Sv. Oče za vojne ujetnike. V Galiciji rusko prodiranje ustaovljeno. — Naši junaško odbijajo ruske napade. — V Karpatih nastopajo Rusi z veliko premočjo. - Naši se nekoliko umikali, a spopadi se nadaljujejo z vso srditostjo. — Na Rusko-Poljskem avstrijske in nernške čete polagoma napredujejo. — Na srbskem bojišču se novi boji še niso zaceli, — V Hercegovini pri Trebinju smo pre magali črnogorske čete. — Prancozi, Ingleži in Belgijci zbirajo nove cete proti Nemcem, — Turki poročajo o novih uspehih proti Rusom v Kavkazu. — Sv. Oče se poteguje, da se izmenjajo za nadaljno vojsko nesposobni ujetniki.- . |f" ^" Pozdravlj eni! Vsi, ki so se zbrali v novem letu 1915 okoli našega lista, iskreno pozdravljeni! Z vojsko zaCenjamo leto, a prepričani smo, da ga borno z m i r o m dokon6ali. V tem. času pa je potrebno, da ne postanemo malodušni, da ne izgu.bimo poguma, ampak, da zdržimo s krepko voljo in močnim srcem do zadnjega. Bog \e vedno ačitil in varovol AvstrijO. in tudi »edaj je no bo zapustil, temveč usllšal vroče prošnje, ki kipijo do njega iz milijon in milijon verno udanih duš za mnogoskušanega cesarja in za skupno r>ašo domovina Avstrijo. Posebno pozdravljeni pa v sedanjem času naši slovenski vojaki! Med njimi si je pridobil naš list tekom vojske velikih in zvestih prijateljev. Naš list 6itajo v strelskih jarkih, v taboriščih na bojnem polju, v bolnišnicah po vsej širni Avstriji in doma po vojašnicah. In ne samo čitajo, ampak podpirajo ga tudi izredno pridno z dopisi. S ponosom lahko rečemo, da nima razmoroma noben sloveaski list toliko sodelovalcev v vojaških vrstah, kakor n a š e g 1 a s " [ o.A tudi z drugo.iezi'5nimi se prav lahko merimo, Za i:as je seveda tako sodelovanje r,eprece;il;ive vrednosti, obenem pa jasen in glason dokaz za nenavadno nadarjenost naših slovenskoštajerskili niladeničev. Vsaka številka našega lista med vojskinim 'časom oznanuje z mogofinim glasom: Evo, slovensk'h štajerskih mladeničev, kako inteligentni so, v eni roki drži,jo piiško, v dnigi svir.čiuk, obo.ie za, svojn domoviro! Kajti k^kor njihovo junaštvo na boinih poljih, tako tudi njihova pisnia z bojnega polia dokazuje.jo, da se Avstriji ni t.reba, ničesar bati, ako bodo vsi njeni sinovi, kakor so mladeniči slovenski, junaškega srca in zveste«a, domoljubnega dnha, Naše organizatoričiio delo na Slovenskem Stajerju je s krasnimi uspehi prestalo skušnjo in njegov neprijaitelj more le biti, kdor nima pravega domoljulmega mišljenja ali pa je omejenega duha, ki ne more soditi o notran.jem razvoju narodovega življenja. Naš list smatra za svojo nalogo. da tndi v novem letu vzdržuje stlk med slovensklmi vojaki in slovenskini narodom. Zato 1k> tnrli zanapre.i prinašal ooročila naših mladeničev z bojišfia. Slovenske voja. ke prosimo, da se pridno oglašajo ter s svojimi dopisi razveselju.ie.io slovenske liudi po Stajerju, ki z ve. seljem in zanimanjem poslušajo njihove besede. V zameno pa bomo porot^ali mi in naši domafii sotrudiuki vojakora prav vestno, kaj se godi doma po domovini. Prijateljstvo sklepamo danes, ko pošiljamo prvo številko novega leta med svet. s svo/imi s o t r u d n i- k i , s svojimi naročnlkl in somišljeniki. Obetamo s; zvestobo. Trdno se hočemo držati naših naftel, v vseh težavah podpirati drug drugega in nikdar nočemo izdati naše neoskrunjene zastave, na kateri se< blišči stari, a zlati napis: Vse za vero, dom, oesarja! Pozdravljeni vsi naši nrijateljSi! i vecer Topovi nam. pojfo uspavai_ob. Divizijski župnik c. in nr. vojni nadkurat vlč. g. Jakob Tajek, piše svojema prijatelju g. župniku oc] Sv. Marka niže Ptuja sledeče: J'red nekaj dnevi sem ciobil tvojo mi drago do pisiiico. Pa morali smo marširati in smo sedaj zopet 12 dni v ognju. Gonimo sovražnika proti severu že nad 100 km. Danes (20. dec.) je slučajno malo mirne je, ni bilo treba sprevide-ti in tudi ne pokopavati. Sem vsaj v mestu, kjer je katollška cerkev !ai sem mogel zopet enkrat maševati1. Bog ve, če bom zamogel o Božiču. Sera zdrav. To me veseli, da se vefi niaršira. na vozii strašno zebe. Primeroma se nam še dobrc godi, pa ufeogi vojaki trpijo strašvio, ne da se to po pisat', pa se držijo vediio In-abro. Da bi bil kmalu ko nec, kakor si mi pisal, ne verjamem. Bog naj usliši naše in važe moiitve! Kdor bo to vojsko preživel, bo \edel veliko povedat:. S ptujskim g. Katajem sem so sestal enkrat meseca septembra, od tega časa ga nisera videl, ker je z vojaškimi bolnišnicami vedno daleč za bojno črto. Nam seveda vsem pojejo za uspavanko vsak večer naši in sovražnikovi topovi. Dosedaj se ini je posrečila skoro veduo spaiti pod streiio. danes stamijem prav lepo pri — židih. Želim tebi in tvojira domaeim, vsem znancem v Ptuju, zlasti mil. g. proštu, Tomaiiu itd., vseni, s katerimi se snideš, srečne praznike in blagoslovljeiio novo leto. Ako se vrnem nazaj, se pripeljem k tebi na češke knedelce in kola če. JPiti sem se že celo odvadil in se bom moral zopei vadili pjače po žlifikah. Za žejo imajmo samo čriu: kavo iii čaj, vodo piti ni svetovati. Molite za nas ir; bod te zdravi. Z božjo pomofijo. upain, da srečno do koiičamo . . ." Naši vojaki v Poli. Enoletnik Bruno Flis, Ei dovršil drugi letnik bogoslovja vojsko, piše domačemu župniku Laškira: Ze so skoraj potekli trije z teŽKim srcem poslovil pnik in od svojih dragil vo in ne bi ga hotel še mi v Pulju takoj ko serc hajdi na trdnjavo . . ¦. i ro hoda iz mesta po sul dobival prve pojme o v( prvič vojaško disciplino tedne. Na to som bil pn mesta na trdnjavo, ozir nahnjam še sedaj. Pa prišel sem. Tukaj je v gled na morjo. Bivali s je pred mobilizacijo ter šel prostovoljno v pri S. Lenartu nad meseci, odkar sem se preftastiti .uospod žu- Lh. Težko je bilo slo- doživeti. Nateknili so vojaško obleko in — iepi čolnu. Skoraj u- m sem si počasi pri- novincev in okusil v sem ostal dobre tri na čisto drugo stran itrdbo '. . ., kjer se i zadovoljen, da sem lega in krasen raz- a vsi prostovoljci v ŁŽ*š eni baraki skupaj. Bilo nas je nad 40. Natlačeni smo bili, kakor slaniki v štoatlji. Po pet nas je spalo na dveh ,,štrozaxih", kar na tleh. Dne 1. novembra. smo pa biii prideljeni raznim baterijam na utrdbi (fortu). Jaz, en Ceh in en Rumun smo prišli ic poljsKi bateriji (9 cm kaJibra), ki je postavljena zunaj in na prostem tik forta samega na visoKenii nasipu z razgledom proti morju. Stanovanje najii nudi majhra iz desk zbita. koeica, lcatero smo s kamenjcm za silo za7\,\ -t, ;., nniPtnli z hi;i{nm. Prnstor.1 imamo v njei ja• :a mordino ^zHi.1 '1a drug drugcmu Kft sto- j.funo n..i. prste. Žnotraj smo vse hiknje zamašili in nabili belega papirja ali pa nalepili časnike. Da nas ue zebe, smo si kupili majhno peč, ki nam jako dobro služi. Za kurivo moramo skrbeti sami. Gremo v gozd in nasekamo dr|va. Drva sami ža.gamo in cepimo kakor pastirji. Proti vetru .,široko:', ki prihaja tu sem čez morje, smo zavarovani, ker stoji kbca pod nasipom. Kadar pa začne žvižgati bora, tedaj pripiha tndi k nam noter. Tudi z dvema majhnima oKnoma s& lahko jionašamo, dasi je še vse er.o precej tema notri. Sedaj obisknjemo artilerijsko šoio zai rezervne častnike. Predmeti so težavni, pri tom pa, zelo interesantni. — Ker smo dalec iz mesta, težko opra<\lj'a,mo svoje verske- dblžnosti. V treh mesecih, odkar sem že tukaj, sem bil komaj trikrat pri sv. maši in enicrat pri popoldanski shižbi božji. Priporofiam se ftd. Kako sem zbežal iz ruskega ruskega ujetništva. Bilo je na Karpatih. Blizu prelaza D . . .-. je naš polk, ali pravzaprav del istega, taboril na pristavi nekega ogrskega grofa. To vam je bi'la cela vas samiJi hlevov, gospodarskili poslopij in hišic za delavce. Kraj je ležal nekako na pobočju prvih karpatskih višin, Dne 24. Bovembra dobi moj voj povelje, naj gremo na bližnjo višino rsa poizvedovanje. Ko pridemo na doloženi kraj in ni^smo našli nič izvatirednega, nas je mikalo še dalje. Prišli smo v neko gozdnato kotlino, k:er naletimo na podrto kočo. Ni6 hudega slutež, se nas splazi 8 mož v notranje prostore in jaz ta,ko.j pogledarn po stopnicah v klet. Kot poseben prijateli slanine in rujne vinske kapljice, sem takoj ovohal, da mora biti v teh podzemeljskih prostorih skritega več takega zaklada, ki je v vojski za žejna vojaška grla ip lačne želodce posebno zdravilo. Ne Cakam dolgo ob leseni steni, bntnem z grčavim polenom po deskah in po nekaterih udarci,h je bila lnknja tako velika, da sva dva vojaka, jaz. in moj prijatelj France Grižnik, doma nekje od Ptuja, se splazila v temne notranje prostore. Imela sva pri sebi sveCo in užigalice. Globoke stopnice so vodil© vi vir.sko klet. Bilo je ve6 hodnikov. Ubereva jo po prvem in glej, kaj najdeva: prostorna obokana klet je bila polna sodov z ogrskim vinom; v nekem drugem kotu pa sva našla velik kiip jabolk, spravlieniti lfino na sriažne Štelaže. Tudi izborna nrrfcw je pripravljena v desete samega veselja. Jaz pravim: Veš, riše, da nekaj teh, za n nesemo in se tako enkrai In pokiioala sva jij pa jih pred hiSo stražilo od pajčevlne prepreeeae želodcci, s slaaiino, jabolki in vinom, nato pa srao si nabasali vsak kolikor je mo- Minula je menda dobra ura, ko smo začeli, smukati iz teh prijetnih podzemeljskih prostorov. Vese-Hl, smo se že, da bomo svojim tovarišem prinesli toli poirebaega krepcila. Pa oh groza! Ko pridemo na svetlo, ni bilo naših ostalih tovarišev nikjer, zunaj pa nain je zastavilo pot 6ez 30 Rusov. Naenkrat smo bili ujeti. Pobrali so nam orožje in jestviae ter nas gnali v gore. Najraje bi se bil zjokal od jeze, da se bodo seclaj Rusi mastili z onimi podzemskimi zakladi v ogrski kleti. Trije Rusi, stari dedci, so nas tirali. vedno dalje v gozdove. Kar naenkrat pa je začelo nad nami pokati,. E^den od ruskih vojakov se je zvrnil zadet v glavo. 0stala dva sta se takoj vlegla in tudi nam velela, naj .iu posnemamo. Vedeli smo, da mora ne daleč od nas biti kak avstrijski ali ruski oddelek. Po bliskovito mi šine mlsel v glavo: ,,Reši se!" Ne premišljujem dolgo, prvemu Rusu iizderem puško in ga prederem z njegovim lastnim bajonetom, Dirugi pa se je takoj sam udal naši premoči. ITmaknili smo se nazaj in smo zopet srečno došli v bl.žino kleti. Izognili snio se je ter srečno našli svojo stotnijo. Ko sem poročal stotnku o izvanreclnera dogodku, se mi je nasmelmil in rekjel: ,,Ja, ja, Štajerci ste pač taki, da še na bojišču preveč mislite na to, kako bi stregli svojemu želodou in se vam cedijo sline, če od daleč ovohate vinsko kapljico. (Mož je rodom Bavarec). Nič ne škoduje, ee ste bili za eno uro v ruskem ujetništvu," Ker pa klet, polna vina, jabolk in špelia, tudi na bojišču ni nobena šala, arnpak cela za lačae želodce avstrijskih vojakov in častaikov posebao razveseljiv raj, je stotnik takoj določil, da se spravi naša stotnija nad to ,,trdnjavo", Previdno smo se bližali tisti koči. Bila je že dobro zastražena po Rusih. Stotnik se je odlačil,, da mora ta ogrški magacin še tisto popoldne biti v naših rokaii. In posrečilo se nam je. Obkrožili smo kočo ia pogodilo se nam je, da smo ujeli Ruse, od kojih so bili nekateri, posebao oni v kleti, pijani kot eepi. Morate si misliti, kako veselje je zavladalo med našimi fanti, ko že skoro cele 4, nekateri 5 dni,- niso dobili kaj poštenega za pod zob, sedaj pa smo imeli aaenkrat vsega dovolj. Dognalo se je, da je ogrski grof B . . . . dal nalašč skriti vse te žlahtae stvari v klet pod borno kočo v gozdu, da ne bi prišle v roke Rusom, ki so drveli 6ez Karpate na Ogrsko. Jaz sem bil drugi dan od našega majorjapohvaljen, da sem tako srečao izlaknil zaplankano klet v karpatskem gozdu, Ne vem, če je še kateri od slovenskih vojakov imel na bojiščijj tako sre?9 kpt jaz. Ce bo, naj poroča v ,,'Slovehskeifl Gospodarju". * Blaž Fr., 6etovodja 87^ pešpolka. Iz ruske bolnišnice. Orel organist Franc Lupin iz Št, Andraža pri Gorici je v Galiciji ozebel ia tako prišel v rokie Ru- som. Iz Moskve, kjer sedaj leži v bolaišnici, pi'še do- mov več pisem, ki jiti priobčujemo po vrsti v izvlečku. Kako sem ozebel. Moskva, 17. novembra 1914. Dragi prijatelj! Daaes ti pišem drugič. Prvifi sem ti pisal na bojaem polju pod milim nebom, danes pa v lepi beli sobi na bolniški postelji. Prestal sem mnogo bojev, maogo pretrpel, videl mnogo lepega, a tudi mnogo groznega. Med kroglain:, sem hodil, gostimi ko dež ia toča, Za to laliko pri6a moja, na več straneh razstreljena puška. Varoval seni jo do zadnje moči, dokler mi je oslabelemu ni ruska roka iztrgala. Zadaji čas sem bil pod milim nebom 18 dai in 18 noči, le 200 korakov proč od Rtusovt Zadnji daa smo odšli. Jaz sem hodil le aekaj časa, pono^i pa sem ostal v temnem gozdu. Vsči so odšli, jaz pa nisem ve6 vedel, kam naj se obrnem. Krogle pa so švigale od vseh strani. Odpovedale so ini noge in nisem mogel ve5 stopiti na-aje. Drugo jutro aisem mogel več naprej. Tedaj so prišli mibio Rusi in me mirno odnesli med svo.,e. Bil sem v Galiciji v ve6 bolnišaicah, od koder so me peljali dale5 v Rusijo v veliko mesto Moskvo, kjer se sedaj nahajam. Med tem sem pa še huje obolel, da moram trpeti noč ia dan. Tudi med ruskimi četami rnoram poskušati, kako se deli tam čr. ni kruh. Tolaži me pa, da sem videl lepo Moskvo. Hrana ujetnikov. Moskva, dne 19. novembrai. Dragi stariši! . . . Bolezen se mi je nekoliko olajšala. Tudi k mizi sem že šel iu vaim pisal s črnilom. Upanje imam, da ozdravim kmalu, ker tu je red_ no in skrbnp zdravljenje. Ko bom ozdravel, bom gotovo mjoral v azijsko Sibirijo ia kupiti si' bom moral tudi jaz topleje obleke in obuvalp do kolen (trombe). Tu ima tako obuvalo vsak otrok, da more le hoditi. Sicer tu ni djrago vse skupaj, jaz imam še nad 40 K a pa ne morem menjati, o- tialo. Sain pa na baako ne li kupovati sam. bfl potreben počitka, tako mi tu, da imam 40 let, ker lasje. Jedi so tu vse dru- ised njimi je beli kruh, ki raj in za južiao ni druge- m. Opoldne in zvečer pa as, čera^no je tudi ta iz ». Seveda vsfega dobimo le se najedli do ^Uega. Dnee daljše noči. Ždi se mi, da seni tu že celo leto. Na dom kar misliti ve6 ne mo' rem, ker le Bog vsevečni ve, ako ga bom še kedaj videl, ker daleč sem od njega in še dalje bom odšel. Orgljati boni meada tudi pozabil;. Sveta ia ljudi pa ;mam priliko videti dovolj;. Na.učiti se bom moral rusko, kar pa ni težko. Razumem že mnogo. Uietuiki morajo loviti zverino. Moskva, dne 26, aoverabra. Drag: prljatelj! Gotovo si že izvedel, kje sem. .faz sem obolel in Rusi so me odpeljali daleč v svojo deželo v Moskvo. Upam, da kmalu ozdravim, kajti skrb marljivih in dobrih zdravaikov in drugega odobja je hvalevredaa, Ruski zdravaiki ia sploh vsi so jako prijazai ia zgovorni ter ai pri njih nobeaa prošaja aeuslišaaa. Do Avstrijcev, imajo veliko spoštovaaje ter skrbijo za-nje ko za svoje. Kaj pa bo potein, ko ozdravim, ne veiru Večiaoma govore, da nas oilpeijejo v Sibirijo, in sicer pravijo, da pridemo Avstrijoi v južao toplejšo Sibirijo. Oni pa, ki so se pregrešili kakega liLidodelstva (karvelja Le o memSkih iaturških ujetaikih), pndejo v Sibirijo ia tam bodo morali aa lov na divjačino. V mrzli Sibiriji na bele medvede in volkove, v topli pa celo nad tigre ia ea ko oošast, ki je je tam dovolj. Koliko pa je na tem resnice, ne vem. To mi je pravila usmiljeaa sestra, ki mi streže. Upaano pa, da do tega ne pridemo, ampak imamo dru^ go upanje, da se Bog ljudstva usmili in pošlje zažeijeni mir. Potem se vniemo v domačo Sibirijo, k^er pa ni medvedov. Z zdravjem mi gre po5asi, a bolje je le. Tu so hudi mrazovi in debel saeg, ki mete vsaki daa od jutra do aoči, od večera do jutra. Lju.dje se vozijo le aa saneh, Take :'majo tudi kočijo, pošto ia sploh vse, kakor pri aas na kolesili. PriLko imain, videti mnogo. Celo rusko se bom naučilj če bom le hotel. Z onian, na katerega sem toliko 6asa streljal in gledaj, da ga uničim, sedaj kot bolnika leživa skupaj kot prijatelja . . . Bog daj, da bi kmalu ozdravel in se čiin prej vrnil v zaželjeno domovino. Pet vrlih bratov iz Savinske doline. Iz poštene, krščanske hiše v Zabukovci, župnija 'Griže, Poteko, po domače Škorjanc, je pet bratov v vojs'ki ia dne 16. t. m. odide še šesti, Mia(rtin. Jakob, Ei je v vojski že od začetka, piše domačim z dne 9. decembra sledeče pismo: -•Naznanim Vam, da sem še zdrav, saino v eno nogo sem ozebel in glava me vedno boli, brž6as od tega velikega streljanja. Zdaj sem na Ogrskem. Bojujemo se še vedno po starem. Zdaj v enem času smo clobro zdelali Rusa, prav naglo jo jgl moral popihati nazaj, odkoder je .r-v"šel. Bil sem že velikoKrat v ne- varnOSti S^mfti. r1te vJSraitkiLl smcr otieljali Z nokogp travnika na sovraf" ia. Stali.smo pri kanoni trije. jaz sem stal na sredi ia tovariša na vsaki strani poleg mene. Naenkfrat prileti krogla od sovražnega topa, se razpofii ravao pred nami in razpršili so se te grozne svinSene krogle v nas in y riaš kanon, taKO, da je neslo zemljo v zrak. Bili smo Cisto 6rni in kaj, padla sta oba tovariša poleg mene, eden smrtno, drugi težko ranjen; mene pa je saino poblatilo. In sedaj lahko rečem, da me je obvarovala sama Mati božja, kateri sem se že popred v varstvo izročil. V takšnih nevarnostih bil sem že velikokrat, pa sedaj sem še zdrav, hvala; Bogu! Bog, daj, da bi se še k'edaj zopet videli! Ostajam Vaš ljubeči Jakob. Kako se godi slovenskim junakom na francoskem bojišču. Roulle, dne 3. decembra 1914. Dragi stariši! Srčno vas pozdravljam in vam ;iaiznaajam, da sem do daaes prejel že šesti vaš do•)is.. Prav srčao se vam za to zalivaljujem. Kako dobi-o se zdi človeku v takšnem položaju, ko dobi kako pisirao od svojih dragili. Sedaj smo bili v hudem ognju. Tri. dai zaporedoma so krogle tako švigale po zraku kakor toča. Pa k sreči ni prišla aobeaa v našo baterijo. Danes dopoldne nas je z zračae višine opazoval sovražni aeroplaa (zrakoplov). In popoldan so nas že zač-eli obsipavati s šrapneli in granatami. Morali smo se presteviti z našimi težkim: topovi v drugo snier, našim neprija{eljem nezaani kraj. Oli, koliko trpljenja srao imeli v tej mokri zemlji. z našimi težkimi topovi! Do kolena smo gazili po bla*u, deževalo je pa cele dni, pa smo vse voljno preaašali. Vse smo radi storili izi ljubezni do svojega bližnjega in ljubljene domovine. Bomo tudi še zanal>rej pridno nadaljevali naše naporno delo in borbo, dokler ae poženemo našega neprijateljai nazaj k Atlantskemu oceanm Sedaj smo šli nekoliko kilometrov nazaj v neko \as, da si malo odpoCijemo, ker smo poprej oele nofii delali. V tej vasi ležimo po parnih na slaini; pa meni se to 6isto ni6 težko ne zdi, saj sera vajen takšnega prenočišča. Bog mi daj Še ljubo zdravie zanaprej, tako trdnega, kakorSnega sem bil dosedaj, potem mislim, da se bomo še videli v naši lepi slovenski Savinjski dolini. No, Fraacozi me fako ne morejo vzeti na muho, lired angleškimi šrapneli pa imain upan.je, da me bo roka Najvišjega čuvala, ker v Njega moraino imeti največje zaupanje v takšnem položaju, v kakoršnem smo sedaj. Ravno sedaj, ko to pišem, je že prišel poziv, da bomo šli na drugo štacijo, bomo pobrali naše velikane, šli ž njimi nad angleške kraamarie in nad sinove modernib. razkošnih Irancoskih gospej. Z Bogom vam kllčevaš hvaležni sia JožeiDrole^ rezervni topničar, aoma iz Folzele. Kako smo obliajali sveti večer. Piše mož-črnovojnik svoji ženi: Ljuba žena in vsi domači! Takega Božiča še nisem nikdar obhajal kot letos. Tukaj v • ¦ . . pn Poli smo napravili štajerski črnovojniki posebno lep sveti večer. Dasiravno dale6 proč od svojih dragih, vendar smo se vas spominjali v družbi in molitvi. Napravili smo si jaslice in jih prav- lepo okinčali. A • gospodje častniki pa so nara napraivili božičao drevo in ga bogato obložili. Vse je bilo razsvetljeno. PriSli so zvečer ob 6. uri gospodje častaiki in g. poročnik Deo, je imel lep nagovor, tako dai smo bili vsi ginjeni. Ce tudi smo vojaki bolj robatega srca, vendar pa smo tudi pred božiSnim drevesom ia jaslicami skupno in na glas molili, kar je bilo posebno ginljivo. Dobili smo< tudi prosto, da smo lahko šli h polnočnioam. — Prav veselo je bilo. Božične dni smo imeli tudi priboljšek v vsakem oziru. Posebno veseli smo tukaj ob Adriji, kadar dobimo v roke ,,.Slcwenskega Gospodarja" in ,,Stražo." Mnogi vojaki so naročeni na te liste. Gospodje častniki pravijo: ,,Le čitajte take domoljubne liste!" Bodite mi vsi prav lepo pozdravljeni! Slovo slovenskega vojaka. (Piše vojak Franc M iz velikonedeljske župnije svojim starišem.) Celje, 20. grudna 1914. Ljubljeni domačini! Prišel je konečno čas, ko morajno odriaiti na krvavo bojišče. Bojna, tromba nas kliče na branik očetnjave, ki je sv nevarnosti pred kletimi sovragi. Ni še prelito zadosti krvi, ne počiva še zadosti juaakov aa bojnih poljanali, domovina še ueba novih žrtev. Tudi mi moramo juaaškio prijeti za l^uško in meč, muščevati padle brate-vojake in iztrgati našo zemljo iz nenasitnih rok sovražnikov-tujcev. Zgrabiti moramo za orožje, ter zastaviti življenje in kri za sivolasega vlaxiarja, ter položiti novo žrtev na altar ljube domovine. V tem svečaaem trenutku moram vzeti slovo od vas, ljubljeni domačini, mogo6e zadnjikrat . . . Z Bogorn tedaj, ljubi moj oče dn mati! Mogoče zadnji ,,z Bogom!" Vam kliče vdani sinko, ki Vas mogoč'6 ae bo videl nikoli več. Ob enem se 6utim dolžnega,, da se Vam, premili stariši, iz1 vsega srca zahvalim za vse neprešiete darove in dobrote, ki sem jih sprejel iz Vaših darežljivih rok. Zahvaljujem se Vam zat vse skrbi in trpljenje, ki ste jih prestali zavnljn men^. Zahvaliuiem ste Varn za vse zlate nauke, ki ste mi jih z aežn-. skrbjo polagali na moje srce. Zahvaljujem se Vam za vse in na vsem. Ljubi Bog aaj bo Vam obilen plačnik,! Odpustite tudi svojemu sinku vse, vse, s čimur Vas je kedaj raz^alil ter zagrenil Vam marsikatero uro. Odpustite mi, saj znate, da mladost je norost. Znam, da sem se v tem oziru često pregrešil, rad priznavam svojo krivdo in Vas prosim odpuščanja! Z Bogom! Dragi brat in sestra! Bodita zclrava in sreftna. Ra"d'a ubogajta drage stariše in ne grenita jim življenja, saj so zikvoljo mene prelili že dosti solz. Bodita pridna in paštena, ker poštenje je največje premoženje! Z Bogom, ljubi sorodniki, kumovi, prijatelji in znanci. Skoro gotovo ne pridem, ve6 v Vašo sredino, da bi se radoval ter vešelil z Vami. ZBogom!, Z Bogom, tedaj |vsi, vsi, ki ste mi mili in dragi! Ne žalostite se! Smatrajte se srefinim, ako ostaaem na bojni poljani, da je Vaš sinko umrl juriaške in častne smrti, za ljubo domovino, za vero in za cesarja. Brezmadežna Devica naj Vam bo tolažnica v bridkosti polnih urah posebno tedaj, ko bostb za mojo smrt. In ako je res volja božja, da se vidimo v tej solzni dolini, daj Bog, da se enki dimo tam,kjer ni ne žalovanja, ne vpitja, ne boi. in kjer bomo skupaj srečni in veseli na večno. Danes smo dobili sivo, popolnoma novo obleko. Ob polnoči smo morali biti popolnoma pripravljeni za odhod. Mogoče pojdemo danes, mogoče jutri, ne vemo ne dneva, ne ure. Spimo oblefieni in smo vedno pripravljeni. Ob tej priliki še Vam vsem skupaj iz vsega srca želim ,veselo in sreSno novo leto! Pozdrav s Francoskega. Siovenski topničarji: Vincenc Oparaj Jožef Germek, Rakovec Leopold, Leop. Makuc, Ivan Vodanik, Mart. Vihar, Anton Gobec, Janez Budio, Jakob Kuinidar, Fraac Žilili ter Peter Horvat pišejo s fraacoskega bojišča: Dne 7. deoembra okrog poldne smo zaTeli streljati na Irancosko bateri,io, ki so \o postavili l''ra,ncozi proti nam; a v teku, pol ure so bi'li francoski topovi razbiti in moštvo ob topovih pobito, da še samo ai vedelo kedaj. Le envojak je ostal živ, čeprav aapol mrtev vsled pritiska naše krogle. Tekel je tjaveadan naprej in prišel v roke nemškim vojakom. Ta je povedal, kaj se je zgodilo. — Ob 4. uri popoldne tiam zopet javi aaš g. nadporočai.k, da je opazil aeko Francosko baterijo težkih topov, Tudi na te se spravimo in v pol uri so razbtti. Ubitih je tudi nekaj voiakov, ostali so ušli. Tu smo sami Slovenci, avstrijski fantje. Sedaj smo še v Belgiji proti fraa^oski trdnjavi Calais. Tu zbraai pozdravljamo vse domače slovenske kraje. Avstrijsko=ruskd bojišce. Maribor, d;.e 5. iaaaarja, Naše stal'š6e nasproti Rmsom ni i eugodao. V K a,r p a t i h smo se s.cev vslecl prevelike ruske pomoCi, na prelazih Uszok in Oscola za nekaj ki'.ometrov umaknili, toda lo n:roa za celtct o našo boji.o erto cisto nobenega iipliva. Ob druglli pre'az h pa S3 je nar šim čctam posreclo, iistavili rusko pi'O(Vra-\\e že na galiških tleh, Toda ni Izkljuoeao, da bomo v najbližiem 6asu, v Karpatih zopet na vseh črtnJi zacVii prodirati. Vecbio je bilo tako, da je naše umikianje. stalo rusko armado velike izgube. Na vsak načia pa so že davno pokopal', Rusi svoje upanje, da bi se preko ogrskih planjav združ.li s Srbi, V Galioiji so lioteli Rusi s-Łi".ovitimi napadi prodretl aaše vrste, cla bi dol:ili prošjto pot clo Krakova. Ruski napadi so se zlomil,'! na našili vrstah, ki so stale kakor zidovi iz jeikla, Le pri GorKca]i so se naši nekolko u.makaili, toda sedaj že zopet uspešno prodirajo. Naše in ruske čets loči reka Dnnajec Oba sovražaika sta se tako dobro za.kopa.la, da. sta varna celo pred mor:ia'm ogaj&m artilerije. Sicer pa je ruska atrtilerija doživela že toliko izgub, da naše več ne prekaiša, Ia to je za nadaljri razvoj vo;š!:i3 z Rus, velikega pomena. Na j u ž n e m R u s k o - P o 1 j s k, e m stojijo naše čete ob reki Nidi, M se izliva v Vslo. Na veO, mestih so si z juna-štvom, ki ga polrval' o prizaavajo tndi ruska poročila, priborile prihol čezi Ni-lo in zavzele bližnje vasi, Zadaje dni pa mo6vir]e ia megla zadržujeta vsako večje podjei.e. Na s e v e r n e m Rusbo-PoJfi s k em pritiskajo Nemci s tako silo, da lrso vee veliko o.Ulaljeni od glavnega mesta Rusko->Pbljske, Varšave. To je posebiio poa ževalno za, ruako armado, ka't" začetkoma vojske se je zaaa&ula, da fco sla.vi.lai rovo leb v Beroliiuu A niti v Šlezijo ni mogla udret , od koder je bilo namenjeao rusko prodiranje na eni straai proti Berollnu, na drugi strani proti Duaa;u. Vojai poročevalci vseh r.aro;'ov o) čudiijejo naše vojažtvo, kako vstrajr.o in žilavo se a :.a boriti že več meseoev proti ruski prenioJi % si er z vedno rastočim upaajeiu na ugoden koačai izid. Fri Gorlicah zavzeli vožsio višino. Dunaj, d e 4 ja -.r.arja. Avstrijški generalai štab uradno razglaša: V srditih bojih na južai strani G o r 1 i c , ki so se vršili pod najsiabšimi in težavi.iirh vremenskimi razmerami, so naše 6ete priborile važno vL šino ia si s tem ustvarile ugodi.o podlago za aaclal> no bojevanje. V K a r p a t i h ni nikake spremembe; v gornjem delu doli.r:e Ung so se vršili lo man š' loji. V bojih o B o ž i č u so naSe četa u j e 1 c 37 ruskih častaikov ia 12.698 niož. Rusko prodiranje v Galiciji ustavljeno. Z velikansko premočjo »so se vrgli Rusi na našo biojno črto med 'Tarnovom in\ Gorlicami. Naše čete so se morale v prv«m trenotku nekoliko umaknitil toda zajtlnja poročila z gališktega bibjišča nrm poročar jo, da že zopet jkorak za korakom prodirajo. Posrečilo se jim je ustaviti rusko prodiranje in začeti z lastnim prodiranjem proti Rusom. Naše Čete so vzele Rusom zopet ivečje postojanke. Boj za Varšavo Angleški časniki poročajo iz PetrograHa, da se ]e boj za Varšavo pričel. V najožji bližini mesta se je razvila velikanska bitkia^ Nai nemški in ruski strani se vojskujejo z največjo srditostjo. Nemški zrakoplovi priplovejo večKrat nad Varšavo in meCejo bombe v to mesto. Pri prelazu Uszok. Prelaz Uszok igra veliko ulogo tv seda,nji borbi na Karpatih. Zanj se bijejo1 vroči boji. Naša uradna poročila so nam javila, da so se morale na^e čete ob tem prelazu parfcrat nekoliko umakniti. To-_timik(anie se je izvršilo le za nekaj kilometrov, ker, so naše čete zadele na galiških tleh ob veliko rusko premoč. Sicer pa nima niti glede tozemlja, niti glede vojaških načrtov to umikanje nobcnegi><) fiomeaa. ! Ob drugih karpatskih nrelazih zadržujejo našečete s srečnim uspeliom rusko prodiranje. V Przemyslu se skoro ničcsar ne po^reša. Iz Przemysla obja.vl.ia dunajska ,,Zeit" vsebino sledečegai pisma, 'ki je bilo odposlano potom zračne pošte: ,,Resnično ne pogrešamo ničesar, razen posšte, ki že tri tedne ne posloje. Naši oblegovalci bi se nahajali gotovo v sedmih nebesih, ako bi se jinv takole dobro godilo, kjakor se godi nam. S krulečimi želodci in z mrzlimi nogami se bodb kmalu umaknili. Ce bi se V! naijsla,bšem slu&aju obleganje zdaj dalje zavleklo, se ne boj trenutek za nas. Preskrbljeno je vse za več mesecev. Zima je tu lepša, kaikor na Dunaju! Ni megle in mestnega vzduha, vedno mraz, modro nebo in solnce; grad se krasno v svoji beli obleki napi predstavlja; mesto se Ijubko in mebko razteza; pod njim. Naši bolniki se že nahaja.jo vsi sedem do osem tediKiv vi bolnišnici. iVečini se že godi boljše, nekateri že vstajajo. V nekaterih sobah je že tako živahno, da ne mlsliš, da se nahajaš v bolnišnici in še manj v oblegani trdnjavi." Položaj Rusov v Karpatih. Budimpešta., dne 4. januarja. Budimpeštanski list ,,Pester Lloyd" piše: Po poro6'lih, ki so doala na tukajšaje uradno mesto, posta,ja vo.,aški položaj v Karpatih trajao ugodnejši. Ruske 6ete niso nikjer zasedle ozemlja. Njihoverau prodiranju so naše čete večiaoma oastran grebena Karpatov zastavile pot. Kjer so pa stopili Rusi1 na ogrska tla, so b.li tik ob meji ustavljeni. Na poučenih mestih se pričakuje z vso gotovostjo, da jih bodo tudi od tod avstrijske čete v najkrajšem časiu pognale nazaj. Avstrijsko=srbsko bojišce. Maribor, dne 5,. januarja. Na južaem boiišfiu se gibajo lfi Cžnogorci. Toda ori Trebinju. v Herce^ovini jim j& našai artilerija odku,r>ila koralžo in morali so se umafeniiti. Na&i zrakftolovi pray nridno o!bi'skiui>jo Crnogiarska mesta ia pozdravljaijopreaivalstvo z. boimbaini. Vojaipozdrav, ki ga seveda v vojskah miaulaga stoletja niso poznali. Na s r b s k e m boj;,š5u je mir, Naši i.i srbi se pripravljailo na nove bo;e, Ker tudi 'Srbi mirujejo, nam je to na eai strani dokaz, da; so tudi Srbi z.elo izmučeni in izčrpaai, na drugi strani pa dokaz, da nač poraz ni bil tako velik, kakor so v prvem trer.otku aekateri hcteli vedeti. Mi smo imieli priložnost, govoriti zadaje dai s 6ast iki iz najbližjei okolfce armadaega poveljstvai, ki so nam na&e mnenje potrdlli. Timol,u bo avstri.'ska armada zopet popolnoma prir pravl>:ia,, da za6ae vršti svojo aalogo na jugu. Dosedaaji povoljniki so stapili Vi pokoj, novobneaovani so pa že na svo^ih mestih. Srbi doblvajo pomoč od Rusije, Anglije, Francije in seveda tti.di iz Gr§ke. General Frank upokojen. ,,Annee-Verordauagsbilatt" poroča: Cesar je upokojil geaerala pelioto, L'il.oriia vitezai pl. Fra.aka,, na ajegovo lastno prošajo iz zdravstvenih ozirov. Na last o prošaio sta nadalje upo":o>aa potlimaršal ArturBrzvborsld iii Be eralai maior RiadoL? pl. Biirkl. Cesar je poveril noveljnikii 42. danobransi-ce1 pehotne briga.de, ger.:>ra.lnccmi. mačorju Alpjzi]u Podliajaky, DOveljstvo 21. domojra-ste i>e'hot e dhizije. PomoC Francije in Rusije za Srbe. Kolin, dne 4, januarja. Kolinski-list ,,KolaisClie Zeitung" poro&a iz Solije: Cez Solun se spravljajo redao fraacoske, po Donavi pa ruske pošiljatve za Srbijo. Francoske topove spreml;ajo francoski artilersti. Rusi pošiljajo Srbiji pomoč. Iz Galaca na Rumuns'kem se z dne 29. decembra poroča: Danes popoldne ob treh se je peljalo mimo našega pristanišča s topovi naložena rusKa ladja ,,Grof Ignatie:v." Ruska bojna ladja je spremljala vei(5je število z orožjem, municijo in z vojaki naloženih ladij. Cetrt ure pozneje se je peljala mimo ruska ladja ,,Serbia", ki je tudi vozda municijo za Srbijo. 400.000 srbskih uniform zaplenjenih. Svicarski list ,,Baseler Nachrichten" poroCajo: Pri neki izvozni tvrdki v Turinu na Italijjapsikiein je bilo zapieajenih 400.000 uniform, ki so bile namenjene za Srbijo. iTo se je izvršilo na podlagi prepovedi izvoza sukna. Srbski prestolonasledaik pri ujetnikih. Rim, 3. januarja. Listi poroSajo iz NiŠa: PrestolonasledniK princ Aleksander je obiskal ujete avstro-ogrsk© častnV ke in se je delj 6asa mudil meAi njimi. Naši zrakoplovcinadČrnogoro. Ruski list ,,Novo ^Vreme"1 poroča, da so avstrijski zrakoplovci metali istočasno bombe nal Cetinje, Nikišič in na Baiv Crnogorci nameravajo zato kakor prot odredbo zopet obstreljevati trdnjavo Kotor in okolico. Nemško=francosko bojišče Marlbor, dne 5. jaauarja. Po po::esre6enih splošaih napadih zdmženih angleško-belgi.sko-francosk h 6et nai nemžke postojanke, so nastale na belgijsko-Iraaicoskem bojišCu, skrafno slabe vreme::ske razinere, ki ovirajo vsako večje podA-zetje na bojišiih. \'o-"oki morajo prestati Brozne težave in štavilo bolaih vojakov naražča« v nedoglednost. Fraacija ima sedaj razven 400.000 mož rezsrvnih čet, ki pa, še niso po;-olr:Oiiia izvežbaae, takorekoč vse pod orožjem in še cielo vse svoje airikanske rezerve :.n Amaaite iz Azije je poslala na bojno črto. Fraacija je dozdevaio s svjojijni močmj z.a. sedaj pri koncu. Dirugaee je pa z Anglijo, ki pošilja, vedno nove fcefce iz Kaaade, Avstralije in iz Afrike na francosko bojišče.. Vrhu tega pa še sestavlja Onovih armad; 3 armade so namenjene za, obraonbo Aaglije same, 3 armade s približno 800,000 mož bo pa poslala, kakor liitro bodo izvežbane, na fraacosko bojišče. Nemške rezerve so pa itak skoro neizčrpljive. V ocigled tem obojestraaskini velikanskim naporom ni upanja, da bi prišlo V doglednem času vFranciji do odloeitve. Francija kliCe zadnje letnike pod orožje. Curih, dae 4. januarja. Pariški porofievalec lista ,,Neue Ziiricher Zeitung" javlja, da je pokiicala francoska vlada pod orožje let like 1887 do 1909, ki so zadaji Iranccski poziv v te.j vojni. Turčija-Rusija-Anglija- Francija. Maribor, dne 5. jaauarja. Na, i;ove.ga leta daa so turšfce čete zavzele rusko me.to Ardai'gihan na K, ai vlv a, zfu (južno-izhodno od Biakima), katero leži 80 kni od turške meje. Boj za mesto je trajal od 28. decem.bra do 1. ja.nuarja ia je bil zelo srd t. Na ruski straai se je borilo samo 4000 mož s G topovi :n 2 strojnima pu&kaima. To svedoči, da riiska arma.da na Kar\-ka.zu ni posebno števiL na. Rusi so mesto, predgo so ga prepustili Tu.rkom., zažg^ali. (Jjiigili so tudi bog;:te zaloge streliva. orožja ia i etroleja,. Na turški straai so se pri Ardaglianu boriL tudi perzijski rodovi. Po zavzetju Ardaghana je Baitum še bolj ogrožen ia se bo težko dr7al. Turki so pri M e y, a n a u v a b u-, 50 kmv severoizhodno od SaučbulakaJv; B e r z i j s k i R u. s i j i prema. gali rnsko četo 4000 mož. Rusi so dosedaj na Kavkazu j)o turškili porofiilih izgubili 1000 niož mrtvih', 1500 ran.re ili in 2000 ujetih, 8 topov ia 13 strojaih pušk. Ru&kfi kozaki so na severot-izliodne^v koacu Urmia-jezera (Perzija) udrli čez turško mejo in so požgali' 40 turskih vasi. V J a<ff i (Mala Azija) je hotela dne 2. januarja ruska križarka ,,Askold" izikrcati ruskeivojake, Obrežaa straža pa je izktcanje preprečila. Vo d i t e 1-j r o d u Drtizov, Finir Sadfl v Malii Aziji (blizu Svete dežele) je došel v Diamask na pomoč Turkom. 2 njim je pri.;ezd:io 300 jezdecev;. Emir Said ima. pripraivljenih še 200,000 prostovoljcev, ki, bodo šli Turkom na pomoč zoper Angleže, — Af ganistanski moliamedaaski rodovi se pripravl.ja.jo na boj zoper Angleže v I n d i j i. — Iz tarško-aaglešk-ega boiišča, kjer se gre zaS u 0 š k 5 p r e k o1 p in E g|i p t , ni 110benih poročil. Na morju. Francoske ladje bodo odplule iz Adrije ? Rim, dne 4. januarja, Admiral Lapeyrere, poveljniki Irancosko-angle. škega vojnega brodovja v Adriji' je odredil, da njegovo brodovje ra,di nevarnosti pred avstrijskimi podmor. skimi čolai, odpluje iz Otraniske morske oži.ae. Napad aa boko kotorsko bodo Fraacozi odložili do spomladi. Napad na*Kotor bi se naj spomladi posebr.o z Lovčer na pričel z vso srditostjo ia t>e tako izsTJa pot v Kotor tudi s sahe strani, Gora Lovčen je sedaj vsa v ledu in snegu. Naš cesar in sv. Oče. Papež Benedikt XV, je poslal dne 31. decembra 1914 nafiemu cesarju sledefio b'rzojavko: Zaupajof v čustvo krščanske Ijubezni do bližnjega, ki prešinja Vaše Veliftanstvo, prosim Vaše VeliCanstvo, da bi končali. to nesreče polno letp in pri- čeli novo s činom cesarske velikodušnosti, da namrec sprejme Vaše Veličanstvo naš predlog, da bi se med vojskujočimi se državami izmenjali tisti voji.i ujetniki, ki so v bodoče za vojaško službo nesposobni. Njih VeLčaastvo naš oesar je odgovoril aa papeževo brzojavko dae 1. jaimarja sledeče: Globoko ginjen od čustva krščanske ljnbezai do bližajega, ki so dale povod Vaši Svetosti za velikodušai predlog, da bi se izmenjali za nadaljno vojaško službo nesposobni vojni ujetaiki, sem brzojavno zaukazal mojeniu poslaniku pri sv. stolici v Rimu, naj sporoči kardinalu-državnemu tajniku, da se mo.ja vlada strnja načeloma prav iz srca s tem ljubezai poliiim predlogom ter da bo čim prej stopila v pogajjaiija z državami, ki pridejo v poštev, da se predlog Vaše Svetosfi dejanski izvrši. Izmenjava težkoranjenih vojnih ujetnikov. Berolinskemu listn ,,Lokalanzeiger" se poroča iz Geneve: Mesto Geaeva bo določeno kot sred šče za izmenjavo ujetaikov, ki so za vojaško službo nes^o-r sobni; Prvi vlaki se že pričakujejo v teku eaega meseca. Med Nemčijo in Anglijo je po poročihi lisfa, ,,Frankfurter Zeitung" prišlo baje že do tozadevnega sporaznma. Svica je prevzela posredovaaje. Med Franoijo tra.ja.jo pogajanja dalje. To je velik uspeh papeževe politike. Bolgarija in Rumuniji nočeta z Rusija- Sedaj tudi ruska javnost priznava, da dolgotrajna ,snubitev pri Bolgariji *in Rumuniji ni }imela nobenega uspeha. Bolgarija, čaka JBa ugoden ,trenotek, da si vzaime Macedonijol in pri tem bi jo rusko prijateljstvo samo oviralo lahko. Rumunija pa s avi večje zaupatije na svojo zvezo z 'Italijo, kakor pa, na prijateljstvo z Rusijo, o kateri tudi vi Rumuniji ne upajo ve6 tako splošno kot začetkoma, da bo zmagala. Med Rumunijo in Bolgarijo vla&a prijateljsko urazmerje. Sodi se, da je RumunijaJ dovolila Eolgariji, vzeti si 'Maoedonijo, le /v stari Srbiji ne sme prodiraii. Razmerje Grčije do Rumunije in Bolgarije postaja vedno hladnejše. Rafvnanje Grčije- proti Avstriji pa naravnost vpije do neba po maščevainju. Vsa, Avstrija bi bila vesela, ako se ria,m kedaj posreči ^vzeti zahrbtnim Grkom Solun, da vsaj nekoliko ikaznujemo njihovo sovraiištvo. Japonci ne pridejo. Lsti poročajo iz Tokia: Na merodajnem mestu se označujejo vse ,vesti, da bi se odposlale japoaske čete na evropska nojišSa in da bi služili japoaski častiiki pri ruski ari leriji, na Poljskein, kot napačne. Japoaski častniki so saaiio kot vojaški gostje navzoSi pri ruskrl armadi.. Japonska se je udeležila vojske, da izpc.lni svo"o zavczaiško dolžnost napram Angliji, ki ji je aaložilo ed:no-le sodelovanje za interese na Daljaem vzhodu, no na na evropskih bojišfiih. Japonske 6ete ne bo;lo služile za dnino v Evropi, Ker je sedaj Kiaufiau v japo.,sk h rokah in nemške ladje v Tihein in Atlar.tskem morju uničene, oziroma razorožene, ']e' vloga Japo: ske v vojski izvršena. Japonska sedaj mirno in potrpežljivo čaka koaca splošne vojske.