Jesenice, 5. - 6. Markič, Kranj in Bohinc, Šk. Loka, 7. Ivan Hafner, Šk. Loka; veterani nad 60 let: 1. Vlado Petrovič, Kranj. # J. Starman NAŠI HOKEJSKI UPI IGRAJO NA SVETOVNEM PRVENSTVU V KANADI Nagrada in priznanje mladim športnikom V Quebecu v Kanadi te dni poteka štiriintrideseto neuradno svetovno prvenstvo mladih hokejskih upov, ob podpori številnih sponzorjev pa se ga je na posebno povabilo organizatorjev udeležila tudi naša mlada reprezentanca. Domžale, 12. februarja - Mladi fantje, stari od enajst do štirinajst let so v petek z enakimi bundami, puloverji, čevlji, torbicami in kapami z napisom Slovenija, ponosno in kar malce nestrpno sedeli v clubu diskoteke Life v Domžalah, kjer so se poslavljali od staršev in skupaj s trenerji in spremstvom odhajali na zadnji trening pred potovanjem v Kanado. Večina je na dolgo potovanje odhajala prvič, toda prepričana, da se zanje športna kariera začenja, kot si le lahko želijo. Tako starši kot številna podjetja in zasebniki so namreč prisluhili njihovi želji po predstavitvi v svetu in jim z denarjem in opremo omogočili veliko življenjsko preizkušnjo. Kot je v imenu vodstva reprezentance na priložnostni tiskovni konferenci povedal predsednik kranjskega Hokejskega kluba in član HZS Franc Goličič, je slovenska hokejska zveza vabilo na neuradno svetovno prvenstvo, oziroma največji turnir hokejskih upov na svetu, dobila že lani, kot mlada država, v kateri se igra dober hokej. Sicer pa na turnirju, ki se je začel konec minulega tedna na- stopa 30 reprezentanc pokrajin oziroma držav, naša ekipa pa se je v nedeljo na prvi tekmi že pomerila z ekipo Montreala in zmagala z rezultatom 4 : 0. Kot je iz Kanade že sporočilo vodstvo naše ekipe, so jih prisrčno sprejeli, prvo tekmo pa si je ogledalo okoli dvanajst tisoč gledalcev. Sistem tekmovanja je teniški, se pravi na izločanje, tako da bo število tekem odvisno od športnega uspeha, oziroma zmag. Slovenska pionirska hokejska reprezentanca: Edo Terglav, Anže Ličar, Matjaž Vodnov, Aleš Beton, Rudi Hiti, Miha Žbontar (vsi Bled), Marjan Bizjak, Jurij Goličič (oba Triglav), Denis Samec (Celje), Aljoša Javor, Mitja Šivic, Erik Blatnik, Gorazd Knežević, Luka Rebolj, Luka Kamšek, Dušan Brulc, Tomaž Razinger (vsi Acroni Jesenice), Jure Rozman, Martin Pirnat, Tine Troha, Daniel Glumac, Uroš Peruzzi, Grega Matijašič, Jure Penko (vsi Olimpija - Hertz) in Aleš Dolinar (New York). r/ KOŠARKA LOČANKE SO BILE NEMOČNE Škofja Loka, dvorana Poden, gledalcev 250 Odeja Marmor: Kržišnik 14, Maček 16, Antič 20, Baligač 6, Pejič 2. Pričakovanja domače ekipe so bila tokrat prevelika, saj so bile Lo-čanke ves čas srečanja nemočne nasprotnice. Gostje so si z učinkovito igro do 10. minute priigrale prednost dvanajstih točk, domačinkam pa ni uspevalo prva nič. Trener Dolenc je v 17. minuti v igro poslal svojo najboljšo peterko, vendar Ločankam kaj več kot znižanje razlike ni uspelo. Košarkarji Odeje Marmorja so v soboto igrali tekmo končnice III. lige in doma nesrečni izgubili z ekipo Novega mesta. Domačini so sicer vse srečanje vodili, ob koncu pa jim je zmaga ušla iz rok za točko. Rezultat je bil 76 : 77. # D. R. Premalo košev domačink KRANJ : JEZICA (mlade) 60 : 69 (30 : 32) Kranj, februarja - Športna dvorana na Planini, gledalcev 150, sodnika Lovšin in Narobe iz Ljubljane. Kranj: Brkič, Žnidar 3, Jakšič, Podrekar 16 (3-2), Ažman, Nova-kovič, Alič 15 (5-2), Franko 2 (2-2), Maljuga, Virant 10 (2-2), Kump 14 (5-2), Čankovič. Kranjčanke so v svojem nastopu pred domačim občinstvom prikazale slabo igro, saj so bile izredno nerazpoložene pri metu na koš. Mlade igralke Jezice so zasluženo osvojile dve točki, domačinke pa bodo svoje iskale na naslednjih tekmah. Odličen jure stavrov KOKRA LIPJE : IMPOS CELJE 87 : 53 (37 : 25) Kranj, februarja - Športna dvorana na Planini, gledalcev 150, sodnika Koščak in Fekonja iz Ljubljane. Kokra-Lipje: Remic, Rozman, Stavrov 21 (8-5), Mihajlovič, Metelko 10 (l-l)m, Omahen 17 (4-1), Kastigar 15, Ferjančič, Gantar 3 (6-1), Horvat 12, Kolar 9 (6-3). Kranjski košarkarji so z lahkoto premagali goste iz Celja, saj so pokazali, da so od svojih nasprotnikov boljši v vseh elementih igre. Pri domačih se je tokrat izkazal neustavljivi strelec Jure Stavrov, pri gostih pa sta izstopala Medved in Starovašnik. Brez Bošnjaka ne gre TRIGLAV : ZTE HERAKLITH 88 : 90 (42 : 43) Kranj, februarja - Športna dvorana na Planini, gledalcev 200," sodnika Potočnik iz Slovenjskih Konjic in Jeršan iz Ljubljane. Triglav: Lojk 3, Milic 2, Vukič 12 (2-1), Prevodnik, šmid, Tadič 2 (2-0), Bošnjak 21 (6-3), Šubic, Antič 5 (2-0), Jeras 17 (6-6), Mitič 26 (13-10). Triglavani so bili na srečanju SBA lige enakovreden nasprotnik vse do 30. minute. Ko je peto osebno napako dobil Željko Bošnjak, so pobudo prevzeli gostje in z minimalno razliko dobili srečanje. • J. Marinček VATERPOLO Jakob aljaž prvak osnovnih šol Kranj, februarja - V zimskem bazenu Kranja je bilo v nedeljo končano prvenstvo osnovni šol. Daleč najboljši so bili učenci osnovne šole Jakob Aljaž, ki so svoje nasprotnike premagovali za šalo. V zadnji tekmi so z izidom 9 : 5 premagali edinega konkurenta Simon Jenko in tako osvojili prvo mesto. V svoji vrsti so imeli tudi najboljšega igralca prvenstva Bobana Antonijeviča. Po končanem tekmovanju so bili vsi igralci nagrajeni s koščkom torte, ki jo je prispevala slaščičarna Čebelica. Najboljši vratar je bil Uroš Cim-žar iz OŠ France Prešeren, najmlajši igralci pa so bili Darjan An-tonijevič, Matej Oman in Tomaž Mihelčič. • J. Marinček "Mislim, da je velika stvar za mladega človeka, da po stotih in tisočih urah treninga odpotuje na dolgo pot in pomembno tekmovanje. Pred Slovenijo je namreč tudi v športu težka naloga. Imamo željo, ambicije in tudi potrebo, da se dokažemo. In moram povedati, da smo kljub težkemu gospodarskemu trenutku, skoraj povsod, kjer smo prosili za pomoč, nekaj tudi dobili in tako mladim športnikom omogočili, da tekmujejo in hkrati promovi-rajo Slovenijo. V Kanadi se bomo srečali z našimi izseljenci, s katerimi smo že vzpostavili stike in sporočili so nam, da se veselijo srečanja z nami," je poudaril Emil - Milan Pintar, ki je prav tako na potovanju z našo ekipo hokejistov. Mladi hokejisti pa so pred odhodom v Kanado povedali: I Štirinajstletni Tomaž Razinger, Acroni Jesenice: "Hokej sem začel igrali pred sedmimi leti, navdušil pa me je ati Jože, ki je tudi I sam igral ho-* kej. Moj tre- ner na Jesenicah je Štefan Ščap, treniramo po petkrat tedensko, ob sobotah pa imamo tekme. Nastop v Kanadi zato pomeni veliko priznanje tako meni kot mojim staršem za trud in odrekanja in upam, da bomo s prikazano igro na tekmovanju upravičili zaupanje, saj smo dobro pripravljeni. Sicer pa rad hodim tudi na članske hokejske tekme na Jesenicah in seveda upam, da bodo železarji letos spet državni prvaki." Še ne enajstletni Miha Žbontar j* najmlajši v ši reprezentaci: "Hokej sern začel trenirati že pri štirih letih, navdušil pa me je ati, ki 1 je bil tudi sam hokejist. Treniram in igram pri Bledu in nikoli mi ni bilo žal, da sem se odločil ravno za hokej. To, da gremo v Kanado, mi je všeč in mislim, da se bomo imeh dobro. Sicer pa v končnici državnega prvenstva "navijam" z* Olimpijo, saj so letos Jeseničani preslabi." Dvanajstletni Jurij GoličiČ trenira pr' kranjskem Triglavu: "Z igranjem hokeja sem začel v prvem razredu, sedaj pa sem petošolec na Osnovni šoli Franceta Prešerna. Vsa leta treniram pri Triglavu, trenutno igram večinoma pri mlajših pionirjih, včasih pa tudi pri starejših. V Kranju ni dosti igralcev, zato boljši iz mlajših kategorij pomagamo tudi v višjih kategorijah. Ob potovanja v Kanado pričakujem, da bom videl veliko dobrega hokeja, pa tudi da bomo imeli lep izlet, saj tako daleč potujem prvič. Bo pa to gotovo spodbuda za nove treninge, saj nameravam pri hokeju vztrajati do članske kategorije. Za državno prvenstvo pa mislim, da bo zmagala Olimpija, saj so letos boljši od Jesenic." • V. Stanovnik >f- KEGLJANJE Gorenjska liga v kegljanju Konec tedna je bilo odigrano 10. kolo gorenjske kegljaške lige. Rezultati: Triglav - Elan 7 : 1 (4863 : 4836), Ljubelj - S. Jenko 2 :6 (4796 : 4833), Lubnik - Kranjska Gora 6 : 2 (4963 : 4810), Jesenice - Adergas 6 : 2 (5079 : 5028). V ligi vodijo Jesenice s sedemnajstimi točkami, Kranjska Gora ima petnajst točk, Simon Jenko in Lubnik pa štirinajst. Nadaljuje se tudi ligaško tekmovanje v II. ligi za kegljače. Kranjski Triglav je premagal Domžale z rezultatom 2 : 0 (5253 : 4985). Najboljši rezultat za Triglav je dosegel Boštjan Mihelič z 931 keglji. Ljubelj dvakrat zmagal V medregijski ligi so kegljači v zadnjem tednu odigrali 11. in 12. kolo. Ekipa Ljubelja iz Tržiča je v 11. kolu gostovala v Ljubljani in zmagala, v 12. kolu pa se z zmago doma učvrstila na vrhu lestvice. Moštvo Save je dvakrat gostovalo v Ljubljani in obakrat izgubilo. Rezultati: 11. kolo: Geološki zavod : Ljubelj 0 : 2 (2 : 6), 4.982 I 5.100, Slovan : Sava 2 : 0 (7 : 1), 5.166 : 5.040; 12. kolo: Ljubelj : Grosuplje 2 : 0 (7 : 1), 5.137 : 4.870, Geološki zavod : Sava 2 : 0 (5 : 3), 5.017 : 5.008. Na lestvici vodi Ljubelj s 23 točkami, sledijo Slovan, Hidro in Lokomotiva s po 18 točkami, Sava 13 itd. • M. Šilar 333303: Prom namučil olimpijo Odbojkarji PROMa so v Ljubljani z odlično igro presenetili Olimpijo in osvojili pomembna dva niza v boju za obstanek v ligi najboljših. Ekipa Minolta Bled je gostovala v Šempetru in zanesljivo premagala predzadnje uvrščeno moštvo. Rezultati - moški: Šempeter : Minolta Bled 0 : 3 (-10, -8, -7), Olimpija : PROM 3 : 2 (5, -6, -10, 10, 5), Fužinar : Pionir 3 : 2, Kamnik Novi Graniti : Salonit 1 : 4, Pomurje Vigros : Granit Preskrba 3:0; Vrstni red: Salonit 30, Pionir in Kamnik Novi Graniti 22, Olimpija 20, Fužinar in Pomurje Vigros 1, Minolta Bled 12, PROM 6, Šempeter 4 in Granit Preskrba 2 točki. V ženski konkurenci so oslabljene igralke Autohit Bleda v Ljubljani izgubile verjetno odločilno tekmo za uvrstitev v končnico prvenstva. Rezultati ženske: Krim : Autohit Bled 3 : 1 (13,-9, 14, 8), ŠD tabor : Abes Trade Celje 0 : 0, LIK Tiha Kočevje : Ci-mos Koper 2 : 3, Topolšica : Gornji Grad 1 : 3, HIT Casino : Branik Rogoza Magic preloženo. Vrstni red: Abes Trade Celje 28,. Koper Cimos in HIT Casino 20, Autohit Bled 18. Odbojkarice Alpin Triglava so v II. DOL gostovale pri predzadnje uvrščenem Taboru II in brez težav zmagale. Rezultati: ŠD Tabor II : Alpin Triglav 0 : 3 (-7, -7, -11), P. Prevalje : OU Vital 3 : 1, Ozon Ptuj : Šentvid 3 : 0, Mislinja STELL : Pionir 3 : 1, Branik Rogoza II : Mežica 1 : 3, Cimos II : Braslovče 3 : 2. Vrstni red: Mislinja STELL 26, Pionir in Alpin Triglav 20, P. Prevalje 18, Ozon Ptuj in Cimos II 14, ŠOK Vitai in Mežica 12, P. Braslovče 8, Branik Rogoza 11 in ŠD Tabor II 6 in Šentvid 0 točk. V 3. DOL so odigrali 11. kolo. Rezultati moški - zahod: P. Pr-vačina : Bled 113:0, Pan Kovinar : Plamen 3 :0, Olimpija III : Bohinj 3 : 0, Termo Lubnik : Portorož 3 : 0, Mokrong : Triglav 3:1. Vrstni red: PAN Kovinar 22, Termo Lubnik in P. Prvačina 18, Triglav 14, Mokronog 12, Olimpija III 10, Bled II 8, Portorož in Plamen 4 in Bohinj 0 točk. Rezultati - ženske - zahod: LIK Tilia II : Plamen 0 : 3, Solkan : Bled 111 : 3, Jesenice : Bohinj 3:1, Šenčur in Piran - prosta. Vrstni red: Plamen 16, Solkan 12, Šenčur in Bohinj 10, Bled II in Jesenice 8, Piran in LIK Tilia II 2 točki. Prvenstvo v I. DOL se nadaljuje že v sredo, ko PROM ob 18. uri igra v OŠ Zabreznica v Vigros Pomurjem. V četrtek igrajo v OŠP Bled ob 17. uri igralke Autohit Bleda s Topolšico, ob 18.45 pa bo v isti telovadnici Olimpija poskušala osvojiti potrebne točke za končnico proti igralcev Minolte Bleda. • Branko Maček n GLASOVA StotinkA 17. STRAN + GORENJSKI GLAS DRŽAVNO PRVENSTVO V UMETNOSTNEM DRSANJU Jeseničanom dva naslova državnih prvakov Jesenice - Ledena plskev v dvorani Podmežaklja na Jesenicah je bila v petek in soboto prizorišče 2. državnega prvenstva Slovenije v umetnostnem drsanju. Nastopili so drsalci in drsalke štirih slovenskih klubov: Celje, Stanko Bloudek in Olimpija iz Ljubljane ter Jesenice. Predsednica Zveze drsalnih in kotalkarskih športov Slovenije Tjaša Andree Prosenc je ob prvenstvu dejala: "Delo v posameznih klubih je dobro zastavljeno. Na prvenstvu je bila najboljša skupina mladink in prva polovica skupine pionirk A. Posebej je treba poudariti napredek na Jese- nicah, kjer je letos prvič Melita Čelesnik osvojila naslov v mladinski konkurenci. Imajo zelo prizadevnega ruskega strokovnjaka Valerija Babickega in ta naslov je dosežen predvsem po njegovi zaslugi." Največ uspeha na prvenstvu so imeli predstavniki kluba Stan- PRED ZAČETKOM AVTO-MOTO SEZONE Najprej rally zima - avtohit Samo še slab mesec nas loči od prvih letošnjih avtomobilskih in mo-tociklističnih športnih tekmovanj. Sezono bodo začeli rallvisti, ki se °odo S. in 6. marca pomerili na 1. rallvju. Uvodni rally, ki ga prireja ljubljansko podjetje Avtohit, bo dokaj zahteven. Celotna dolžina znaša dobrih 360 kilometrov od tega bo kar 12 hitrostnih preizkušenj, ki bodo po večini potekale po Notranjskem. Rally se bo ZAčel in končal pred blagovnico Napredek v Domžalah, prava poslastica za ljubitelje tega atraktivnega avtomobilskega športa pa bo kar 19 kilometrov dolga hitrostna Preizkušnja po makadamu. Organizatorji na rallvju, ki bo seveda štel tudi za točke za Državno prvenstvo, poleg vseh domačih tekmovalcev pričakujejo tudi močno udeležbo tujcev. Poleg nekaterih Avstrijcev, Italijanov in Hrvatov, se je prijavilo tudi nekaj posadk iz Bolgarije in Madžarske, tako da si lahko obetamo lepo športno prireditev. • M. G. ko Bloudek, ki so skupaj osvojili 11 medalj. Jeseničani so prav tako lahko ponosni na uspeh, saj imajo dva državna prvaka Melito Čelesnik in Grega Urbasa, Teja Logar pa je osvojila srebrno medaljo. Člani Drsalnega kluba Jesenice so poskrbeli tudi za odlično organizacijo in prejeli vrsto pohval. Rezultati: pionirji B: 1. Grega Urbas (Jesenice), 2. Jernej Belec (Stanko Bloudek), 3. Aleš Žunko (Olimpija); pionirke B: 1. Nina Kranjec (Celje), 2. Tea Logar (Jesenice), 3. Sanda Vidmar (Olimpija); pionirji A: 1. Janez Spoljar (Celje), 2. Andrej Gorkič (Stanko Bloudek), 3. Miha Arvaj (Olimpija); pionirke A: 1. Petra Švajgae, 2. Klara Miletič, 3. Mojca Jereb (vse Stanko Bloudek); mladinke: 1. Melita Čelesnik (Jesenice), 2. Damjana Slaviček, 3_. Katja Stritih (obe Stanko Bloudek); člani: 1. Jan Čejvan, 2. Jure - ROKOMET Kovač (oba Stanko Bloudek); ekipno državno prvenstvo: 1. Stanko Bloudek 839 točk, 2. Olimpija 351, 3. Jesenice 253, 4. Celje 156. V okviru državnega prvenstva so izvedli tudi pionirsko tekmovanje za memorial Stanka Bloudka, ekipni vrstni red je bil enak: 1. Stanko Bloudek 190 točk, 2. Olimpija 169, 3. Jesenice 117, 4. Celje 78. Jeseniška prvaka sta povedala: Melita Čelesnik: "Imela sem kar zahteven program, trojni trojček se mi ni povsem posrečil, vendar sem seveda naslova izredno vesela. Zelo rada tekmujem doma in v drugih krajih. Treningi so kar naporni, tako da je potrebno veliko dela, da vse opravim in uskladim s šolo." Grega Urbas: "Mislim, da nisem naredil napak in sem svoj program na prvenstvu izvedel v redu. Zelo se veselim naslednjega nastopa čez nekaj dni na tekmovanju v Stutt-gartu v Nemčiji." • J. Rabič SMUČANJE Zmaga mateja jovana v slalomu Smučarski klubi s Koroškega so od predvidenih tekmovanj koroške turneje zaradi pomanjkanja snega organizirali samo eno. Na edinem sneženem koroškem smučišču Rahtel pri Slovenj Gradcu je Smučarski klub Mežica dobro organiziral FIS tekmovanje v slalomu za moške, ki se ga je udeležilo več kot 90 tekmovalcev iz 6 držav. Ob odsotnosti najboljših tekmovalcev so se za zmago borili nesojeni udeleženci svetovnega prvenstva. Slalom, 13. 2. 1993: 1. Matej Jovan (Slo - Radovljica) 1:23,84, 2. Jernej Koblar (Slo - Bled) 1:24,46, 3. Aleš Brezavšček (Slo - Mojstrana) 1:24,76. 12. Matjaž Stare (Slo - Bled), 14. Teodor Albreht (Slo -Kra*Mska Gora), 15. Martin Bogataj (Slo - Alpetour). ;si naši najboljši smučarji bodo ta teden nastopili na državnem ""•dinskem in članskem prvenstvu na Pohorju in Slovenj Gradcu. Tako bo v sredo", 17. februarja, tekmovanje v smuku za vse kategorije, v četrtek bo tekmovanje v superveleslalomu, v petek pa v veleslalomu. Ta tekmovanja bodo na Pohorju. Ženske bodo nadaljevale s tekmovanjem v slalomu v soboto v Slovenj Gradcu, kjer bodo moški v nedeljo prav tako s slalomom zaključili državno prvenstvo. Upamo lahko, da bo organizatorjem po nekaj letih uspelo izvesti kompletno tekmovanje. • Janez Šolar Tekmovanje zahodne regije V nedeljo je Smučarski klub Bled na smučišču na Straži na Bledu izvedel prvo letošnjo tekmovanje v slalomu zahodne regije za dečke in deklice. Skupno je nastopilo 60 deklic in 106 dečkov. Mlajše deklice: 1. Urška Čadež (Tržič), 2. Ana Mesaric (Rudar Idrija), 2. Katarina Sivec (Matajur Tolmin), 4. Klara Debeljak (Radovljica), 5. Jana Konstantin (Alpetour), 6. Katarina Štravs; starejše deklice: 1. Polona Filipič (Radovljica), 2. Barbara Kalan (Alpetour), 3. Andreja Šinkovec (Alpetour), 4. Jana Dagarin (Triglav), 5. Lea Hren (Alpetour), 6. Andreja Križaj (Tržič); mlajši dečki: 1. Miha Studen (Bled), 2. Miha Žnidaršič (Alpetour), 3. Žiga Ravnik (Radovljica), 4. Kranjčanke še brez točke V I. ligi za ženske - modra skupina so rokometašice Kranja po preležani gripi gostovale pri Olimpiji v Ljubljani in izgubile za deset golov, z rezultatom 29 : 19. Po petih kolih tako še vedno vodi Belinka Olimpija brez poraza, Kranjčanke pa so s tekmo manj pete in še niso osvojile točke. Neodigrano srečanje z Burjo bodo, po odločitvi komisije, igrale 22. februarja. V II. ligi za moške - zahod je bilo nekaj zanimivih srečanj. Šešir je na gostovanju visoko premagal ekipo Novo Line s 15 : 23, zmagali pa so tudi rokometaši Preddvor Infotrade z ekipo Mokerc Besta z rezultatom 21 : 24. Na lestvici vodi Kodeljevo s tekmo manj in enakim številom točk kot Šešir, dvaindvajsetimi. Preddvor Infotrade ima šestnajst točk in je četrti. • Martin Dolanc Preddvorčani vodijo V KARAVANŠKI LIGI Ljubljana - V tekmi 6. kola karavanške rokometne lige sta se v Ljubljani srečali ekipi RK Kodeljevega in Preddvora Infotrade. Zmagali so gostje z rezultatom 25 : 23 (11 : 10). Rokometaši Infotrade so prikazali na Kodeljevem zelo dobro igro in so po 6. koli v vodstvu Karavanške lige. Najboljši strelci so bili pri Preddvoru Infotrade Šink 6 ter Arnež in Bolka po 4, pri Kodeljevem pa Denac 5 in Simon 4. • Janez Kuhar nov Cicibanke: 1. Saša Maučec (Kranjska Gora), 2. Nina Mulej (Ra-aovljiCa) 3. Ana Mencinger (Bohinj); cicibani: 1. Juš Gmajnar (Jese-n,ce), 2. Aleš Pisk (Rudar), 3. Denis Mlekuž (Kanin). • J. Šolar Zmagal jazbec Na šahovskem prvenstvu občine Radovljica je brez poraza zmagal najstarejši udeleženec I. kat. France Jazbec s 7 točkami. Sledijo: Mali in Harinski 6,5, Uršič in Pongrac 5, Šiftar 4,5, Buha 4 itd. Prijave za bloški šahovski festival lz organizacijskega odbora mednarodnega blejskega festivala, k> bo od 26. marca do 4. aprila v blejskem hotelu Golf, sporočajo, da so udeležbo na festivalu že potrdili, lanskoletna zmagovalka ve-lemojstrica iz Kirzigije Svetlana Matveeva, ki je v samem vrhu svetovnega šaha, mednarodni mojstrici Ala Grinfeld iz Rusije in Milka Ankerst iz Slovenije, med člani pa velemojstra iz Rusije Mi-ron Šer in Evgenij Svešnikov. Pričakuje se tudi udeležba kompletne hrvaške državne reprezentance. • V. Perovič NUŠA ŽIBERT, DRŽAVNA PRVAKINJA V SMUČARSKIH TEKIH IZ VODE NA SNEG Srednja Bela, 12. februarja - 14-letna Nuša Žibert, doma s Srednje Bele pri Preddvoru, sicer pa članica Tekaškega kluba Kranj, je prejšnji konec tedna v Planici prepričljivo zmagala med starejšimi deklicami na državnem prvenstvu v smučarskih tekih. To je že njen drugi državni naslov, odkar je Slovenija samostojna, enkrat pa je bila tudi državna prvakinja (nekdanje) Jugoslavije. Nuša je več kot tri leta plavala za kranjski Triglav, potem pa se je bazena in vode nekako naveličala in pot jo je zanesla v tekaške smučine, po katerih sta se uspešno poganjala že njen starejši brat Aleš in pa prijateljica Urša Dolinar. Tudi očetu Ivanu, ki je nekdaj rad tekel na smučeh, še rajši pa planinaril, je ugajalo, da se je tudi hči odločila za smučarski tek. Najprej je bil njen trener Ludvik Tepina, potem Žak Jan, zdaj je Franc Ažbe, za katerega oče Ivan pravi, da mu starši lahko popolnoma zaupajo, saj ima veliko posluha za delo z mladimi. "Odkar se ukvarjam s smučarskim tekom, še nikoli ni bilo toliko snega, da bi lahko trenirali na smučinah med Kokrico in Naklom," pravi Nuša in poudarja, da ji vožnja na trening v Kranjsko Goro oz. v Planico ter nazaj vzame kar tri ure časa. V šoli ji gre dobro (vseskozi je odličnjakinja), zato imajo tudi učitelji veliko razumevanja za njeno športno dejavnost. , Nuša trenira smučarski tek peto leto. Doslej je osvojila tri naslove državnih prvakinj, dvakrat je zmagala za Pokal Žito, tretja zmaga se ji nasmiha letos. Na dveh tekmah je že bila prva, do konca ji manjkata še po en zelo dober in povprečen rezultat. Na državnem prvenstvu prejšnji konec tedna v Planici je zmagala prepričljivo, s 45 sekundami prednosti pred tekmovalko iz Dola. Uspeh je po tihem pričakovala, vendar ga je bila po tekmi še toliko bolj vesela, ker ga je dosegla v klasičnem teku, ki ji sicer manj ugaja od proste tehnike. Letošnji dobri rezultati ji veliko pomenijo tudi zato, ker ji lani ni šlo vse po načrtih in ker si je letos med treningom na Jezerskem lažje poškodovala tetivo. In kaj si Nuša želi za naprej? Rada bi še naprej tekla na smučeh, rada bi bila uspešna! • C. Zaplotnik Planinci iskre na sabotin Kranj, 12. februarja - Planinska sekcija podjetij Iskra iz Kranja vabi 20. februarja 1993 na zanimiv izlet na 609 metrov visoki Sabotin nad Gorico. Odhod vlaka proti Gorici bo ob 4.53 iz Kranja, kjer si bo povratno karto kupil vsakdo sam. Izletu na Sabotin bo najprej sledila 6. marca smučarsko-planin-ska tura na Viševnik, 27. marca pa planinski pohod na Ratitovec. Zatem je 17. aprila na sporedu izlet Čaven-Goljaki-Vojsko in 24. aprila planinski vzpon Zelenica-Palec.# S. S. \«