1. 'ltevilka.
2 tanuarja 1917
Ivetaik IX
Ü8ro£i)ina listu s —
Calo leto	.	.	K10—
^ö1 leta .... 5— Četrt leta	.	.	,	2 50
Mesečno.	.	.	,	I"
Zuna} Avstrije:--“"
Celo leto	.	.	»*5‘—
Posamezne Številke — to vinarjev. - *
STRAŽA
H «te «tet jut
lib vdfe
•e neunte po
•d 6 redne petftvretes •ečbratnih oznanilih <
— popast
«Straža" izhaja v po» dstjsk in petek popoMaa
Rokopisi se ne vračka
Uredništvo in upravništvo: MoroSka ulica- S. — Telefon
| Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. |
r^Mdnutvoir»
vsak daa od 11.—13. nre dopoldne.
Slovesno kronanj ogrs ega kralja in kralji e. — Naše zmagovito bojevanje v Rum uniji — Na Krasu hud ogenj italijanske artilerije. — Na ostalih bojiščih nič posebnega. — PomiloŠčenje obsojencev.
MajnovejSe avstrijska
mra.đm0 poročilo.
Dunaj, 1. januarja.
Uradno sre razglaša:
Vzhodno bojišče.
Zavezniške čete, ki se borijo v ruinunski ravnini, so v: bojih z zadnjimi sovražnimi četami vrgle sovražnika v njegove pripravljene postojanke južno-zahodno ođ Braile in imajo že polovico pota med me-stom Rjmnieul-Sarafr in Pocsani za. seboj. V gornjih doilinah rek Zabula. Narnja in Putna avstro-ogrske in nemške čete generala Ruiza stalno napadajo. V prostoru pri kraju Harja so naši bataljoni naskočili zatporedoma več druga poleg druge ležečih postojank. Sovražnik brani, vsako ped zemlje. Dalje proti severu pri c kr. četah nič posebnega.
Italijansko belišče.
Na. Silvestrov večer je sovražna artilerija naperila proti 'Kraški planoti od časa do časa zelo živahen ogenj.
Albansko bojišče.
Nič novega,
liartuftsftnrk načelnika generalnega štaba:	pl. Hofer,
pođmarSal
nemška ur&đ:m*
' porodilo.
Berolin, 1. januarja.
Francosko bojišče.
'Nobenih posebnih dogodkov.
Vzhodno bojišče.
Fronta maršala bavarskega princa L .e o p o l-4 a: Južno od Rige in pri Smorgonu je bilo več močnih lovskih bataljonov odbitih. Na severnem, bregu Pripjeta pri Pinsku so naskočili nemški konjeniki dve ruski postojanki in so vjeli 1 častnika in 35 vojakov.
Frcjnta nadvojvode Jožefa:	Nemjškim lov-
cem se je posrečilo, da so spustili v zrak sovražno stražnico v Karpatih in sicer s posadko vred. Med dolinama Uz in Putna so nemški in avstro-ogrski bataljoni z naskokom zavzeli več višinskih postojank in so odbili več srditih ruskih in rumu n škili napadov. Zavzeli smo kraja Herestrau in Ungurenj v dolini reke Zabakata.
Skupina maršala pl. M a c k e n s e n a: V severnem delu Velike Vlahije je bil Rus znova poražen. Deveta armada je potisnila sovražnika v postojanke na polovici pota Rininicul-iSarat in Focsani, donavska armada pa v obrnost.je pri Braili nazaj. V Dobruči' so uspehi nemških in bugarskih čet ruske postojanke pri obmostju mesta Miačin še bolj zožili. Včeraj se je tani vjelo 1000 mož, uplenilo 4 topove in 8 strojnih pušk. V ozemlju izliva Donave je bolgarska varnostna straža ob reki premagala 50 Rusov, ki so v čolnih prekoračili rokav sv. Jurija.
Maeeäonsko bojišče.
Nič novega.
Čeiverosporaznm j© odgovoril
Pariška „Agence Havas“ poroča dne 30. dec., da je pariški ppslanik Združenih držav Severne A-merike dobil od francoske vlade v imenu vlad Belgije, FUaneije, Velike Britanije, Italije, Japana, Cr-
negore, Portugalske, Rumunije, Rusije in Srbije odgovor na mirovno ponudbo osrednjih držav. O d g o-v o r ]e po svoji vsebini in obliki — o d k ll o n i 1 e h. Cetyerosporazumove države poudarjajo, da ostanejo zveste svoji medsebojni pogodbi in d a n e b o d o posamezno odložil ©orožja. Pred vsem ugovarja četverosporazum proti trditvi Nemčije in Avstrije, da je četverosporazum odgovoren za sedanjo vojsko in da bi se osrednje države v sedanji voj. ski smatrale kot zmagovalke, 'Mirovno ponudbo osrednjih držav smatrajo četverosporazumove države le kot nekak vojni manever, Nemčija in Avstrija si pričele z vojsko in sta za njo tudi odgovorni. Mir sedanjem trenotku bi bil edino v. dobro napejdaloem. Za bodočnost je treba, da. se popravijo ogromne nesreče in škoda, ki jo je napravila Nemčija. Cetvoro-sporazumove vlade v popolnem soglasju s svojimi narodi odklanjajo, da bi se bavile s ponudbo, kateri manjka odkritosrčnosti in ki nima nobenega pomena. Vlade še enkrat zagotavIjajsj-Afe mir “Tu rnogoč, dokler se ne poda jamstva, da. se zopet upostavijo pravice in svoboščine, dokler se ne prizna pravica narodom in prost razvoj malih držav, dokler se ne odpravijo vsi vzroki, ki so že dolgo ogroževali ljudstva in. dokler se ne da jamstev za svetovno varnost. Četverosporazum posebno omenja v svojem odgovoru Belgijo in pravi, da je Nemčija s tem, da je prekoračila Belgijo in jo zasedla, oziroma opustošila, kršila pogodbo in dano obljubo. Četverosporazumove vlade imajo samo en cilj: Da zopet priđe do miru, in do prävioe, a hočejo edino tak mir, ki bo v njih deželah zopet vse popravil ter dal jamstva in zagotovila za bodočnost.
Ob novem letu.
Ko so bili mirni časi, smo pisali v novoletnih člankih programe za. bodočnost. V vojski smo se pa tega odvadili. Sedaj so razmere tako silne in mogočne, da moramo hoditi za njimi in ne pred njimi, kakor bi to časopisje rado. Toda tudi v tej ulogi smo pokazali, da smo našli svojo lastno pot, narekovano nam od naše globoke narodne zavesti
Kaj čaka v bodočem letu Slovence, kdo bi to vedel že danes povedati? Samo to vemo. da smo vedno radi dajali državi, kar je bilo za državo potrebno. in da smo vsled tega upravičeni od države zahtevati., da nem tudi ona omogoči naš obstoj in nas podpira v našem razvoju. Država ima svoje pravice, ki jih lahko tirja od nas, a tudi mi imamo svoje pravice, ki jih smemo tirjati od nje. In glavno, kar tirjamo od nje, je, da nam zasignra nalš narodni obstoj in da nam ne odreka svoje pomoči za naš narodni, prosvetni, politični in gospodarski razvoj. To jo naše stališče, jasno dovolj na zgoraj in na spodaj, pošteno, da ga lahko zagovarjamo pred Bogom in ljudmi, in tako trdno, da nas nobena sila ne more odmakniti od tega stališča
Vsnjko stališče se lahko brani ali v mraku zahajajočega solnoa ali v zlati zarji vzhajajočega, jutra. pesimistično ali opitimistfičjno. Mi smo bili vedno optimisti! Nikdar nismo izgubili poguma in upanja, četudi je okoli nas vse vzdihovalo, da se potap-
ljamo. NajS -narod je mlad in majhen narod. Ker Je mlad, je žilav in neodoljiv, ker je majhen, ne gre vse po istem tiru,- kakor pri velikih narodih. Toda naš voz gre naprej, če ga le tiščijo ljudje, polni poduzetnoga poguma, bogatega upanja in žarne narodne ljubezni, ne pa ljudje obupani, strahopetni in za vsako nenavadno delo skrajno leni. Mi smo trdno prepričani, da bo naša. bodočnost v pomlajeni, nove-urejeni Avstriji lepa; in s čemur ne bomo zadovoljni, tudi to se bo dalo z dovoljenimi sredstvi pridobiti in pribor',ti.
Zato pa kvišku glave, Slovenci in Slovenke! Svesti si svoje mlade moči in velike vbije do življenja, lahko zavestno kličemo s lesnikom usodi:
Ce sem kremen, se gpziskrim,
Kuj me, življenje, kuj! če jeklo, bom pel, če steklo -- naj se zdrobim.
Kdor je z nami pogumnega srca, poln nad m upanja ter tudi pripravljen za delo in boje, naj stopi v naš krog, naj bo naš prijatelj in sobojevnik! Na, zvesto tovarištvo v novem letu! Bog z nami!
Glavna skupščina Zadružna Zveze v LjuMjamž«
V soboto, dne 3(7. decembra, je imela Zadružna Zveza v Ljubljani svojo glavno skupščino, katera je bila dobro obiskana. Skupščino je vodil predsednik dr. Krek, ki se je uvodoma spominjal rajnega cesarja Franca Jožefa in je omenjal nastop novega v-ladarja. Ko je na vprašanje, zakaj se je občni zbor ta*.o pozno sklical, dal stvarno in povoljno pojasnilo, se je prečita! zapisnik zadnje skupščine, ki še je odobril. Dr. Krek je nato podal nekaj lepih mi sl:, in načrtov za bodoče zadružno delo. Po vojski bo treba ustanavljati in bolj podpirati razne trgovske in obrtne zadruge, ki pa morajo povsod iti roko v rok s kmetskimi organizacijami. Nadalje bo treba, pričeti misliti na skladiščne zadruge, kakor jih imajo kmetje na Češkem, in Bavarskem. V to svrho se bodo morale združiti naše posojilnice v okrožne zveze in o-mogočitf taka skladišča za kmetsko blago. Večjo pozornost mora obračati naše zadružništvo tudi na zavarovanje in sicer ne samo na zavarovanje zoper o-genj, ampak tudi zoper razne nezgode:	proti toči,
nesreči pri živini itd. ter za življenjsko zavarovanje, Naša. zahteva pri tem mora biti, da naj država vzame vse zavarovanje v svoje roke in naj odpravi izrejdno velike izdatke za agenture in agitajoijo. Po vojski bo treba rešiti tudi vprašanje o naseljevanju.
Po tem zanimivem predavanju je ravnatelj g. Traven poročal o delovanju Zadružne Zveze v letu 1915, poslanec Piš,ek pa je podal poročilo nadzorstva. Dr. Krek je k poročilu dostavil, da je naše slovensko zadružništvo in naš kmetski stan podpisal že mnogo milijonov vojnega posojila.. Ni torej stvarno u-temeljenai izjava novega finančnega ministra, Češ, da se kmetski stan ni v dovolj veliki meri udeležil vojnega posojila, O poročilih se je razvila daljša debata, Nato se. je prečita! revizijski zapisnik. Tudi ob tej priliki se je razvil daljši razgovor. Pri volitvl nadzorstva je bil za Štajersko izvoljen poslanec g. Fr. Pišek, z,a Koroško Č. g. Žel, kanonik v Velikovcu. Po peturnem zborovanju je predsednik s toplim pozivom za vneto zadružno delo zaključil zanimivo zborovanje.
Za mir»
Mi se omejujemo na prioböevanje jdogodkov nanašajočih se na mir, ld so oticielno potrjeni. Na posamezna časnikarska izvajanja se ne moremo nanašali.
Dpe 28. dec. sta zastopnika švedske in danske vlade našemu zunanjemu ministru izročila enako se glaseči noti, v kateri se pridružujeta predlogom Severne Amerike. Vladi bi, kakor pravita, zanemarili svojo dolžnost napram lastnemu narodu in na-pram človeštvu, ako bi ne izrekli popolnega soglasja z vsemi prizadevanji, ki merijo na to, da se naredi konec vedno novim strahotam in izgubam. Vladi upata, da bo iniciativa predsednika Wilson a dosegla svoj visoki smoter.
Kronanje na Ogrskem.
Cesar in cesarica sta se dne 27. decembra dopoldne odpeljala iz Dunaja na kronanje v Budimpešto. Z njima se je odpeljal tudi cesarjevič Franc Jožef Oton. Na celem potovanju do Budimpešte je prebivalstvo na vseh postajah prirejalo vladarju navdušene ovacije. Prvi oficijelni pozdrav na ogrskih tleh je bil na postaji Marehegg, še slavnostnejši je bil v Požuhu, najbolj slovesen pa seveda v Budimpešti. Mesto je bilo vse v zastavah in po vseh ulicah od kolodvora se je kar trlo občinstva. Opoldne je vojaštvo postavilo kordon od kolodvora do kraljevskega dvorca.
Dvorni vlak se je pripeljal ob dveh popoldne. Ko je dospela cesarska dvojica s prestolonaslednikom pred kolodvor, so zaoriii viharni dolgotrajni „Eljen“ klici velike množice* Vmes je bilo slišati klice: „.'Živel osvoboditelj Sedmograške! Živela kraljica!“
Cesarska dvojica se je s prestolonaslednikom vsedla v četverovprežni voz, nakar se je pričel pomikati sprevod. Viharni „Eljen“-klici so doneli po vsej poti, po kateri se je vozila cesarska dvojica. Moški so mahali s klobuki, ženske z ruticami. Nj. Veličanstvo se je neumorno zahvaljevalo s salutiranjem in pokloni za navdušene ovacije. Tudi cesarica se je zahvaljevala neprestano s pokloni, Vsklike čarobnosti je izzval pogled na malega, v belo obleko oblečenega prestolonaslednika, ki se je zahvaljeval za ovacije mahaje z obema rokama In deleč poljube na vse strani, V gradu sta cesarsko dvojico sprejela dvorni maršal grof Szecsen in dvorni kapitan Roth.
Izročitev inauguralne diplome.
Isti dan, 27. dec., ob 6. uri zvečer, se je vršila v kraljevem gradu slovesna izročitev od Zbornice sklenjene inauguralne diplome. NaVzočih je bilo 64 državnih poslancev in 32 Članov magnatske zborni-oe. Točno ob 6, uri je stopil cesar, ki je imel ogrsko generalsko uniformo, v jdvorano, pred njim najvišji dvorni dostojanstveniki in člani ogrske vlade. Cesar se je vsedel na prestol in pokril svojo glavo s kalpakom. Poslanci in magnati so se postavili o-krotg prestola v polkrogu. Kardinal dr. Czernoh je
USTK!»
Nehvaležen sin.
Priobčil Dragotin 'Mlakam DisÖmapiJa.
Glasoviti misijonar O. Angel Miškov, iz reda sv. Dominika v Dalmaciji, pripoveduje, da je na nekem svojem apostolskem poslanstvu slišal ljudi pripovedovati to-le:
„Bilo je v 15. stoletju. Na otoku Mljeto, blizu Dubrovnika v Dalmaciji, je v vasi Babino Polje, ki Še dandanes stoji, živela v največji revščini vdova Surman z malim sinčkom-edincem Petrom, Dasirav-no si je morala z žulji svojih rok služiti vsakdanji kruh za sebe in otroka, vendar poleg tega ni pozabila na prvo dolžnost katoliške matere, namreč na vzgojo svojega sina. Sama polna žive vere in popolnoma vdana v previdnost božjo, vsajala je v nedolžno srce svojega ljubljenca prve nauke naše sv. vere. Seveda je tudi nepokvarjeno otroško srce z veseljem sprejemalo krščanske resnice ter se ravnalo po njih v veliko radost dobre matere.
Oh, kajko je zahvaljevala nebeškega Očeta, M jo je obdaril s takim otrokom, katerega je ljubila ko punčico svojega očesa in bi za njegovo srečo žrtvovala življenje. Bil ji je edina uteha in tolažba v o-bdačnih, žalostnih urah, v dnevih polnih trpljenja in bridkosti. Pa tudi njen dobri Peter ji je obilno vračal ljubezen z ljubeznijo; videč, koliko trpi uboga mati, tolažil jo je često, pomagal povsodi, kjerkoli je mogel s svojimi nežnimi ročicami. Pomagal ji je ra-flevoljno nositi križ, ki ga je neskončno modri Bog naložil na njene šibke rame, da ga je lcžje nosila po svetu.
Stopil pred cesarja in ga prosil, naj blagovoli sprejeti inauguralno diplomo in se da kronati s krono sv. Stefana ter priseči na ustavo. Prosil je dalje, da bi se istočasno dala kronati tudi cesarica.
Cesar je odgovoril:	„Z zadovoljstvom spreje-
mamo inauguralno diplomo. Naš tozadevni sklep tkimo naznanili že jutri. Upamo iz vsega srca, da bomo s potrditvijo inauguralne diplome izpolnili zakoniti predpogoj Našega kronanja. Z veseljem Nas navdaja prošnja državnega zboraj. da naj bo istočasno kronana za ogrsko kraljico Naša Najvišja soproga.“
Odgovor cesarja je bil sprejet z navdušenimi „Eljen“-klici. Nato je cesar nagovoril posamezne tide deputacije.
Prošnja do cesarice, naj se da kronati.
Deputacija se je nato podala v drugo dvorano, da predloži Nj. Veličanstvu cesarici prošnjo, naj se da kronati. Tudi cesarico je z navdušenimi besedami nagovoril kardinal Czernoh. Cesarica je odgovorila: „Z veseljem me napolnjuje po Vas izražena želja ogrskega naroda, ki odgovarja moji iskreni želji. Blagoslavljam božjo Previdnost, ki mi je dala jdoži-veti ta vzvišeni trenutek. Sporočite Vašim oclpošilja-teljem mojo odkritosrčno zahvalo m srčen pozdrav.“ Navdušeni „Eljen“-klici so sledili ton besedam.
Cesar sprejme državni zbor.
Drugi dan, 28. dec., sta se sešli ob 10. uri dopoldne obe zbornici k skupni seji, v kateri se jima je naznanilo, da je še rajni cesar Franc Jožef potrdil grofa 'Julija Ambrozyja za čuvaja krone. Na to so se podali vsi člani zbornic v kraljevi grad, da sprejmejo cesarjev odgovor na inauguralno diplomo. Zbrali so se v prestolni dvorani.
Nekaj minut pred 11, uro je prišla; v dvorano cesarica, vodeč za roko malega cesarjeviča, in se vsedla nasproti prestola. Poslanci so navdušeno pozdravljali.
Točno ob 11. uri je prišel cesar in se vsedel na prestol. Nato je zaprisegel grofa Ambrozyja kot' kronskega čuvaja. Ko je bila ta ceremonija konča-na, je cesar izjavil, da milostno sprejme inauguralno diplomo in jo s podpisom vrača državnemu zboru.
Nato je cesarja naigovtoril kardinal Czernoh, in ga končno prosil, naj blagovoli določiti dan kronanja in potrditi volitev grofa Tisze za palatinovega namestnika,
Cesarjev odgovor.
Cesar je odgovoril: „Veseli nas, da moremo izročiti inauguralno diplomo, ki ščiti ustavne pravice tako vladarja kot narodi in da jo. moremo zavarovati s slovesnim kronanjem, ki odgovarja; postavnemu in starodavnemu običaju. Naš nepozabni, veliki, modri prednik, naš globoko spoštovani, ljubljeni stari stric je povodom svojega kronainja ! izpregovoril narodu naslednje besede: „Nemogoče je, da ne bi bilo trajno in zdravo, kar sta v odkritosrčni slogi u-stvarila kralj in narod.“ Resničnost teh besed potrjuje izkušnja skoro polstoletja in trdjno upamo, da bomo, sledeč njegovim korakom, z uspehom nadaljevali složno delovanje kralja in naroda. Prosimo božjega blagoslova za to delo in, ko z zadovoljstvom vzamemo na znanje in potrjujemo volitev palatihove-ga namestnika, določamo kot dan našega ktronania 30.- december.“
Blagi otrok je z vsakim dnevom napredoval v dušnih in telesnih vrlinah. Ko je dopolnil 14 let, ga pokliče mati. nekega dne k sebi. Nežno ga pritisne na svoje materinsko naročje, poljubivši ga na visoko čelo ter mu z najmilejšim glasom, iz katerega je sijala vsa plemenita ljubezen materinska, s solzami v očeh reče :
„Dram sinko! Dopolnil si svojih 14 let. Ti z-naš, koliko trpljenja in bridkosti sem prestala, 'da dostojno preživim tebe in sebe. Dobro znaš, da te ljubim; ljubim kot svoje l&stho živjljenje in. bi zate dragovoljno dala svojo lastno kri, če bi bila potrebna za tvojo srečo. Stopil si v mladeniška, leta. „az sem storila vse, kar je bilo v mojih slabotnih močeh, vzgojila te v dobrem, krščanskem duhu. Moje moči so začele pešati.; ne čutim več one moči, kakor v prejšnjih letih, m ne morem več toliko zaslužiti, da, preživim tebe in sebe. Dorasel si, da bi si mogel že sam služiti svoj vsakdanji kruhek. Svet ti je odprt. Znaš, da v naši vasi nimaš primernega posla, zato te, čeprav mi krvavi srce, pustim iz rodne vasi. A, sinko moj, ljubi moj Peter! Ne pozabi nikdar one-Le žene, katero si klical z najslajšim, imenom: Mati!! Spominjaj se onega trpljenja, ki ga je zate pretrpela, onih solz, ki jih je zate toliko prelila, Ne pozabi nikoli mojih naukov, ravnaj se po njih vedno in povsod in veruj, da boš srečen! Ne pozabi svoje rodne grude, onega kraja, kjer si preživel' svoja otroška leta. Dragi Peter! Bodi uverjen, ako se boš ravnal po mojih nasvetih, da te bo spremljal moj blagoslov na vseh. tvojih potih, pri vsakem tvojem delu in sreča ti bo mila. Spominjaj se svoje nebeške matere, preblažene Device Marije! K njej se z otroškim zaupanjem zatekaj v urah žalosti in trpljenja, kakor tudi v solnčnih, srečnih dneh. 'Angel varih te naj' spremlja po vseh tvojih potih in te varuje vsakega, tudi najmanjšega greha. Pojdi torej in Bog in
'■f'' ■ Cesar je nato vstal in s spremstvom zapustil dvorano. Za njim se je vrnila v svoje sobane tudi cesarica, s cesarjevičem.
Državni zbor zupisnje.
Nato so člani obeh zbornic zapustili kraljevi grad in se zopet podali v parlament, kjer se ji© nadaljevala skupna seja, Zabeležili so se dogodki današnjega dne, nakar je govoril kronski čuvaj grof Ambrozy in se zahvalil za svojo izvolitev. Na to j© bila seja zaključena.
Izročitev kronskih znakov.
Istega dne, 28. djec., popoldan ob treh, se je vršil prevoz železne skrinje' s kronskimi insignijami iz običajnega hranišča v notranje sobane kraljevega gradu, da se krona in ostale insignije pripravijo na primeren način za Nj. Veličanstvo. Ob %3. uri popoldne so se zbrali člani od državnega zbora izvoljene deputacije pred lokalom, kjer so shranjene insignije. Namestnik; iudejx curiae,, grof Aleksander Apponyi, je v navzočnosti poveljnika ogrete kronske straže odprl železna vrata sobe. V dvorano šo stopili razven kraljevih komisarjev deputacija državnega zbora, kakor tudi varuha krone, grof Bela Szechehyi in grof Julij Apponyi. Na posebnem stojalu razgrnjeni plašč sv. Stefana je bil zvit in položen ha železno škrinjo,, v kateri se nahajajo ostale kronske insignije, nakar je bila skrinja v spremstvu deputacije državnega zbora, kronske strajže in šestih telesnih gardistov prenošena v sobane Nj. Veličanstva in sicer v sobo sv. Sterna, M jo je bil o-sebno določil kralj v to s vrbo. Nj. Veličanstvo je pričakovalo v dvorani, kjer se vršijo oercli, poročila, da so bile kronske insignije prepeljan© v Najvišje Njegove sobane. Kralj je prišel nato v sobo sv. Stefana, kjer je bil v navzočnosti deputacije 'državnega zbora razgrnjen plašč sv. Stefana na mizo. Nato je pristopil državni notar, ministerijalni svetnik dr. Drasche-Lazar iri izročil Nj. Veličanstvu ključe, ki jih je o priliki inštaliran j a. treba izročiti varuhu krone, grofu Ambrozyju — in zaprosil Nj. Veličanstvo, naj izroči ključe novemu varuhu krone. ■— Kralj je nato izročil ključe grofu Ambrozyju, n*akar je bila železna skrinja odprta in vzete iz nje posamično sveta krona, in insignije, Potem ko se je na podlagi zadnjega protokola namestnik iudek. curiae, grof Aleksander Apponyi, prepričal, da se nahajajo sveta krona kakor tudi ostale insignije v nepokvarjenem stanju in da so prave,- je podal to izjavo pred Nj. Veličanstvom, pred deputacijo državnega zbora, in kraljevima komisarjema. Zadnji protokol je bil deponiran v železno skrinjo, dočim so bili državni za- ‘ kladi položeni na krasne baržumaste blazinice. Namestnik iudex curiae je izjavil, da bodo kronske insignije ostavljene v sobanah Nj. Veličanstva, pa. se jih po staroobičajni šegi po potrebi preukroji. To se tiče posebno plašča sv, Stefana, ki ga bo Njeno Veličanstvo cesarica lastnoročno preukrojila. Njeg. Veličanstvo je nato došlece milostno odpustilo. — Kronske insignije ostanejo do 29. dec. ob dveh popoldne v dvorani sv. Stefana, nakar bodo prepeljane v cerkev- kjer se bo vršilo kronanje.
Obleka za cesarico.
Ogrske dame, na čelu jim nadvojvodSnja- Avgusta. soproga nadvojvode Jožefa, so dne 28. dec
njegov blagoslov bodi s. teboj!“
S solzami v očeh je poslušal otrok pomenljive besede in ojemine žalostne matere; a ko je dokončala, se je glasno razjokal.	.	;
„Mati, mali!“ izvilo se mu je iz tesnih' prsi. „Mar me ne ljubite več. da me nagovarjate proč od sebe ?“
„fTi veš, sinko dragi, da te ljubim z vsem sr-cera svojim, da želim edino le tvoje sreče. Ako prav ' mi od bridke žalosti poka materinsko srce, vendar pojdi % mojim blagoslovom iskat si sreče drugam — katere v naši zapuščeni vasi ne moreš najti!*
Dobri otrok se je vdal. Prejemši blagoslov* i« poljub žalostne matere, ko še mu je enkrat polagala potrebne nauke za življenje med hrupnim svetom, ko ga je še enkrat opomnila, naj bo zvest njej, veri in domovini — se je odpeljal na neld jadrnici v bližnji in sloveči Dubrovnik.
Srečno je dospel do cilja, a sreča ga jo uičb spremljala. Koj prvi dan, ko je hodil po dubrovniških ulicah, iskajoč si zaslužka, sreča ga bogat trgovec, blagega in plemenitega srca, in ga vpraša, kdo in odkod je in kam hoče. Ubogi otrok mu zaupno razloži svoj položaj, zakaj da je prišel v Dubrovnik, v kakem tužnem stanju je on m preblaga njegova mati.
Sočutno posluša trgovec ljubeznjijvega otroka, in videč, kako mu iz jasnih oči sije nedolžnost in plemenitost srca, ponudi mu mesto v svoji trgovini-Z največjem veseljem je Peter sprejel ponudbo in z radostjo šel na njegov dom. Doma so ga vsi domačini prijazno sprejeli; trgovec mu je takoj dal raznovrstnih stvari, katere naj pošlje domov, da nekaj potolaži svojo žalostno mater.
Kmalu nato je bil sprejet v trgovino. Deček so je učil marljivo in vstrajno, da so se mu vsi čudili. Ostal pa je vedno ponižen in pošten ter svojemu do-
izročile cesarici CUi obleko za kronanje. Govorila je pri tem nađvojvodinia Avgusta ter rekla, da ne do-nafia samo obleke, ampair, še večji zaklad za mlado kratico, neizmerno ljubezen vsega ljudstva, ko jo da naj sprejme. Svoj govor je končala s klicem: El jen a Idralynß.t.....	.

Vaja za kronanje.
Dne 29. dec. ob 9. uri dopoldne sta prišla cesar iti cesarica v Matjaševo cerkev k vaji za kronanje. K vaji je prišlo tudi veß članov cesarske hi-
Prevoz kronskih znakov v eerkev.
Dne ,29. dec. ob 2. uri popoldan so prepeljali kronske znake iz kraljevega gradu v Matjafeevo aerfcev. kjer se je izvršilo kronanje. To se je zgodilo z velikim spremstvom in z veliko slovesnostjo.
/	. : i;i. Člani cesarske hiše. .
One 29. dec. so dospeli tudi člani cesarske hiše v- velikem številu v Budimpešto h kronanju. Popoldan ob 6, uri so se zbrali v sijajni dvorani* da jih pozdravi ogrska družba. V nje imenu je govoril jagersloi škof pl. Smrečani, Odgovoril je cesarjev brat Mate ter izročil pozdrav ogrskim narodom.
S tem so bile m ta dan končane vse slovesnosti. . V
Kronanje.
Slovesnosti kronanja v Budimplešla dne 30. decembra 1916 bo se pričele že v zgodnjih jutranjih u-rah. Po ulicah, so vrvele nepregledne množice ljudstva. Obe ogrski zbornici ste imeli že ob 6. uri zjutraj skupno sejo, V kateri je bil sprejet in izvršen slovesni sklep glede udeležbe pri Kronanju na ustavni način. Nato So se podali člani zbornic v fcronit-veno cerkev. V cerkvi so bili že zbrani iz vseh krajev dežele došli zastopniki komitatov in občinskih za-stopov. Kraljeva dvojica je zapustila grad ob YS. u-ri dopoldne in se podala v osemvprežnem gala-vozu z velikim spremstvom v cerkev. V cerkvi je kraljevo dvojico Sprejel kardin^-knezonaJfliškof primas dr. Czernoh v spremstvu duhovščine in jo odpeljal v lo-retsko kapelico, kjer si je kralj ogrnil plašč sv, Stefana in se opasal z mečem sv- Stefana, Od tod se je podala kraljeva dvojica pred veliki oltar, kjer se je vsedla na prestol, nakar so se pričeli veliki obredi. Kralj je pokleknil pred stopnice velikega oltarja. Nadškof kaloški je nagovoril vi latinskem jeziku kar-dinalarp-rimasa s sledečimi besedami : „Prečastiti o-3Se! Sv, mati katoliška cerkev želi, da se navzoči presvetli Karel XV. povzdigne v dostojanstvo kralja Ogrske. Znate-li, da je vreden in primeren za to dostojanstvo?“ Primas je odgovoril: „Vemo in upamo, ida je vraten in da bo v blagor cerkvi in dlelželi!“ Nato sta primas in palatinov namestnik' grof Tisza posadila kralju krono sv. Stefanu na glavo, pri čemur je rekel primas v latinskem jeziku:	„Sprejmi
krono I" Kraljici sta krono podržala nad ramo. Viharni eljen-klici so zadoneli po cerkvi. Kraljica je
vstala in se s spremstvom vrnila v kraljev grad, ; kralj je pa na prestolu sedeč posvetil v viteze 12 častnikov, ki so se na fronti posebno odlikovali. Nato se je vršila slovesna prisega pod milim nebom. Zagrmeli so v pozdrav topovi in zvonilo se je po v-seh cerkvah. Vsi zbrani so se podali na takoimeno-vani Trg sv. Trojice pred stolnico, kjer je kralj v polnem ornatu stopil na zvišeni prostor s križem v levici in s tremi prsti desne roke, povzdignjenimi za prisego, pred zbranim ljudstvom prisegel na ustavo. Nato so se podali v sprevodu na grič kronanja, kjer te kralj, na belecu jahajoč, napravil na vse 4 strani zamahe z mečem sv, Stefana v znak, da hoče kot najvišji varuh braniti deželo proti vsakemu sovražniku. Kralj se je nato podal v spremstvu na konju jahajoč v kraljevi grad na slovesno pojedino.
Slovesna pojedina.
Slovesnosti kronanja je zaključila slovesna pojedina v kraljevem gradu. K pojedini je prišel kralj ogrnjen v plašč sv. Stefana s krono sv. Stefana na glavi. /Tudi kraljica je prišla k pojedini s krono na glavi. Predno sta se kralj in kraljica vsedla, sta si umila roke. Namestnik palatina grof Tisza je vlival na roke vodo in kardinal-jknezonadškof dr. Czernoh je pa kraljevi dvojici dal v roke brisačo. Po molitvi so se vsecüi k miži. Na desnici kralja je sedel kar-dinal-knezonadškof primas dir. Czernoh, zraven njega kaloški nadškof, na levi strani kraljice je skelel papežev nuncij grof Balfre in zraven njega namestnik palatina grof Tisza Navzoči so bili v dvorani tudi člani obeh ogrskih državnih zbornic. Ko je kralj prvič pil, so vstali vsi navzoči in zagrmeli so topovi na bližnji trdnjavi. Kolikokrat sta kralj in kraljica prijela za kozarce in pila,, so vstali vsi navzoči. Kralju in kraljici je nosil jedila na mizo višji dvorni mojster grof Czekonics. Na mizo so prinesli 19 vrst jedi. Ker je slovesna pojedina po kronanju simboličnega značaja, nista kralj in kraljica zavela nobene jedi, ampak so odnesli vse jedi nazaj v dvorno kuhinjo nezavžite. Po pojedini sta si kralj in kraljica zopet umila roke, primas je opravil zahvalno molitev, kralj je položil krono sv, Stefana in plašč sv. Štefana na blazinico in kraljeva dvojica je zapu-j; ustila dvorano.
Bolgarski car pri kronanju v Budimpešti.
Pri slovesnem kronanju v Budimpešti je bil navzoč tudi, bolgarski car Ferdinand. Svoj sedež je i-mel v posebni loži v oratoriju cerkve, v kateri se je vršilo kronanje in sicer v bližini našega prestolonaslednika Otona. V oratoriju so se nahajali tudi vsi pri kronanju navzoči Člani naše vladarske hiše.

Protieerkvene odredbe y zasedenih
krajih.
list „Osservatore Römano“ ostro napada laško vlado, M v avstrijskih zasedenih delih uvaja italijanske protieerkvene postave, odpravlja redove in meče pouk krščanskega nauka iz šole itd.
Italijani so hitro pokazali svoje pravo lice. Naši Primorci sedaj lahko vidijo, kaj bi jih tudi v
brotniku iz srca hvaležen Ravnal se je zmiraj po naukih nepozabne matere in sreča Vse mu je ljubko smebljalaV Plemeniti trgovec, videč njegovo poštenost in nepokvarjenost in ker sam ni imel otrok, ~ v»l ga je za svojega. Vmes pa mu je čestokrat dajal raznovrstna darila za njegovo mater, kateri je kot hvaležni otrok sladil trpljenje in bridkosti v.živ-’ ljenja večerni dobi.
Tako je dopolnil 20 let.
Nekega dno mu trgovec ponudi, tla naj mu bo trgovski drug. ’Mladenič je z velikim veseljem sprejel ponudbo in postal bogat — ali žalibog na svojo nesrečo, 'VOOsajt ,prej' 'ni mogla doseči posvetna sprijenost ih hudobnost, to je dosegel denar. Mladenih se je naenkrat predrugačil, Njegovo srce je popolnoma otrpnilo, okamenelo. Videč, kako jo bogat,- u-gleden in spoštovan meščan, pozabil je na svojo u-bogo mater, da. ne samo pozabil, temveč naravnost sramoval se je nje in svoje revne mladosti. Svod materi ni hotel več pošiljati nobenih darov, da, niti pisati ne. Ubogi stari ženi bi bilo skoro od žalosti počilo srce.
Nekoč si zamisli naš Peter, da mora biti še bogatejši in uglednejši in s tem drznim namenom se je odpeljal iskat obilnejše sreče v široki, nepoznani svet.
Za nekoliko let pozneje se nenadoma po Babinem Polju raznese vest, da pride njih rojak Peter Šuman, zdaj zelo bogat in ugleden trgovec, uživat svoje bogastvo na domača-, rodna tla. Uboga mati, Jči je bila ubožnejša, kot kdaj poprej, se te vesti zelo razveseli. „Mogoče“, misli pri sebi, „mogoče me bo vendar še hotel poznati ter mi dati vsaj drobtinice s svoje bogate mize.“ Cela vas se je pripravljala za njegov sprejem. Krasna biša je bila dozidana in je čakala na gospodarja.
Naposled vendarle pride dan, ko ga je bogata trgovska ladja zopet po mnogih letih pripeljala na domačo grudo. Ob njegovi hiši se je zbralo mnogo občinstva, da ga dostojno pozdravijo. Mejd njimi se je nahajala, tudi mati tega mogočneža. Niso dolgo čakali. Kmalu je pridrdral v elegantni kočiji ter se ošabno in prezirljivo oziral na priproste rojake, ne meneč se za njihove pozdrave. Uboge reveže je sicer obsipal toda ne z denarjem, temveč z najgr-šimi psovkami.
Najbolj je seveda ozmerjat svojo lastno, rodno mater. Ubožico je to skrajno, nehvaležno postopanje sinovo pretreslo v, dno duše. Mislila je, da mora z-blazneti. Vendar je junaško prenesla tudi ta udarec. Vdano in potrpežljivo je objela tudi ta, zanjo skoraj pretežki križ in sklenila, du ga ne prosi nikoli več ničesar.
Toda prišel je dan maščevanja božjega na tega propadlega sina.
Nekega popoldne se zbirajo ha. jasnem nebu temni, pogubonosni oblaki. V naravi je vladala neka nenavadna tišina, kakoršna je običajna pred nevihto. Slišalo se je votlo grmenje in blisk za bliskom je razsvetljeval mračno okolico. Vse je kazalo, da st* pripravlja izredno huda ura. V tem Času je bila ? mati tega brezsrčnega nehvaležneža v neki precej oddaljeni vasi proseč si miloščine. Videč, da se pripravlja ploha', hitela je na vso moč, da. še pred nevihto pride tja, kjer se je navadno zadrževiala. Toda ni mogla tja dospeti. Naenkrat po zraku zašuini silen vihar, ki bi jo bil skoraj vrgel na tla. Zatem je vlilo z neba, kot iz škafa, v oblakih so švigali bliski kot ognjene kače, a mogočni grom je pretresal vso okolico. Vse, kar je bilo živega v naravi, se je poskrilo v varna zavetišča.
V tem skrajno neugodnem položaju, do kože premočena, se spomni uboga starica, da se na-
varskem oziru čakalo, ako bi nam Uahi ugrabili na--šo zemljo.
V Rumuniji stalno napredujemo. Prodirati smo začeli tudi v gorovju vzhodno od Sedmograške, kjer smo prodrli na rumunska tla in sicer v dolinah rek Trotosul in Ojtoz v južnovzhodni smeri proti trdnjavi Focsanl. Naše središče je prodrlo že na polovico pota med mestoma Rimnicul-Sarat in Foesaoi, donavska armada se bliža Braili, dohruška armada pa že stoji pred prvimi okopi mesta Mačin ob Donavi. Pričakuje se, da bo prišlo v bližnjih dneh na črti Maičin—Focsani—Cena do velike bitke.
Preosnova romunskega ministrstva.
Iz Jaša, kjer se sedaj nahaja sedež rumunske yiade-, se poroča, da se je rumunsko ministrstvo izpopolnilo in preosnovilo na ta način, da so vpoklicali v ministrstvo razne člane in voditelje opozicijskih strank. Bratianu ostane ministrski predsednik in zunanji minister, znani Take Ionescu vstopi v ministrstvo kot minister brez portfelja, nadalje soi-menovani za ministre princ Cantacucejie, Grecianu in Istrati.
Na Krasu je začela italijanska artilerija zopet huje delovati. Slabo vreme in izvanredno blatne ceste otežujejo premikanje Čet.
Macedonsko bojišče.
Ob reki Strumi topovski ogenj, na ostalem delu fronte mir.
Razven lopovskega ognja ob Sommi nobenih važnejših dogodkov. — Nemški podmorski čoln je v Sredozemskem morju potopil veliko francosko vojno ladjo „Gaulois.“
Politične vesti.
Cesarica in madžarski epozicionalcl. Ko se je
cesarju izročila inauguralna 'diploma in je bila tudi cesarica zaprošena, da se da kronati za ogrsko krar Ijico, na to sta se začela pogovarjati z nekaterimi
haja v bližini sinove hiše. Sklene iti k njemu in ga najponižnejše prositi, naj jo vsaj zdaj v strašnem vremenu vzame pod svojo streho. Misli, da ji on pri vsej svoji trdovratnosti ne more odreči te prošnje, ko vidi, da niti žival v takem vremenu ne more biti zunaj.
Zbrala je torej poslednje sile in hitela k njegovi hiši ter nekolikokrat glasno potrkala na hišna vrata. Kar zasliši, da še nad njeno glavo odpira o-kno, iz katerega se sliši vprašujoči, jezni glas gospodarjev, kdo da v tem času stoji pred njegovo hišo Mati zbere vse svoje moči. S tresočim glasom mu reče: „Sinko dragi! jaz sem, tvoja mati; ki sem ti dala življenje, prosim te, kakor se Bog prosi, odpri mi vsaj v tem vremenu svoja vrata! Znaj, da ti bo Bog poplačal!“ Ali hudobni, prešerni sin je tudi v tem času ostal zakrknjen ter jezno zaloputnil okno, ne da bi ji dal odgovor in odšel nazaj v sohe.
Uhožici se je stemnilo pred očmi. Sapa. ji je zastajala nad to črno nehvaležnostjo lastnega sina. Pulila si. je lase z glave kot blazna,; v tem hipu je pozabila na vse, kar je za njega, pretrpela, pozabila, na. vse solze, ki jih je zanj prelila, vse molitve, ki jih je zanj opravljala in izustila je strašno prokletstvo:	„ProJdet bodi sin! Naj te ne sprejme ne
zemlja, ne voda, kakor ti mene nisi hotel sprejeti!“ Na pol. mrtva se je vrnila zopet v grozno nevihto, v temno noč ...
A kaj se je zgodilo? Drugo jutro so tega ne-hvaležneža našli na postelji — mrtvega! Ta uprav nenavadni dogodek je povzročil med vaščani vsakovrstne govorice. Samoobsebi se razume, da so mu priredili sijajen sprevod, katerega se je udeležilo mnogo občinstva seveda najbolj iz radovednosti. Žaloval ni za, njim nikdo. Pa kako tudi? Saj ga je vse mrzilo, kar ga je poznalo. Pokopali so ga brez jokanja, brez solz.	{Konec prih.)
navzočih poslancev. Cesaričina miloba je naredila velik utis na navzoče. Mlaji poslanec neodvisne stranke je rekel potem, ko ga je cesarica nagovorila,: „Bilo bi nevarno, ako bi kraljica stalno bivala; tu v Budimpešti..“ Na to je vprašal poslanec delovne stranke: „Zakaj?“ Opozicionalec odgovori: „Mi bi vse do-vol evali, kar bi vlada zahtevala.“
Zunanji minister grof Otokar Cerniii pripada, kakor smo že poročali, nemškemu delu te stare grofovske rodbine, katera pa, je skozinskoz češkega izvora. Cerninovi iz Chudenie so staroslavna češka plemenitaška rojdbina, potomci nekjdbJnjih čeških 'Drsi avico v. Rod grofov Cerninov je dal češkemu narodu mnogo znamenitih mož iin žen. Med ženami se spominja češka kulturna zgodovina zlasti pramatere sedanjega zunanjega ministra grofice Suzane Gernj-nove, katere korespondenca se nahaja v jkidricho-graškem arhivu. Grofica Suzana, ki je umrla leta 1664, je vedno s ponosom povdarjala, da je Čehinja in posluževala se je v svojih dopisih izključno samo češkega jezika. Ko se je ženil njen sin Humpreht na Dunaju, z Nemko, se mati Suzana ni mogla odločiti, da pride na svatbo. „Sem stara Čehinja, nemiško pa sem že skoro pozabila, italijansko ali špansko ne znam: kai bi delala v svatovski družbi?“ Snaha se je morala učiti češko, da je korespondirala s svojo taščo. Splošno spoštovana kot modra, veleizobražena žena je umrla grofica Suzana Ceminova komaj M let stara.
Koalicija hrvatskih opozicionalnih strank- V najnovejšem zasedanju hrvatsfcega sabora so pričele enotno nastopati vse opozicionalne hrvatske stranke, dočim so se še v. zadnjem zasedanju precej močno napadale. V mestnem občinskem svetu so te dni zopet enotno nastopili člani, ki pripadajo Starčevičevi stranki prava in Stranki prava v izjavah, ki so, kakor so fo storile vse opozicionalne stranke v saboru, odklonili povabilo na kronske svečanosti in glasovali proti indemniteti. Iz teh enotnih nastopov se je tar ko: videlo, da je prišlo med državnopravnim! opozi-eionalnimi strankami do nekega zblfžanja. Sedaj se poroča, da so Starčevičeva stranka prava (Milinov-ei), Stranka prava (Frankovci) in Seljačka stranka (Radičeva kmečka.) sklenile med selboj koalicijo, ter bodo odslej v vseh izjavhSh v hrvatskom saboru e-notno nastopale.
Dalmatinske veleizdajalske sodne obravnave. Z Dunaja se poroča: Od mnogoštevilnih veleizdajalskih sodnih obravnav, ki so se vršile pred senatom tržaškega sodišča v Gradcu, čakata še samo dve na končno rešitev iu sicer zadevi poslanca dr. Mate Drinfeoviča in poslanca in delegata iz Dalmacije dr. Ante Trešič-Pavičiča, Dr. Drinküviö je v preiskovalnem zaporu v Voloskem. — Vrhovno sodišče je te dni potrdilo obsodbo gralškejga sodišča, proti nekdanjemu, uredniku splitske „Slobode“ Niko Bartuliču. Obsojen je na pet let težke ječe zaradi veleizdaje.
Hrvatska krajevna imena v Dalmaciji, v na redbenem listu za c, in kr. armado št 230 z dne 16. decembra se nahaja prvikrat za Ercegnovi hrvatsko ime in »Ercegnovi« mesto tuje oznake Ca stelnuovo. Tako je tudi odpravljeno tuje nazivanje Ragusa, Cattaro, Spalato itd. Tudi Krk, Cres itd se navajajo s hrvatskim imenom, kar je edino prav in v redu Treba v tem pogledu storiti še nadaljne korake, kajti v uradnih poročilih nahajamo še obilo laških spak za hrvatska in slovenska krajevna imena.
Tedenske novice.
Imenovanje. G. dr. Ivan Turšič, poveljnik rezervne bolnišnice v Sterntalu pri Ptuju, je imero > ; j za štabnega zdravnika. — G. Ciril Skvarča je L.u-novan za praporščaka.
Odlikovanja. Cesar je podelil sledeča odlikovanja: vitežki križec Franc Jožefovega reda je dobil dr. Jožef Barle, notar in župan v Kozjem; vpjni križec za civilne zasluge I. razreda, župan in okrajni šolski nadzornik Gustav Vodušek v Trbovljah: vojni zaslužni križec za civilne zasluge III, razreda Jožef Lorber, župan v St. Petru niže Maribora, Franc Lovrec, župan i.n nadučitelj v Podčetrtku., in Matija Peklar, Župan v št. Jakobu v Slov. goric.; vojni zaslužni križec za civilne zasluge IV. razreda Alojzij Cvahte, župan pri Sv. Jerneju pri Konjicah1; srebrni zaslužni križec s krono: župan Martin Pintu šek v Smarinu na Paki.
Iz finančne službe. Davčna oficijala mariborskega okrajnega finančnega ravnateljstva Franc Ribič in Jožef P inner sta imenovana davčnim upraviteljem.
Iz notarske službe. Za notarja v Šoštanju je imenovan Jožef Hins. Zaprisežen je bil dne 20. decembra 1917 in je že nastopili svojo novo notarsko službo.
Iz poštne službe. Poštna -aspirantinja Ana Rodič je imenovana za poštno of ici jan tinja v Šošjtanju in poštna aspirantinja Marija Novak za poštno ofici-jantinjo v Konjice.
Iz južne železnice. Za nadrevidente so imenovani revidenli Ivan Lepej v Mariboru; Egon Hecht
v Celju; Adolf Kobas v Celju; Frane Kren v Gradcu; Karol Kautzner, postajenačelnik v Pesnici; E. Pour v Celju; Friderik Klaužer, Tezno pri Mariboru. — Za revidente so imenovani adjunkti: Jakob Cidrih v Celju; Andrej Haladea, Ptuj; Anjdrej Klavora, Zidanmost. — Za adjunkte so imenovani pristavi: Rok Habjan, Trbovlje; Vac, 'Patvliček, Spielfeld; Feliks Pristavec, Maribor; Alojzij Petelin, Poljčane; Feliks Lenard, Brežice; Franc Pressie’n, Pragarsko; Jurij Vonga, Celje; Franc Ljupša, Hrastnik: Jožef Sudi, Maribor,
Keaktivlranje rezervnih častnikov-vdovcev. — Vojno ministrstvo je določilo, da se zahteva od rezervnih častnikov, ki so vdovci in imajo nedoletne o-troke in ki nameravajo postati aktivni častniki, že-nitvanjska kavcija, kakor je sicer predpisana za vse aktivne častnike.
Pomiloščenje. Cesar Karel je izdal obširno ac mnestijo ali pomiloščehje. Pomiloščene bodo osebe, ki so bile pred 1. januarjem 1917 pred meščanskim sodiščem obsojene na ne več kot tri tedne zapora ali 200 K globe. Mladoletnim se bo kazen opustila, ako ista ne znaša več kot šest tednov zapora ali 400 K globe in ako so bili obsojeni, prodno so bili 16 let stari in ako so se pregrešili vsled nezadostnega nadzorstva ali slabe vzgoje. Ženam in vdovam vpoklicanih se kazen opusti, ako niso bile obsojene na več kot 6 tednov zapora ali 400 K globe, ako se je kažnjivo dejanje zgodilo v času, ko je bil mož v vojni službi. Osebe, ki so bile obsojene na zaporno kazen do treh mesecev ali na primerno denarno globo, dobijo zopet izgubljene državljanske pravice (službo, volilno pravico itd.) nazaj, ko so kajzen odslužile. Pomiloščene pa ne morejo biti osebe, ki so bile obsojene radi draženja ali odruštva* Pri predlogih za pomiloščenje se mora posebno ozirati na osebe, ki so vsled vojske pri svoji družini ali gospodar stenj mnogo trpele.
Porotnih sodišč iutdi v letu 1917 ne bo. Kakor znano, so porotna sodišča v Avstriji ustavljena že od pričetka vojske. Ker bi bilo tudi v prihodnjem letu ponekod vsled vpoklica v vojake nemogoče sestaviti sezname porotnikov; je vlada, odredila, da tudi v letu 1917 ne bo porotnih sodišč.
Poslovna doba trgovskih in obrtnih zbornic še podaljšana. Izšla, je nova cesarska naredba, ki 'določa, da je poslovna doba vseh avstrijskih trgovskih in obrtnih zbornic podaljšana do 31. decembra 1917, V letu 1917 torej ne bo nobenih novih volitev v trgovske in obrtne zborniee.
Vzgledno slovensko gospodarstvo. Občina Hoče pri Mariboru ima letos samo 11% občinskih doklad. Odkar načeluje tej vrli občini Vrl narodnjak, župan g. Anton Vernik, se je odplačalo nad 10.000 K občinskega dolga, ki ga je najela- občina pod poprejšnjimi župani. Ko je g. Vernik prevzel občinske posle, je imela občina 60% občinskih doklad. Radi vzglednega gospodarstva in reda v občini uživa župan- g- Vernik pri vseh občanih brez razlike strank popolno spoštovanje.
Pritožbe radi dostavljanja naših listov. Iz nekaterih krajev dohajajo pritožbe, da „Straža“ in „Slovenski Gospodar“ prihajata zelo neredno. Tako dobilo n. pr. „Slovenskega Gospodarja“ v nekaterih krajih y Slovenskih goricah mnogokrat še le v pon-deljek ali torek. Mnogi mislijo, da je teh nedostatkov krivo upravništvo. Povdarjamo, da se listi iz Maribora redno odpošiljajo in da uprave v tem oziru ne zadene nobena krivda. Zadnji čas imajo na glavnih poštah m v poštnih vlakih toliko opravila, % skoro ne morejo zmaeati vsega dela, odtod tako velike zamude poštnih vlakov in še večje zamude pošiljatev. Sedaj po praznikih bo, kakor upamo, v tem oziru mnogo bolje;
Položniee bojmo priložili eni prihodnjih naših številk, kakor hitro jih dobimo iz Dunaja. Stvar se je radi tega zakasnela, ker do zadnjega časa ni bilo odločeno, ali se bo upeljal nov način n a ročev arija, ali ostane pri starem. Ostalo je pri . starem.
Gospodarske novice.
Najvišje cene za železo. Dočim so določene že skoro za vsa živila najvišje cene, še vlada ni določila najvišjih cen za železo, milo, špirit itd. Dunajski listi pa sedaj poročajo, da namerava vlada, kmalu po Novem letu določiti najvišje cene za raznovr’ stno železo. Cene za, železo so sedaj tri- do petkrat višje, kakor so bile pred vojsko. Čeprav za to neprimerno zvišanje cen ni nobenih tehtnih razlogov.
Obrtni davek tudi za leto 1917 nespremenjen. Finančno ministrstvo je izdalo odredbo, da ostane tudi za leto 1917 nespremenjen obrtni davek, kakor je bil določen in odmerjen za leto 1914.
Ječmenova kava. Na Konjskem se bo pražen ječmen prodajal prosto in slatdna kava prosto; in v z voj ih. Cena pri prodaji na drobno, ki se ne sme prekoračiti, bo za kilogram praženega ječmena 1 K 10 v. za sladno kavo ne v zavoju 1 K 40 v, v zavoju 1 K 60 v. — Marsikatera gospodinja si ječmen za kavo tako pripravi: Pet kilogramov ječmena ali pšenice se namoči z VA litrom vode, v kateri se je namočilo pol kilograma sladkorja. V pokriti posodi se dene namočen ječmen na srednjetopel kraj, najbolje
v sobo na krušno peč. Tako namočen ječmen se pusti tri do štiri dni v posodi. Treba ga je večkrat ~ vsak dan enkrat -- pomešati. Ko začne Ječmen ei-miti, se ga razprostre na deskici, da se usahne. Nato se ga more takoj pražiti, kakor navadno kavo. — Tudi Knieippova sladna kava se pripravlja na približno enak način.
novice.
m
Velika nesreča v rudniku. V premogovniku v. Budišinu v Nemški Sleziji so se vneli plini. V rudniku se je nahajalo 120 rudarjev, M so bržčas vsi izgubljeni. Dosedaj so izvlekli iz rudnika 12 mrtvih trupel ponesrečenih rudarjev.
Snežen-, plaz ..zasul 1000 osebi V dolini Ar.kss-ca na italijajnsko-švicarski meji s® je ofcttrgal od gorovja snežen plaz, ki je zasul tri vasi v isti dolini, Pod.plazom, se nahaja okrog 1060 oseb. Vojaštvo dela noč in dan. Rešilna dela so zelo otežkočena, ker drčijo v dolino vedno novi plazovi, Sodi se, da bo zahtevala nesreča veliko človeških žrtev.
Moške la ženske kreposti. Poznavalec sveta-je objavil nekaj zanimivih svojih opazovanj o razločku med moškimi in ženskami. ’Med drugim pravi Moški imajo povsem določene navade, žensk» se znajo pa vedno prilagoditi razmeram. — Moški ne bo poskusil zabiti žebelj v steno, če nima k$a#v»; ženska vzame čevelj in rabi podplat ali pa krtače, ali kar ji sploh pride v roko. — Moški misli, da zamore razmašiti steklenico samo z odmaškom: ženska vzame škarje, nož, ali karsibodi, ali pa potisne zamašek kraitkomalo v steklenico. — Moški rabi britev samo za en namen, ženska pa si reže ž njo tudi kurja očesa, špiči svinčnike in če treba olupi ž njo tudi krompir. — Mož vrže pismo naglo v poštni nabiralnik; ženska prečita vedno še enkrat naslov, pogleda, če je pismo zaprto in je dene potem poč si v nabiralnik. — ženska pogleda vedno najprej konec vsake knjige in začne svojo beležnico popisovati obenem na različnih straneh, moški pa začenja v o-beh slučajih od kraja. — Moški končuje pisma s podpisom, ženska napravi pod podpisom še vedno kako opomnjo.
Medved usmrtil dva vojaka. V Kraljevcu na Nemškem je na Stefanovo na neznani, način. udri iz tamošnjega zverinjaka rujav med-velikan. Zver se je najpoprej lotila vojaka* ki je stal v bližini n-a štra-žiiSe čredno se je vojak prav zavedel opasnoga položaja,, ga je zver že udarila s prednjo nogo po glar vi,,ga omamila m raztrgale,. Zver je nato napadla drugega v bližini se nahajajočega vojaka,’, ki je Sicer1 oddal dva strela na zver, toda krogli nista medveda. smrtno zadeli. Razjarjena žival je vojaka tako hudo poškodovala, da je kmalu nato umrl. Se le dobro namerjena krogla paznika zverinjaka je usmrtila nevarnega kosmatinca.
Dopis).
M aid bor. Mestni magistrat naznanja, da m bodo izdajale nove karte za krompir v Hamerlingovi ulici na sledeči način: Prebivalci ulic in cest z za** četnimi črkami A do J dobe nove karte za krompir dne 2. januarja, z začetnimi črkami K do Q dne 3. januarja in z ostalimi začetnimi črkami dne 4. ju arja vselej predpoldne od %9, .do 11. ure. Nadalje razglaša mestni magistrat določbe, kako se mora ra,-vnati prebivalstvo za slučaj, če bi sovražni zrakoplovci napadli mesto. Ako bi se sovražno letalo mestu bližalo, bi na nevarnost opozorilo kratko zvenenje v zvoniku stolne cerkve, vojaški rog vseh v o; Ških straž itd. Določa se, da bi se morale v takem slučaju ugasniti vse luči in prebivalstvo poiskati varna zavetja pod streho.
Maribor. O. kr, okrajno glavarstvo bo imelo v letu. 1917 izven Maribora uradne, dneve v sledečih krajih: V -S lo,-v. -Bistrici: dne 4. januarja, 1. februarja, 1, marca, o. aprila, 3. maja, 8. junija, U.. julija, 2. avgusta, 6. septembra, 4. oktobra, 8. no* vembra in 8, decembra, vsakokrat v četrtek od 10. ure naprej. — V St. Le n a r tu v S 1 o v. go r.: dne 11. januarja, 8. februarja, 8. marca, 12. aprila, 10 maja, 14. junija, 12. julija, 9. avgusta, 13. septembra, 11. oktobra, 15. novembra in 13. decembra* vsakokrat v četrtek od 10. ure naprej. — Uradni dnevi v P e kl u in v Š t. Lovrenc u nad Mariborom so za čas vojske preklicani.
Petrovče. Naša občina je podpisala 100.000 K V. vojnega posojila.
Šoštanj. Naš rojak desetnik Mih art HliS je Ml na soški fronti odlikovan s srebrno kolajno II. razreda in z bronasto.
Trbovlje. Naš soustanovitelj, bivši mnogom* služeni načelnik ter tehnični organizator vseh sa* vinjskih Orlov in načelnik Savinjskega okrožja Delov Ivan Supan, sedaj desetnik pri e. in kr. pešpolku št, 87, je bil za svoje junaštvo in hrabrost odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo L in II, razreda. Odlikoval se je na bojiščih v Galiciji, Bukovini, tirolskih gorah, osobito pa na soški fronti pri italijanskih ofenzivah. Dragi Ivan! Veseleč se tvojega odlikovanja, želimo, da bi ti. Vsemogočni dodelil* da se raduješ zdrav in čil mnogo vrsto let svojega oft* likovanja. Na zdac! Trboveljski Orel.