gospodarskih, obertnijskih in narodskih stvari 9 Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po posti 4 fl., sicer 3 fl.5 za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr. XIII Ljubljani sređo oktobra 1855 List Krompir določevavec žitne cene Po dr. Fernandu Stamm-u. nakup Po tem pa ne bo kruh boij zganje, pa morebiti tudi žganj kup ampak ne ker žganje se Ker se s spisom, ki smo ga v poslednjem listu naznanili, popolnoma veže ta, kterega je gori imeno vani veljavni pisatelj dr. Stamm obćinsivii izročil, naj berejo častiti bravci še tega. bravci vedó. ravno lahko za dražje case v magacinih shrani Kmetovavec proda svoj krompir in jé potem 9krat dražj kruh 5 Lansko zimo je, kakor naši kov, in gospodarj gaj on tedaj potrati polovico svojih pridel ki niso žita přidělali, mu poma morebiti, ker pred vsim drugim reži ali pšenice namesto krompirja nakupujejo. Jez se ne štejem v versto tistih, kteri od tega, ta pisatelj pretresal vprašanje; „kaj bomo jedli?" w— r -------j I--------- I-------J 7 77---J -----J------V ------"V/ . ' 11 ' viii , "ili. ' ker pa je lani krompirja pomanjkovalo, je svetoval, ce se vladařstva vtikujejo v kupčijske zadeve naj bi se ljudje, kteri si želijo tećnega živeža 5 po kuj zke žitne cene, dober kup kruh td 5 priča Ako pa přijeli graha, leče in boba. Letos se je krompir vendar vlada s prepovedjo, da se iz krompirja ne smé večidel povsod dobro obnesel, zato govori sedaj od žganje kuhati, hoče žitno ceno znižati, je takošno kakor je letošnje, za to prepoved še naj pri krompir dober kup njega leto Lani 5 pravi je dunajsk vagán krompirja veljal pravniše zato ker letos je 2fl. 24 kr. do 2 fl. 32 kr., —-letošnjo jesenje v mnogih Kadar se je malo krompirja přidělalo in je tedaj drag, v nekterih celó prepoveduje že teržna cena sama po sebi, da se ne krajih na Českem cena padla na 1 fl. na 44 kraje.; rez pa ravno ta čas velja do pšenica 9krat do fl. 5 5 rez do 12krat grah 5 do 5 pšenica tedaj grah do 12krat vec delà iz njega žganje. Bog daj, da bi kemija tišti sled, ki kakor krompir. ga ze ima, da se namreč iz premoga utegne spi rit (alkohol) izleći, popolnoma dognala Kaj nek pravijo učeni mož je (kemikarji) bilo s to znajdbo zoper dra 5 veliko bi kruha poma cc ceni 2 Po naj novejših preiskavah Emila Wolf-a se za v • 1 j n t 1 J 41A n i v Od setve gojzdnega drevja more reci da 102 funta graha, 129 funtov reži 131 funtov pšenice, 134 turšice v živežu toliko 9 ? zaleže kakor 514 funtov krompirja. Po druzih (Dalje.) Kako naj se gojzdno drevje sadi. Sadi se drevje, če mlado ali pa že enmalo od skušnjah in preiskavah se je pa zvedilo, da rež, pše nica in turšica 4krat, grah pa 5krat vec zaleže raščeno, iz semena prirejeno drevjice, ali pa tudi kakor krompir. ' . : le samo mladike in veje od dreves odrezanea natiči pravimo, kam presa Ce tedaj primerjamo ceno teh sadežev z njih kterim řeznice ali tečno s tj 0 in tedaj notrajno vrednostjo, vidimo dimo. Pomanjkanju drevja in lesa naših krajev bi se očitno. da ste si vrednost in cena navskriž. 5 ' -----— * ~ ~--- Letos je redivni ali tečni del i • a v • i 1 1 • • I 1 ga krom kmali pomagalo 1 ako se ob vodah in potokih 5 po pir tečni del réží, pšenice, posebno pa graha, — ^ snega arevja poraDo. iver leuaj venio, ua se 10 u tedaj treba, da.se ljudém to pové, da naj hišni oče lagljej in berže z natiči zaredi kakor s posetvijo liciua jc icuivu. «11 »«s^ui ivi rv x v» u«~ jarkih, brežinah, in po mokrotnih spasnikih, verb na v sebi ima, očitno bolji kup kakor redivni ali Visoko rastečih, jancov in jelš obilo posadilo za ver je šnega drevja porabo. Ker tedaj vemo, da se to drevje V • Z1 • 5 svojo družino preskerbí s tem letos naj ccnejšim vežem in gospodin ji naročí, naj prav pogostorna dajè krompir na mizo. Kaj pa bo následek tega, ako bo za krompir do bo demo nar poprej od zasadbe natičev govorili. Od řeznic ali natičev. Preskerbi se z dosti reznicami ali natiči in kaj kupcâ, in se ga bo tedaj veliko pokupilo in po- pořeži jih iz dreves in germov, na kterih so prav rabilo? Dražj i bo krompir. za rež. pšenico in turšico terdni enoletni poganjki. Le poganjki ali od ? m tem pa bo manj kupca rastki se porežejo spomladi preden se popje nape bojo potem bolji kup. njati začenja to je 5 Po tem takem bo tedaj letos krompir dolocnik žitne cene. Kadar bo ljudstvo dobro razumelo tečnost ali preden se drevje soči, in iz njih sě po 10 do 14 pavcov dolgi ščapiči ali paličice na redé. Od spodaj na debelem koncu jih po strani ob reži tako, da pri obrezku pop ostane, na verhu pa redivnost mnogoverstnih sadezev 5 tadaj bo jih prirobi, da si roke ne dereš zatikaje jih v zemljo. vsaki poljski blagoslov, naj že zadeva kteri sad koli 5 Če se leta starih bersti ali odrastkov dosti ne dobi ali triletne mla občinstvu na dobro. kruha 5 zamorejo Tišti odverniti so tudi persta debele, dve 5 kteri tožijo čez dragino dice ali vejice dobre; očistijo naj se pa stranskih 5 ako več krompirja vejic 9 in pripravijo kakor une řeznice; pa nar boljse vzivajo. Velika škoda je, dokler ljudstvo ne p div nos ti ali tečnosti in teďaj p debele, m ce imajo re so mladice od enega leta mazmea že dobro izraščeno popje. Natiće pripravljene zveži dnosti po 25 ali vec skup in zakopaj jih , da ne posahnejo tega ali unega živeža. Hočem jim to v izgledu pri v vohko (vlažno) parst, dokler jih ne sadiš. kromp nost krompirj dobro poznajovred one bojo letos veliko veliko krompirja kazati. Zgani Hoćeš namesto drobnih natićev že odra scene do 10 čevljev dolge prote jancov ali verb saditi, je treba, da prav ravne do vzameš. Obřeži jim vse stranske veje in poganjke let stare veje za to jaz še grem dalje nazaj in rečem, da je pervotni pomen iv u i i/umu ^ viu « uu i ti ^ 111 vi« j u t v u a ^uao ti iontu j UU3 u« zatakni roditva, ,,ein geistiges Erzeugthaben". Po analogični poti in obsekaj jih na obeh koncih postrani 9 pa jih pred sadenjem v mokrotno zemljo ali v vodo se namocijo ter beržejše oželené. 9 da Drobni natici se ce zemlja dosti mehka ali rahla, kar va-njo zataknejo enmalo postrani in tako globoko, da le do dva pavca vèn gledajo. Če je pa zemlja prekrepka, da natičem jih noter zatak nivši lub odereš, jim moraš poprej z ospićenim kol com luk nje narediti. Za velike natiče je treba z lo pato luknje delati 18 pavcov globoke, ter se zemlja okoli protov vsajenih zagrebe in z nogo enmalo za tlači, kar bi bilo tudi treba pri drobnih, v preterdi da pognane mehke koreninice dovolj rahle par zemlji, stí dobé. Okoli debelih natičev pusti kotanjo, da se deževnica va-njo steka, in če kmali po sadbi dežja ni, jih moraš dobro z vodo zalivati. Prav bo, ako se tudi gornji obrezek vsajenega protja proti severju oberne, da sonce preveč na načeti les ne pripekova in debla V f ne posusi se 9 Poleti bodo natiči tako zasajeni kmali ukoreninili in míadik dosti pognali. Šum je (gojzdje) seute gne prirediti iz njih ali pa drevesa večidel ver hovne ali veršno drevje. Ob potokih in po jar kih naj se šumje in verhovina ali štorje oboje zaredi. Natiči za tako rabo se morajo vsaki drugači obrav no vati. Za veršne drevesa se odmenijo ige, bela beka žolta beka in jagnedi, trepetlika namreč in janc; po sadé se po 12 do 18 čevljev narazen. Válej pervo leto se drobnim natičem vsi poganjki in odrastki režejo zunaj enega samega, po ki ima deblo in verh iz njega zrasti; posajeno protje pa se tudi vse obreze, zunaj veršnih poganjkov, iz kterih oberša pride. Oster nož naj se pri obrezovanji ima, in varuje naj se, da se drobni natiči, pervo leto se malo vterjeni, iz zem lje ne izderó. To pa obvarovati se terdno zraven de bia stopi, in od spodaj gori se vejice odrežejo. Do bro je V> 1 II V ti ^ Vf JL i ^ v/ W v/j t V V/ V vt JL V M-A vj V/ f A-r V da ob drugi spomladi velikim natičem gornje i « i t • 1 i I « V * 1 • 1 • v j • • šterclje, pod kterimi odrastki zelene 9 odpilis 9 rotinja j ali načetek se tako kmali zaraste in overa se s tim da deblo na verhu ne gnjije in malo po malem celo drevo ž njim vred. Vsako leto naj se štori ali veršne drevesa od vsih podoberšnih izrastlikov očistijo, in leta po zasadbi se utegne od velikih natičev cez 9 od drobnih pa čez 6 let ze cela obersa posekati. (Dalje sledi.) Starozgodovinski pomenki imenih „Svaduccius" in „Svaduccia" Razložil Davorin Terstenjak. (Dalje.) korenike „vid" roditi in da je veda (das Wissen) dušoa » 99 se bodemo resnice tega terdenja prepričali. I Poglejmo naj prej sanskritkega jezika prikazni. džan, perz. džadžanmi 9 gignere, d ž a t a, natus 9 zeud. zata. zadeh genus, tribus, species filius, zad en, nasci, zayanden, gignere 9 > f z ad sansk. » pradžan, parere (roditi), pradžana, prima imprae gnatio; perz farzandan, attester Sohn, sansk džanitr, genitor, džaniman, nati vitas origo itd. b) džna, scire, znati, hindostanski džanna, nosse intelligere, džanita, cognitus, notus, in tako dalje. II. V gerščini najdemo: gi — gesdai (ginoma gign.), getos, gnesioe gignosko, ginosko, g scire, scientia, gnaras itd. 9 iz redupliciranega gignere, genitum , gens gnoma, gnosto III. V latinsčini : a) nasci za gna b) noscere za g zato gnat tio, gn gnobi ngint, IV. V kelt novi. notus 9 9 zato zato gnit gnotï . cogni- nobilis za zato ignobilis i primeri še škipetarsko gens in ch. intelli > 9 novisse. • v so spet takošne analogije gal. gin, gein, gignere, gineadair, progenitor parens, gineal i cimr. geni le, progenies, proles 9 > stirps 9 gens, gennid, nativitas. gein, conceptus, gnia, cognitio, scientia. V germanščini sicer pri tej koreniki ne najdemo takošoe analogije, al pri drugi in sicer pri besedi kun an, kunnan, kun un, kennen, wissen; althochdeutsch chun-nin. Na ti besedi se očitujejo sledeči pomeni: a j got. k > Geschlecht g k u n d s. beschlechtet althochd. ch kh k k 9 ch 9 9 í generatio, anglosaks. cy 9 y > genus i gens prosapia, althochd. k mittelhod starofrižki lan, pro- pagare, chundi, natura, kundr, cognatus, althd ch e n n a n, gignere, latinski eunnus, Geschlechts glied gal. scere i slovenski k » idem i v kelt • * V , m sicer cíne i dh gens 9 fieri l. natura familia, enhed c i n n, cre gignere i 9 procreare. got. kunan, kennen, particip, kunth Erkenntniss y fkunth 9 j dànisch. k nosse > posse m riski cei ni tellectus d »i? 9 a nitio, subtilitas, gai. eu inn in Sem še spadajo sledeče analogije tiko, zeigen, in bezeugen, testes in testiculi moder zeugen in moder. Svojo pervo izpeljavo besede svedek i s v e d o k > Iz teh přiklad je ocitno, da vsi indo pomene: viditi (zaubern), os\ korenike „vid", duk le edino » dit > d o č i t > dati, 1 ed očit ti t odshvi toraj popravim ne po zmislu temoč gramatično. Imeni Svaduccia, Svaduccius in polatinčane Ante-pejski jezici s ti us, Antestatus, Antestia, toraj znajo pomeniti: i dovat testis, der Zeuge, in Antestatus in da je oblika svedok, svadok, sva peljujejo iz ene naravno ime za rojenega otroka. i der Gezeugte, prav lovensk (Konec sledL) No b e no k e 11 i š k o debi ma ne ene besed v t blik y» Oštroumni jezi koslovec Diefenbach in tudi preslavni Pott z našim vi îm vred pravi, da je pervotn sokoucenitn M i kl pomen koreuike 99 d" dit in da je pomen 99 das Gesehen- und Erfahrenhaben". Pott v se koreniko in pravi d sanskritsko 9 da je d koreniko „vind" > invenire vedj e ti primerja s najti ? 9 ,,ein geistiges Gefandenhaben"; Da nied besedami kuni, Geschlecht, in kunan, kennen. je zaveza, dá oštroumni Diefenbach (V. Wtb. II. 467.) veljati, in misli, daje pervotni pomen te korenike lucere, potem videre in sicer sansk. korenika kan, splendere, lat. candidus, in tako spet velja naše terdenje, da v indo-europejskem prajeziku so bili pomeni: „roditi in svetiti" identificirani, primeri: sû stillare, korenike zamores pogledati pri D i e f e n b Kelti & k ë stebla te v bukvah „Vergleicli. Wôrterb. der goth. Sprache" str. 220 221, 222. crescere, gignere, odkodar sûnis, Sonne, Sohn. sava, voda in savas. das Erzeugniss. primeri še sansk. nere. shur. gig > ) shvashura, socerus, sveker, svaihra, Schwager po pravém cognatus, in shuras, Krieger, heros. kakor iz kuni kuning, kinig, kônig, starocesk. kniné, knez. Pis. 331 Ozir po svetu in farni kaplan, kteremu tudi hvala gré, da se je šola tukaj ustanovila, zakaj prej je ni bilo in bi je se danes ne bilo. ako bi se on ne bil toliko za njeno ustanovljenje etaj Gora Sinaj v Arábii. Po potopisu C. H. Lista. Polotok gore Sinaj, ki je en del gorate Arabije, ob- ležnosti, da so od svetlega gosp. škofa tako neutrudljivega iz golih in stermih planin, ktere presecajo tesne pe- učitelja dobili, jo radi napravili. V tej soli se je učilo vsaki potegoval 9 in tako verlo obnaša!, da so farmani iz gole hva scene doline Na sredi se > dvigajo kapotna gore, od kterih 105 učencov; zjutraj 65 ucencov, popoldne pa se najviše dve: Sinaj ali Moj g b ali Katarinj in pa H gora menujete. Pod Horebom leži dan to leto 40 učenk; uui ne samo v domaćem ilirskem jeziku, ampak tudi v laškem, in kteri že 3. leto v šolo hodijo, tudi v t «v. Katarine To poalopje, ne prav ćetverovogelno, je obdano z vi nemškem, tako, drug kraj v višje šole pošiljali sokim zidom, na vsaki strani po 130 korakov dolgim 9 ima 8 10 pregrajenih dvorov, in razun glavne od Justinijana osnovane cerkve Preobraženja še 37 rih h se manjih cerkvic, v kte da bodo starsi lahko svoje otroke v vsak gotovo velika dobrota star-šem in otrokom. Učenke se pa vadijo v domaćem jeziku !!»eršaneki nauk, čitati in pisati. Tudi one se bodo pod marljivim učiteljem zadosto za svojo potrebo izobražile. — 38. eako nedeljo masuje; je pa tukaj tudi moha- 6ept« je bila solska preskušnja, otroci so tako gladko od SLedanska džamija« Znotraj posebna čistota in prijaznost vlada« Menihi kterih je okoli 30, co večidel iz gerških otokov; oni ze(o gov&rjali ne samo v ilirskem, ampak tudi v talijanskem in 9 nemškem jeziku, da je bilo veselje; obžalovali smo le > da mota mogla ne gosp. okrajni poglavar ne gosp. dehant, pri oštro živé in vsaki izmed njih kukošno rskodelstvo. Sa- prsskusnji pricijoca biti ? zavolj kolere, ktera je tudi v tej moetan je vedno zapert ? al dobro se eprejme veak gost 9 fari čez 40 oseb pobrala, in pri kterih se je tudi častiti gosp ki mora pa prej svoje pisma pokazati. Izvun tega se vsa- Miha ravno tako neutrudljivo iu pogumno obnašal, kakor kemu Beduinu, ki k samostanu pride, kruha po ožstu spu- sti in ni ga skoraj dneva, da bi se tukaj 30 do 40 ljudi ne najédlo. Šoika (poglavarja) srnbskega pa obiskujejo drugi TorLj tudi Beduini romarje, kakor sploh vse 9 kar se v samostan vozi, na poti spremljajo in varujejo razboj niških napad ki v teh krajih niso ravno redki 9 Arapi (Arabljani) mislijo, da dež od Mojzesa izhaja in da je on neke bukve menihom v samostan sv« Katarine poslal, pa da oni tište bukve od p i raje ali piraj dež ) v ali sušo na poloteku narejajo. Zato, kadar dolgo dežja samostan grejo menihe prosit, da bi dežja dali, in ako potem dež pomoći, ga pripisujejo tem bukvam. Pred već leti je po taki prošnji veliko deževje nastalo, tako da je drevje iz kořena izpralo. Neki Beduin, kteremu je povo-dinj ovce in veljblode vzela, přiteče serdit k samostanu, vpijoč: „preširoko ete odperli knjigo; vsi potonemo" Izza tega samostana peljejo stopnice na verh Mojze-sove gore, po kterih, će človek eno uro gre, pride na soli. Cast in hvala tedaj verlemu gospodu Iz Sorice. Ljube „Novice" I Ker Vam dopisujejo od vec strani zastran letošnje letioe, naj Vam povém tudi jaz, kako smo pri nas po naših hribih kaj přidělali. Ozimina, kolikor so je sejali, se ni kaj dobro obnesla. Ker je bila zavoljo slabega pomladanskega vremena silno redka, se je je le malo naželo in pa namlatilo« Bolje pa se je obneslo jaro žito, in zlasti oves je bil po nekterih njivah prav prav bogat« Tudi ajda, posebno po lazih, je bila bogata« Krompir je gnjil tudi letos, vendar po njivah ne toliko, kakor prejšnje leta. Bog vé, kaj bo pa po hramih storil? Ce torej ozimino izvzamemo in pa tri soseske, ktere je bila bolj ali manj toča potolkla, smemo reci : Hvala Bogu 9 ravnico, kjer cerkev sv. Elija stoji, in nekaj v stran se nahaja druga manja matere Božje. Na tej ravnici stoji tudi letošnja letina je dobra, tako, da nam ne bo treba, razuu turšice, žita koj kupovati. Pa tudi turšice bi naši kmetje za svoje potrebe lahko domá přidělali, ako bi hotli. Zakaj će verlemu gospod fajmoštru dobro plenja, kako da bi tudi Pa drugim ne, posebno takim, ki imajo njive v zatisji? 9 ker nočejo v svojo laetno škodo posnemati dobrega iz pri malem jezercu, ki večkrat dež naredi, stara kipresa gleda 5 ki ga pred ocrni imajo ! 9 in tu je kakor Arapi mislijo Mojzes pred Bogom stal Kolera nam je, hvala Bogu, do sedaj prizanesla. Od tod vodi sterma steza na verh Sinajske gore, kjer mala cerkvica iz granita stoji. Ta pa je od Arapov mnogo terpela; od vsih straní so jo podkopali 9 iskaj Mojzesovih tabel. Ne deleč odtod na drugem verhu, stoji mohame-danska mošeja, v ktero Beduini zahajajo in kjer v dar Moj-zesu vselej ovco zakoljejo. Na potu od cerkve sv. Elija na ta verh se vidi v nekem kamnu sled človeških stopinj 9 ktere pravijo, da jih je Mohamed naredil, ko je na to goro přišel E Erb Med verhoma gorá Sinaj in Horeb stoji samostan en, kjer se med đrugimi stvarmi poklanjajo tudi Samo eden je bil umerl za nekako kolero, grizo z bije- vanjem sklenjeno, pa še ta jo je bil naležel tam neki pri Gorici« Za šolo se pri nas vse hvale vredno skerbi in delà. Začela se je bila že leta 1853, pa zavoljo prepičlih do-hodkov učiteljevih je bila po 8 mescih zaspala. Letošnja komisija tam poleti pa je prihodnjemu učitelju dohodke toliko zboljšala, da bo imel razun 60 fl. za cerkvenega hlapca in pa 12 fl. za pometanje šole, še naj manj celih 350 in pa derva za kurjavo naj manj, pravim, ker nekemu kamnu, iz kterega je Mojzes s palico vode natočil. Vidi se v njem mnogo nekaj naravnih nekaj narejenih razpoklin, v ktere Baduini na čast hebrejskemu zakonodavcu mah vlagajo. Semkaj vodijo tudi svoje kamele, ktere morajo, dokler oni molitve opravljajo , klečati, da bi plodne 9 da bile in mnogo mleka imele Na verhu gore Horeb a, kamor je veliko težje ko goro Sinaj vzlesti, stoji tudi na granitni podstavi mala c kvica iz granita, kjer se je telo sv. Katarine našlo. posamezni zneski dohodkov so tako nizko postavljeni bo pri vsakem vselej še več dobil. Šolsko poslopje, po-prejšnja mežoarija, ste se tudi tako popravile in pa prena-redile, da bo učitelj imel prav lepo, prostorno in pa pripravno stanovanje, ker razun ozidja je skoro vse prede-lano, prenovljeno in pa olepšano. Lahko torej rečemo, da bo učiteljska služba v Sorici prihodnjič dobra, boljša kakor je pa marsikje drugod« B o » daj 9 da bi tudi dobili Novičar iz austrijanskih krajev Iz Istre 8. oktobra A Drage v Novice" povejte teh poprav in prenaredb vrednega možá, ki bi se v šoli, v cerkvi in pa do občine kakor mož na svojem mestu vêsti in obnašati znal! Likar. Iz Celja 13. oktobra. Bolj in bolj rudečí in rumeuí se listje po drevji in germovji; jesenski vetrovi pišejo ™ čez bim bravcem svojim tudi od našega kraja kaj, m i^no mvimpv«, .u ... —0— r— ------- slavo onim, ki jo zasiužijo. Menim tu šolo v No vak i, se v tople južne krajine. Vse pripravlja se na zimo eno uro hoda od Pazna poleg ceste na lepi ravnini, kamor kor beremo v časnikih, te gole sternišča, in žerjavi in beguni pred kolero vracajo Ka bo tudi angležka in francozka voj ob nedeljah Pazenčanje na sprehod hodijo V tej šoli se ska zimovala to leto v Krimu pa pet bo revna celjsk trudi že tretje leto častiti gosp. Miha Zupančić, učitelj okolica pomagala, da zimovanje njima bo preterpljivo na 332 negostoljubnem polotoku. Kakor je namreč 1 k škofom je v javnih in privatnih učilnicah izročena verska poslalo Celje v Krim, letos pa angležkim konjem z izreja otrok in čuvaoje nad kersanskim naukom lib obilnim štajarskim * cerkve m postreglo, tako bo to jesen pre- nemu inspektorju so podveržene vse katoliške začetue sole 9 vidilo Angleže tadi z nekim živežem, ki ga pa dan da- skofje volijo katehete in brez njih pooblastenja je vsakemu našnji mi sami potrebujemo bolj, io kterega bi raje obder- prepovedano učenje bogoslovja in cerkvenega prava; žali v svoji domovini cer N » • • • so namreč Angleži semkaj, da naj se jim kvene zadeve preoojajo cerkveni sodniki; škofom je popoinoma oblast dana, duhovne kaznovati, ki so prestopili pa posije v Krim 5000 centov krom pirja. Neki ba- cerkvene předpise, in kazni določevati zoper vse tište, ki • . v.« . « ▼ • . i ____i___• • ___a____« ^ ___. ____^é-^i r»^ i ^ rantač je prevzel to naročilo, ter hoče po Štajerskem sku prelomijo cerkvene postave; svetnim sodnijam zapadej) le 9 V pije va ti toliko ljubega krompirja, ter ga posiljati v Terst, civilne zadeve in po duhovnih dopernesene hadodeístva odkodar bojo parobrodi odnesli pridelk slovenske zemlje na jecah bojo duhovni ločeni od druzih ; — škofom je vsa oblast černomorsko bregovje. Bodi Bogu milo! Kaj ostane na dana čez semenisća, zato oni sami volijo vodje, profesorje zimo tukajšnemu revnemu kmetu, će se te hrane zoebi? in učitelje ; —fajmostri se volijo vsled konkursa ; perve cast-Veliko pomagal mu ne bo pičli denar, ki ga bo skup za prodani živež; obćinstvu nike stolnih cerkvá voli papež, ako ni kdo drug patron, druge pa cesar, ako ni kakega druzega patronstva; ko- ekoda godi po takem početji: kajti to nevgodno barantaoje rarje in fajmoštre, ki so plaćani iz verskega aii učnega posebno v mestih, se pa še večja podražuje že tako drago hrano, in terpeti jih mora k * da obogatijo kt J zaklada, voli cesar, pa s to pogodbo, da mora ed^n izmed do- 9 Stariterg v Poljanah 26. sept, (zakasnjeno.) Danes smo konćali ljudsko šolo, ktero je blizo 70 otrok obojega spola obiskovalo. V keršanskem nauku so se prav dobro ob-nesli, tudi v petji se je skazala mladost, čeravno poprej ni pela ne horvasko, ne serbsko ne slovensko. Vsa zasluga tega lepega početja v petji gré neutrudljivemu planu Kozoglavu, kteri vé vnemati z gorečo besedo in pristojnim podokom serca mladosti do lepih reći, posebno do treh od škofa priporoćenih izvoljen biti voljenjem cesarja pravico, nove škofije osnovati aii jih drugac razdeliti; — kjer pri farah ni plaća dostojna, jo ima cesar dopolniti; pravica do cerkvenih posestev se ravna po cerkvenih predpisih; ćenje s svojim v Rimu bivajočim glavarjem ; kloštrom je dovoljeno svobodno ob ■■■■■■IH gosp. ka nega premoženja se brez papeža ne sme nihće dotakniti, in ž njim se gospodari po cerkvenih predpisih; pravica desetino poberati, kjer se še zdaj pobira, ostane tudi vpri- petja. Računstvo je gladko teklo, ne tako dobro je šlo v hodnje itd. Minister grof Buol je vsled konkordata do- drugih predmetih. Vzrok tega je bila huda bolezen gosp. učitelja, pozneje pa nemila kolera, kttra je od 10. jul. do 15. ausr. tako hudo gospodarila, da je v tem kratkem času 199 ljudi podavila. Zastonj so duhovni in zdravniki prestrašeno ljudstvo opominjali, naj bi se take silno kolere ne balo, zastonj mnoge svarili, naj nikar ne dajejo vina bol-nikom. Strah pa je bil še večji, ko zdravnikom skoraj pri nobenem bolniku po sreći ni šio. Merličev nazadnje nositi so se bali, tako, da so jih mogli po 3, po 4 in še več na pokopališče peljati. Revežev je že poprej v fari dosti dosti bilo, še več jih je zdaj, ker je dosti otrok brezstari-šev. Tolažbo umirajočim sta oba gospoda, fajmošter in ka- bil od sv. oćeta veliki križ Pijevega reda, minister baron Bach véliki križ Gregorjevega reda, minister srof Thun pa veliki križ Silvestrovega reda. — Do 11.1. m. ni še bila Udesa bombardovana. Na azijatiškem bojišču so po naj novejših novicah bili Rusi spet nesrečni. „Moniteur" raz-glaša iz Pariza, da 29. sept, so Rusi napadli Kars; bitva je terpela 7 ur, dokler niso Tarki Rase popolnoms premazali; Rusov je padlo okoli 4000, Turkov 1000. — Iz Krima piše Goršakov ll.t. m.: „sovražnik se je z obilno močjo podal v dolino gornjega Belbeka, je ondi tabor na- plan i neutrudljivo delila; njima na pomoć sta prišia tudi pravil, in se pripravlja na daljne pocetja; ob enem se je pomaknil od Černaje proti vasi Upu. Naša spredoja straža stoji pri zgornjem Ajrgulu". dva gosp. kaplana, eden is Kočevja, drugi iz Metlike, ki Zdaj je vradno oklicano da cesarica francozka je že 5. mesec v drugem stanu 9 9 sta se ravno tako hvale vredno obnašala. Tudi v nemški Loki je kolera tako hudo razsajala, da tamosni duhoven, gosp. Vajvoda, je komaj vsim bolnikom vstreči zamogel; noč in dan je bilo treba hoditi. V tej majhni fari štejejo 105 umerlih. — Letina je letos sploh dobra, samo vina bo tretjino manj kakor lani. vese i naslednika. Iz severne Ame Napoleon se tedaj rike je prišlo te dni 2000 sodeov moke na Francozko, čez en teden pričakujejo druzih 15.000 sodeov. Kaj premore strah pred kolero, uči sledeča skusnja, ktero po-vemo, kakor smo jo brali. Dohtar F.. na Dunaji je prigo- Poljanski. Novičar iz raznih krajev varjal z dovoljenjem sodnije nekemu obsojenemu hudodelcu, naj se vleže v posteljo, v kteri je ravno bolnik za kolero umerl; če to stori, bode iz ječe izpušen; zagotovil ga pa je 9 da bo berž vso pomoc imel. ako bi utegnil za kolero Cesarski patent za davke prihodnjega leta 1856 9 roko je bil 30. sept. v Isel-nu narejen. Gruntni, hišui delni in dohodni davki s prikladami vred ostanejo dozdaj 8e ozdravi. zboleti. Jetnik premišljuje, kaj naj bi storil, pa se nazadnje vendarle udá skušnji; — čez malo ur ga prime kolera popoinoma; ker pa je zdravnik koj pri rokah bil, Al kako so se vsi prićujoči u ozdravljenim se pri starem kakor so bili to leto; cesar pa so si prider- bolnikom vred začudili, ki so slišali, da v tišti postelji ni žali, če bi treba bilo v teh davkih kaj premeniti, to pre- noben bolnik za kolero lež al, in da je zdravnik Ie membo med letom 1856 vpeljati. — Iz Rima se piše be- nalašč tako rekel, da bi se skusilo: kaj strah premore. nečanskemu vradnemu časniku, da spravno pismo au strijanske vlade s papežem (konkordat) je narejeno v nemškem in latinském jeziku in obsega sledečih 26 razdelkov: 9 katoliska vera se varuje z vsimi pravicami iu predpravi- cami; placetům regium ni več veljavno; v cerkvenih zade- vah si smejo škofje s papežem naravnest dopisovati, ravno tako je občenje škofov z duhovni in ljudstvom svobodno skofom je popoinoma oblast dana svoje vikarje in svetovavco si voliti vredni, molitve ukazovati stirske liste oklicovati, Skor ves svet bere sedaj časnike; prav očitno se vidi, koliko so se poslednje leta pomnožili, na priliko, bravci dunajski h časnikov iz poštnih zapisnikov : leta 1848 je po pošti iz Dunaja šio po različnib deželah 1 milijon in 189.934 iztisov mnogoverstnih časnikov > laosko leto pa 13 milijonov in 390.151 iztisov. Koliksen razloček! odreci posvećenje (žegne) takim, ki jih niso fare ustanovljati ali jih razdeljevati 9 9 cerkvene zbore sklicovati, ocitne pa- Pogovori vredništva nevarne bukve prepovedovati, Gosp. J. St.: Poslane besede, nabrane v in odrajtali; hvala lepa! Poljanah, smo přejeli Odgovorni vrednik : Dr. Janez Bleiweis. Natiskar in založnik: Jožei Blaznik.