Leto 1891.
465
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos LV. — Izdan in razposlan dne 11. decembra 1891.
(Obsega štev. 169.—17*2.)
1«».
Razglas trgovinskega ministerstva z dne 2. decembra 1891. L,
da se toplomeri pripuščajo v uradni popreskus in uradno poveritev.
Na podstavi ukaza trgovinskega ministerstva 1 dné 17. februvarja 1872. 1. (Drž. zak št. 17.) je Prvomérska komisija toplomere (termometre) vsake vrste (nove in pa že rabljene) pripustila v uradni Popreskus in uradno poveritev.
110.
Ukaz ministerstva za notranje stvari z dne 5. decembra 1891. 1.
zastran zdravilske odredbine za leto 1892.
S 1. dném januvarja 1892. 1. stopi v moč na podstavi najnovejših lekarijskih cenikov ustanovljena zdravilska odredbina, katera je v zalogi c. k. dvorne in državne tiskarnice izšla pod naslovom „Zdravilska odredbina za leto 1892. k avstrijskemu lekar-skemu pravilniku iz leta 1889.“
V podrobnejša določila, po katerih se opravlja Preskus in poveritev toplomerov, moči je pogledati P''i c. k. prvomérski komisiji in vseli c. k. mero-skusnih uradih.
prvem oblastvu je tudi dobivati dotično po ceni lastnih stroškov.
1’oplomere bo za uradno postopanje ž njimi . o5i pri prvomérski komisiji vpodajati s 1. dnem livarja 1892. 1. počenši.
Pri
tiskovino
Vsi lekarniki brez izjeme, potem vsi zdravniki, ranocelei in živinski zdravniki, kateri so vpravičeni imeti domačo lekarnico, morajo se počenši s 1. dném januvarja 1892. 1. ravnati po tej novi zdravilski odredbini ter si je omisliti po en tiskan izvod.
Ukaz ministerstva za notranje stvari z dné 12. decembra 1889. 1. (Drž. zak. št. 191.) zastran avstrijske zdravilske odredbine ohrani svojo moč in veljavo, izvzemši določila Sj§. 5., 12. in 13., kateri naj se glasé takö-le:
Bacqueliem s. r.
§. 5. Recept mora v vseh svojih delih biti pisan razločno in lehkö bravno. Na nebravno pisane
(Slovuuiieh.
94
ali lekarniku ne popolnoma jasne recepte se ne sme oddajati nobeno zdravilo, ako se prej ni dobilo od zapisujočega zdravnika pojasnilo.
Na vsakem receptu bodi praviloma postavljeno na videž imé in bivališče stranke, za katero je zapisano zdravilo namenjeno, in té podatke je treba pristaviti v lekarnici, ako bi že zdravnik ne bil tega storil. Ako se stranka brani povedati jih, treba je na recept v porazumu ž njo postaviti pri-mérno oznamenilo, s katerim je moči odvrniti kako zaméno pri izročevanji zdravila.
§■ 2.
Trgovci, ki nimajo dopustila (koncesije) za obrat kakega gostilničarskega ali krčmarskega obrta, smejo pivo v steklenicah prodajati samö tedaj, ako so steklenice zaprte sè zamaškom, ki je ali sam, ali pa sè svojim ovojem (pečatom, klobučkom, nadvézo, plombo ali pokrovcem iz papirnatih prog i. e. r.) trdno spojen sè steklenično glavico.
§. 3.
§. 12. Najniži postavek cene za cenitev kakega predmeta pri odredovanji (taksovanji), o katerem se ne uporablja ordinacijsko pravilo, izdano z ukazom ministerstva za notranje stvari z dné 17. marca 1891. 1. (Drž. zak. št. 45.), in pa določilo §. 13. vtem ukazu, znaša dva krajcarja, pri odredovanji po ordinacijskem pravilu pa samo én krajcar.
Postavek cene pri odredovanji, kateri ne doseže enega celega krajcarja, smé se zaračunjati za cél krajcar, in prav tako se smé, ako se pri odredovanji za kak zdravilski predmet poleg enega ali več krajcarjev poda tudi še krajcarjev drobec, ta drobec računiti za cel krajcar.
§. 13. Za Aqua communis do množine enega litra in pa za vsak nadaljni liter se smé, razen ko bi se ta voda rabila za dekokte ali nalivke, zaraču-niti en krajcar.
Taaffe s. r.
171.
Ukaz ministerstev za trgovino in notranje stvari z dné 6. decembra
1891.1.
zastran vravnave trgovine s pivom v steklenicah.
Na podstavi §§. 17. in 38. zakona z dné 15. marca 1883. 1. (Drž. zak. št. 39.) zastran izpre-membe in dopolnitve obrtnega redu se zauka-zuje to-le:
§• 1.
Gledé na trgovino s pivom v steklenicah je za zaprte posode imeti samö take, katerih zapora se potém, ko so se odprle, ne dd zopet rabili nepoškodovana.
Prestopki tega predpisa naj se kaznujejo po kazenskih določilih obrtnega redu.
§. 4.
Ta ukaz zadobi moč z dném razglasitve.
Taaffe s. r.	Bacqueliem s. r.
m.
Razglas finančnega ministerstva z dné 6. decembra 1891. 1.
o ustanovitvi po enega davčnega in sodnega po-kladnega urada z uradnim sedežem v Busku, Gli-nianih, Tlustem, Lubaczowu, Bukowskem, Grzy-matowu, Potoku ztotem, Chodorowu, Dobczycah, Bieczi, Rozwadowu, Frysztaku in Radomysli v Galiciji.
Na podstavi Najvišega odločila z dné 28. julija 1890. 1. in z dné 27. avgusta 1891.1. se za občine v enako imenovanih sodnih okrajih ustanavlja po en davčni in sodni pokladni urad v Busku, v Gli-nianih, Tlustem, Lubaczowu, Bukowskem, Grzyma-lowu, Potoku zlotem, Chodorowu, Dobczycah, Bieczi, Rozwadowu, Frysztaku in Radomydli v Galiciji.
Vsakateri teh novih uradov je dolžan, da poleg poslov, kateri davčnim uradom pristojé kot takim, opravlja tudi posle kumulativnega sirotin-skega in sodnega pokladnega urada tistemu sodišču, katero je v njegovem stojališči.
Novi davčni in pokladni uradi naj svoje uradno delovanje pričnč s 15. dném decembra 1891. 1.
Vsled ustanovitve gori imenovanih novih davčnih in sodnih pokladnih uradov se počenši z imenovanim časom
1.	v sodnem okraji Busk ležeče občine: Adamy, Banunin, Budki nieznanowskie, Busk, Chre-niöw, Czanyz., Dziedzilöw, Grabowa, Humniska, Huta poloniecka, Jablonöwka, Kçdzierzawce, Kozlöw. Kupcze, Lanczöwka, Lisko, Maziarnia wawrzkowa, Milatyn nowy in stary, Niestuchöw, Nieznanöw, Nowesiölki, Oströw, Poburzany, Poloniczna, Rako-buty, Rzepniöw, Sokole, Ubinie, Wierzblany, Wola derewlaiiska in Zuratyn izločujejo iz davčnourad-nega okraja Kamionka strumilowa ter se odkazujejo davčnemu uradu v Busku;
2.	v sodnem okraji Gliniany ležeče občine: Dworzyska, Hanaczöw, Hanaczöwka, Gliniany, Jaktoröw, Krzywice, Kurowice z Alfredöwko, Laszki krölewskie, Lipowce z Majdanom lipowieckim, La-hodöw sè Siworogi, Lonie, Peczenia, Podhajczyki z Unterwaldom, Pohorylce, Poluchöw wielki, Polo-nice z Bohdanöwko, Pettew, Przegnajöw, Rozwor-zany, Slowita, Sotowa, Stanimirz, Turkocin, Wyz-niany, Zadwörze, Zamošcie in Zeniöw izločujejo iz davčnouradnega okraja Przemyslany ter se odkazujejo davčnemu uradu v Glinianih;
3.	v sodnem okraji Tluste ležeče občine : Anielöwka, Beremiany in Stara, Buraköwka, Ca-powce, Ghartanowce, Chmielowa, Czerwonogröd, Drohiczöwka, Hinkowce in Berestek, Holowcyöce, Karolöwka, Koszylowce, Latacz, Lisowce, Milowce, Nagörzany, Nyrköw sè Slonim, Popowce, Roža-nöwka, Sadki, Slobudka, Swierzkowce, Szutromiiice, Szypowce, Tluste mesto, Tluste vas, Teklöwka, Torskie, Ušcieczko mesto in Worwolifice izločujejo iz davčnouradnega okraja Zaleszczyki ter se odkazujejo davčnemu uradu v Tlustem;
4.	v sodnem okraji Lubaczôw ležeče občine: Bachory, Basznia dolna z Borowo goro, Tymce, Basznia gôrna s Czerwinki, D^browa, Malce in Solo-Gvina, Bihale, Borchöw, Gewköw, Gitynia holodow-ska, Dachnöw, Dqbrowa s Kornagi in Szutki, Dziköw nowy, Dziköw stary z Grzqdki in Lebiedziem, Huta kfzystalowa, Ignasze, Kobylnica ruska s Felbachom, Kamienisko in Rotyska, Kobylnica woloska s Hry-°kowim, Podlosie in Szczeble, Krowica holodowska '■ Breziem, Mielniki,'"Okopi, Podolczaka, Zeliski in ^alçgi, Krowica lasowa, Krowica sama, Lichacze, i'ipowiec z Lindenavo, Lisie jamy z Misztalem, ^'iwki in Ostrowiec, Lubaczôw z Balaji, Hurcze 'n Mokrzyca, Lukawiec, Majdan, Milköw, Mlodöw '■ Antoniki, Burgan, Ohirki in Pylypy, Oleszyce 'neslo s Futory, Oleszyce stare z Uszkowcami, ''nia oleszycka in Zabiala, Onyszki, Opaka s Fel-Sendorfom, Reichau, Sieniawka, Hryniwskie, Ory-s*czaki, Stelinachy in Sucholisy, Stare siolo z Ba-^'ory, Gzeterboki, Lipina, Szczebiwilki in Zalesie, ‘ nchawola 1. dél z Hamarnio, llmate, Kozaki, So-1 y *n Zakopce, ' Suchawola II. dél, Szczutköw 1 Michniki, Ruda szczutkowska in Sysaki, Wulka
zapalowska, Zalu/.e, Zapalöw z Buczyno in Polanko zapalowske izločujejo iz davčnouradnega okraja Gieszanöw ter se odkazujejo davčnemu uradu v Lubaczowu;
5.	v sodnem okraji Bukowsko ležeče občine : Belchöwka, Bukowsko, Gzystohorb, Dolzyca, Da-röw, Duszatyn, Jasiel, Jawornik, Kamienne, Karli-köw, Komaücza, Kulaszne, Miköw, Mokre, Moro-chöw, Moszczaniec, Nadolany z Wygnanko, Niebie-szczany, Nowotaniec z Nagörzany, Oslawice, Plonna, Pulawy z Wernejöwko, Preluki, Przyby-szöw, Radoszyce, Ratnawica, Rzepedž, Surowica, Szczawne, Tokarnia, Turzansk, Wislok wielki, Wola sekowa z Wolo jaworowo, Wola piotrowa, Wolica, Wysoczany z Kožusznim, Zawadka moro-chowska in Zboiska izločujejo iz davčnouradnega okraja Sanok ter se odkazujejo davčnemu uradu v Bukowskem;
6.	v sodnem okraji Grzymalöw ležeče občine: Borki male, Bucyki, Grzymalöw z Eleonoröwko, Mazuröwka in Polesie, Hliböw in Tarasöwka, Kola-haröwkn z Krçcitowom in Wychwatyiicami, Kozina z Bilko, Krasne, Lezanöwka z Bilitöwko, Luka mala, Nowosiölka grzymalowska, Okno, Ostapie, Pajöwka, Poznanka hetmaüska, Rasztowce in Dubkowce sè Scianki, Sadzawki, Sorocko z Mytnico in Jözeföwko, Soroka, Touste z Przekolcem, Kqt in Stawki, Wolica, Zarybiiice in Zielona izločujejo iz davčnouradnega okraja Skalat ter se odkazujejo davčnemu uradu v Grzymalowu ;
7.	v sodnem okraji Potok zloty ležeče občine: Hubin, Koscielniki, Kosmierzyn, Koropiec z Prze-wozcem, Leszczaiice, Nowosiölka koropiecka, Ostra, Porchowa, Rusitöw, Potok zloty, Scianka, Skomo-rochy, Snowidöw, Sokölec, Wozilöw, Zubrzec in Zalesie koropieckie izločujejo iz davčnouradnega okraja Buczacz ter se odkazujejo davčnemu uradu v Potoku zlotem;
8.	v sodnem okraji Chodoröw ležeče občine: Borodczyce, Bortniki, Borynicze, Brzozdowce, Bu-kawina, Chodoröw mesto, Gzartorya, Gzeremchöw, Demidöw, Dobrowlany, Drohowycze, Duliby, Holdo-wice, Horodyszcze krölewskie, Horodyszcze cetnar-skie, Hranky in Kuty, Hrusiatycze, Juszkowce, Knie-siolo, Laszki görne in dolne, Leszczyn, Luczany. Molodyiice, Nowosielec, Oryszkowce, Oströw, Oty-niowce, Podliski, Podniestrzany, Ruda, Stankowce. Strzeliska nowe (mesto), Strzeliska stare (vas), Suchröw, Turzanowce, Wierzbica. Zagöreczko, Za-lesie in Zyrawa izločujejo iz davčnouradnega okraja Böbrka ter se odkazujejo davčnemu uradu v Chodorowu;
9.	v sodnem okraji Dobczyce ležeče občine: Bilczyce, Bojanczyce, Brzezowa-Žuk in Targoszyna. Gzaslaw z Bukownikom, D^bie, Dobczyce, Dzieka-nowice, Falkowice, Gdöw z Grzybowo, Glichöw,
Gruszöw z Wiezo, Kavvec, Kçdzierzynka, Komorniki, Kornatka z Burletko, Krzeslawice z Kresowi-cami, Krzyworzeka, Kuniče del I, Kuniče del II., Liplas, Lipnik, Mierzen z Kwapinko, Niezdöw, Ni-žowa, Nowa Wies, Podolany, Poznachowice dolne, Poznachowice görne, Raciecliowice sè Sosnowom, Sawa, Sieraköw, Skrzynka, Stadniki, Strzyzowa, Weglöwka, Wierzbanowa s Kobielnikom, Winiary s Haiiskim in Rudnikom, Wisniowa, Zagörzany, Zalesiany, Zegartowice z Bigoszöwko, Zeroslawice in Zrçczyce z Wolo zrçczycko izločujejo iz davčno-uradnega okraja Wieliczka ter se odkazujejo davčnemu uradu v Dobczycah;
10.	v sodnem okraji Biecz ležeče občine : Biecz mesto, predmestje in Belna sè Zalawiem, Binarowa, Glçboka, Grudna kapska, Kleezany, Kotköwka, Kor-czyna, Kwiatonowice, Libusza, Moszczanica. 01-szyny, Pagorzyna, Raclawice, Rosenbark z Bugajem, Rzepiennik biskupi, Rzepiennik marciszewski, Rze-piennik strzyzowski, Rzepiennik suchy, Sietnica, Strzeszyn, Turza, Wojtowa in Zagörzany izločujejo iz davčnouradnega okraja Gorlice ter se odka-1 zlijejo davčnemu uradu v Bieczi ;
11.	v sodnem okraji Rozwadöw ležeče občine: Brondwica, Brzoza, Charzewice s Ksiçzem kolanim, Chvvalenice, Dabrowa wtzawska z Goczalkowicami, Dabrowa rzeczycka na Kçpi, Jamnie \ Jastkowice, Ruda jastkowska, Palen ali Palenie, Szwedy, Ku-ziory, Kolowa wola ali Wola kolowa, Lapiszôvv, Majdan zbydniowski, Motycze poduchowne (exspi-rituale), Motycze szlacheckie (nobilr), Musiköw, Orzechöw, Pilchöw, Pniöw, Radomysl, Rozwadöw s parcelami 428. in 429., Rzeczyca dtuga, Rze-1
czyca okrogla, Sadowie, Skowierzyn, Turbia, Witko-wice, Wola rzeczycka, Wrzawy, Žabno, Zalesie pniowskie, Zaleszany in Zbydniöw izločujejo iz davčnouradnega okraja Tarnobrzeg ter se odkazujejo davčnemu uradu v Rozwadowu ;
12.	v sodnem okraji Frvsztak ležeče občine : Cieszyna, Frysztak, Glinik görny, Glinik šredni, Go-golöw s Huto gogölowsko, del I. in II., Jaszczu-rowa, Jazowa, Kalembina, Kobyle, Korzuchöw, Kozlöwek, Lubla, Laczki, Leki, Niewodna, Opa-röwka, Przyböwka, Pstragöwka, Rožanka, Stepina s Ghytröwko, Szufranowa, Tutkowice, Twierdza, Widacz, Wisniowa, Wojaszöwka, Wola pietrusza, Wysoka in Zawadka izločujejo iz davčnouradnega okraja Jaslo ter se odkazujejo davčnemu uradu v Frysztaku;
13.	v sodnem okraji Radomyél ležeče občine: Bred osuchowski. Czermin, Dabröwka, Dulcza mala, Dulcza wielka, Gliny wielkie, Gorki, Grzyböw, Jamy del I., Jamy del IL, Izbiska, Janowiec, Kawçczyn. Kielköw sè Zaborzem, Ksiažnice, Laczki brzeskie. Lysaköw, Lysaköwek, Otalçz, Partynia s Chabowi-cami, Piatkowice ali Pia.tkowiec. Pieii, Podbörze, Podlesie, Podlesiany, Podole, Przeclaw z Bioniem, Radomysl, Ruda, Rydzöw, Surowa, Szafranöw, Trzciana, Wadowicc dolne, Wadowice görne, Wa-dowska wola, Wampierzöw, Wola mielecka, Wola otalçzka, Wulka dulecka, Wylöw in Kadziolki, Ža-röwka, Zdiarzec, Zgörsko in Ziempniöw izločujejo iz davčnouradnega okraja Mielec ter se odkazujejo davčnemu uradu v Radomysli.
Steinbach s. r.