207. številka
Ljubljana, v torek 9. septembra.
XVII. leto, 1884.
Izhaja vrh k dan neier, izimSi nedelje in praznike, ter velja po polti prejeman za avatrij sko-oge rake dežele ea vse leto 1.'» gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vae leto 18 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za ieden meaee 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa ae po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za oetrt leta. — Za tnj e dežele toliko več, kolikor poitnina znala. Za oznanila plačuje ae od cetiriatopne petit-vrate po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., oe ae dvakrat, in po 4 kr., ce ae trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredniitvo in upravništvo.je v Ljubljani v Frana Kolmana bili, „Qledali8ka atolba". Upravniltvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vae administrativne stvari.
Obrtniški shod na Dunaji.
[Izvirno poročilo „Slov. Naroda*.]
Na Dunaji 7. septembra. „Nifi za nas", to bi bila parola vnanjih zastopnikov na Dunajskem obrtniškem shodu. Dunajski izvisevalni odbor, kateri je notorično sestavljen le po Hvojej manjini iz predstojnikov obrtniških zadrug, večinoma pa se strinja s Bamogoltnimi nameni gosp. Loblicha, ni kazal vnanjim, posebno slovanskim zastopnikom, že pri razgovoru v petek nobene prijaznosti.
Vsled tega se je veliko Število obrtniških po-slancev s Češkega, iz Bukovine in Galicije s slovenskim zastopnikom pomenilo, da k taeemu obrtniškemu shodu na Dunaj ne pridejo več. To ni bil shod odposlancev obrtnikov, umpak zbirališče znanih kričačev, kajti vsakemu Dunajskemu obrtniku, od-vetuiku itd., kateri obožavajo nemškega Loblicha, izročila se je ustopnica k shodu.
Vsled tega je takoj, ko je župan Uhl zbor pozdravil, navstal hrupen in neprijeten prizor, za kakeršnega mi vnanji zastopniki nemarno razuma. Znani protisemit Buschenhagen stavil ie namreč predlog: Denašnji zbor izreka popačenim časnikom, ki kvarijo javno mnenje in ker so nasprotniki vsa-cemu poštenemu delu, popolno zaničevanje" Dalje sklene zbor, da se zastopniki časopisov „N. fr. Presse", „N. Wr. Tagblatt4«, „Deutsche Zeitung", „Vorstadt Zeitung", „111. Wr. Extrabiatt", „Frem denblatt" in „"Wr. Allg. Zeitung" izključijo in ne smejo biti prisotni pri obravnavah tretjega obrtniškega shodi.
O tem predlogu vnela se je živahna debata, katere se je izmej vnanjih odposlancev udeležil tudi gosp. Kune iz Ljubljane, naposled pa se je ves Buschenhagenov predlog vsprejel z vsemi proti 5 glasom in po izvrševalnem odboru povabljeni zastopniki listov, morali so ostaviti dvorano.
Zastopniki slovanskih obrtnikov bili so že v petek zbrani na Dunaji. Pričeli so takoj obravnavati in v navzočnosti 70 vnanjih zastopnikov se je sklenilo, da se kara izvrševalni odbor, zakaj ustopa ni omejil samo na obrtniške odposlance, na kar njim
je odvruil g. Loblich, da se danes zamore vspešno delovati le b masami.
G. Kune iz Ljubljane mu je na to odgovoril, da bi zbor 200 do 3O0 obrtniških odposlancev gotovo dosegel boljši vspeb, nego pa velikansk zbor 4000 do 5000 ljudij, ki se na Dunaji vsak čas lahko dobe, ne da bi bilo treba, da jim asistujejo vnanji, zastopniki.
Vnanjih zastopnikov polastilo se je prepričanje, da se posebnega vspeha ne smemo nadejati- Vsak predlog, ki je bil prvi naBvetovan, il je gotovo vsprejet, ne glede" na to, če je Dasve cffana stvar bila še tako brezmiselna. Zaradi hrupnega vedenja Dunajskih statistov so vnanji obrtniki jako razdraženi in da to razdraženi e ne bode poleglo, za to skrbel je g. Loblib sam, kajti povedal je kar naravnost: da so povabljeni le njegovi somišljeniki. Kdor se z njegovimi nazori ne strinja, mu ni bilo treba truditi se k shodu.
Pri tacih odnošajih je naravno, da niti gosp. Kune iz Ljubljane, niti Čeh dr. Toma Rebec iz Brna nesta hotela prevzeti ponujanega mesta zapisnikarja, ker sta se osvedočila. da je nemogoče plavati proti taki nemški reki. Vsaka mirna, pametna beseda se zavrže in gotovo je, da obrtniki po takih shodih le škodo trpć na svojej časti. Pri nas bi nas bilo jednacih shodov sram.
■[(Dalje prih.)
Trgovska in obrtna zbornica.
(Konec.j
Zbornični tajnik poroča o dopisu c. kr. okr. glavarstva v KoČevji, katero se izreka za ustanovitev nasvetovanih kolektivnih zadrug z malo pre-membo. Ono namreč predlaga:
1. za gostilničarje, posestnike hotelov, kavar-narje, točarje žganja, najemne voznike v soduem okraji Kočevskem jedno in v soduem okraji Ribniškem in Velikolaškem jedno zadrugo;
2. za trgovce vseh vrst, vfttevši male prodajalce itd. v sodnem okraji Kočevskem jedno in v drugih dveh tudi jedno zadrugo;
3. za vse ostale obrte razen lončarjev v ob-
čini Dolenja Vas v sodnem okraji Kočevje jedno* in za oba druga okraja (udi jedno zadrugo;
4. lončarji v občini Dolenja vas nnj bi imeli posebno zadrugo.
C. k. okr. glavarstvo omenja dalje, da bode delalo tudi na ustanovitev zadruge mlinarjev in Žagarjev v celem političuem okraj.
Odsek se strinja a temi predlogi ter omenja naj se c. k. okr. glavarstvu tudi poroča, da zbornica hoče obrtovalce na sedeži političnega, oziroma na sedeži sodnega okraja v tej zadevi zaslišati, poročevalec; stavi predlog:
C. k. okr. glavarstvu naj se v tem zmislu poroča.
Zbornica vsprejme predlog.
X. Zbornični tajnik poroča, da c. k. okr. glavarstvo v Postojini z dopisom M dne 4. avgusta t. 1. naznanja, da je z obrtnimi zadrugami, kakor jih je predlagala zbornica, zadovoljno, ter meni, naj bi bo na kak način obrtovalci prej zaslišali.
Odsek meni, naj bi bo c. k. okr. glavarstvu poročalo, da je zbornica pripravljena zaslišati udeležence o ustanovitvi zadrug na sedeži obrtnega ob. lastva, oziroma na sedeži sodnih okrajev. Torej stavi predlog: Zbornica naj to naznani c. k. okr. glavarstvu.
Predlog se vsprejme.
XI. Zbornični tajnik poroča, da je c. k. okr-glavarstvo v Ljubljani z dopisom z dne 22. avg. t. 1. naznanilo, da se v splošnem strinja z mnenjem trgovinske in obrtne zbornice o ustanovitvi zadrug. Povabilo je jeden del obrtovalcev v dan 2. septembra t. 1. v Ljubljano v posvetovanje ter izreka željo, naj bi se poslal jeden zastopnik zbornice k zaslišanju udeležencev v smislu §. 106, zakona z dne 15. mar-cija 1883. drž. zak. št. 39.
G. poročevalec priporoča v imenu odseka predlog: Zbornica naj želji ugodi. Predlog se vsprejme.
Gosp. J. Baumgarter predlaga: Tega posvetovanja oaj se udeležita razen g. tujnika gospoda odbornika M. Pakič in V. Petričič.
G. V. Petričič predlaga, naj se na njegovo mesto izvoli g. A. Klein.
LISTEK.
Kitaj in njegove naprave.
(Dalje.) Zakon.
V Kitaji je teško dobiti samca ali staro devico.
Samec in stara devica sta produkta zapadne civilizacije, tako življenje se nikakor ne ujema z našimi običaji. Kitajci se ženijo že v ranej mladosti, še pred dvajsetim letom. Pogostem lahko vidiš, da 16 letni deček vzame 14 letno deklico. Pri tridesetih letih je že mogoče imeti vnuke. Zgodnje ženitve se popolnem skladajo z našim javnim in rodbinskim Življenjem. Zgodnjim ženitvam neso povod klimatične razmere, kakor mnogi mislijo; dokaz temu je, da se jednako zgodno ženijo na severu in na jugu, v mrzlem in gorkem pasu. Prva skrb roditeljev je ženiti Bvoje otroke. Nevesto roditelji izbero mnogokrat Že več let pred svatbo. Po gostem izbero nevesto iz srede lastne rodbine. Ž^nin in nevesta se seznanita še le na dan svatbe. Uhajati pri nas ni navada, in bi tudi bilo nesmiselno pri naših običa jih. V Evropi dajo žeLinu in nevesti nekaj tednov časa, da se seznanita in zaljubita.  V tem času na-
pravljajo veselice, pojedine, plese. Ti kratki meseci so pri največjih najsrečnejši meseci v življenji, ostanejo jim v spominu vse življenje, spomin na nje jim je vedno dražji, tembolj se postarajo. Vidi se, da nikdo neče prevzeti odgovornosti za predlagano zvezo. Mladim ljudem govore*: zdaj imata dva meseca, spo-znajta se in odgovorita — „da ali ne". Na to pride trenutek, — ali poznata drug druzega? Ali bolje rečeno: ali se moreta poznati ? Gotovo ne. Po mojem je bolje, da roditelji sami prevzemo odgovornost in ženijo otroke > določenem času. V Kitaji se navadno ženijo mej rodbinami jednakega stanu. Ko so nevesto izbrali, narede roditelji ženitno pogodbo, katero podpišejo roditelji sami in najslarši v rodu. Potem pošlje ženin nevesti dve zapestnici, zlati ali srebrni, kakor je premožen. Zapestnici se zvežeti z rudečim trakom v zuak zakonske zvezo. Tisto leto, ko bode svatba, pošlje ženin nekaj desetoric jer-baščekov, velieastno okrašenih z barvumi, napolnenih s svilo, čipkami itd., z jedno besedo, z vsem potrebnim za svatbeno obleko. Nevesta pa pofllje ženinu obleko alJ uniformo, kakeršna godi njegovemu činu. Tisti dan pred svatbo pošljejo nevestini roditelji na ženinov dom vso njeno doto. Buš tiBti dan zvečer pošlje ženin nevesti nosilnice, prevlečene z razkošnim živorude^im svilnatim blagom.  Te nosil-
nice nesd z godbo v spremstvu vse ženiuove pri-sluge, ob jednem neso za nevesto živoiudeče senčilo in tablice, na katerih so zapisani vsi naslovi ženinovi in njegovih prednikov nekaj rodov nazaj. Nevestini roditelji napravijo ta dan velik obed iu pokažejo povubljenim žeuinova durila. Mej obedom Bvira godba, katero je poslal ženin. Ženinovi roditelji ravno isti čas pripravijo obed in pokažejo gostom nevestino doto. V jutro ženitvenega dne odidejo štirje ženinovi sorodniki ali prijatelji na nevestin dom in jo povabijo k ženinu. Nevesta usede se na nosilnice. Neso jih 4 ali 8 mož. Najprej gredd Ženinovi seli.
Ko nevesto piineso na ženinov dom, zbero se v svečanostnih sobah vsi člani rodbine in povabljeni gostje. Nevesta, pokrita s pajčolanom, zleze z nosil-nic. Jedna dama (družica) jo poprosi iti za njo v sobo ženino, kjer jo ta pričakuje v prazničnej obleki. Tu se vpivič vidita ženin in nevesta drug druzega. Od tu odideta k gostom v spremstvu dveh omože-nih dam. Na sredi praznično opravljene sobe je pokrita miza, in na njej je nastavljeno razno sadje in vino. Pred to mizo se mlada zaročenca ustevita, molita in zahvaljujeta se Bogu, da je. jima dal življenje, zemljo, da jih redi, carju za blagosk'onost, roditeljem za vzgojo. Potem predstavi ženin nevesto
.. glasovanji se vsprejme predlog g. J. Baum gartnerja s spremembenim  predlogom g. Petričiča.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 8. septembra.
Kaj da bodo Nemci storili, ko pride v češkem deželnem zboru voliloa reforma na vrsto, pokazali bo že v poslednjej izrednej seji deželnega odbora. V tej seji bilo je na dnevnem redu mm to rimo po~ svetovanje o volilnej reformi. Nemških odbornikov Schraeykala, Volkelta in VValckerta ni bilo, poprej so pa poklali deželnemu nadmaršalu pismo, v kojem pravijo, da se jim ne zdi potrebno, udeležiti se te Beje. Židovska „N. Fr. Pr. pa že slavi nems-s poslance, da bodo s svojim zaviranjem storili zu državo in vlado jako dobro delo, ker bodo s tem preprečili, da deželni zbor ne bode dobil prevelike samostojnosti in veljave, kar bi bilo državi le v škodo.
Zgornje-av atrijski deželni zbor bode neki zavrgel izvolitev jednega ali dveh liberalnih poslancev, katera sta z nepoštenimi sredstvi zmagala pri volitvah. Potem bodo pa konservativci v deželnem zboru dobili dvetretjinsko večino.
Danes se formalno zatvori zasedanje na\li-«k«>iga deželnega zboru in v četrtek se otvori novo. "V novem zasedanji pride na vrsto novi šolski z»kon in nekaj druz:h predlog.
Na Hrvatskem je seduj jako živa volilna agitacija. Vladni pristaši potujejo po vsej deželi in prigovarjajo na svojo stran Poslanci poročajo svojim volile.mo o svojem deiovauji in se ob jeduem ponujajo za kundidate. M&djaroni z raznimi z i vitimi govori poskušajo opravičiti svoje delovanje v dežel nem zboru. Pa tudi opozicija ne drži križem rok, zlasti Starčevičevci budu agitujejo. Starčević sam je v 17 okrajih postavljen za kaudidata
% naiijc države.
V Rusiji se bode sklical cerkveni zbor. Ta-cega zbora že Rusija ni vidila dvesto let. Zoora se bodo udeležilo osem škofov in KijevBki metropolit. Zbor se bode posvetoval, kako združiti odpadle sekte zopet s pravoslavno cerkvijo. V Rusiji je namreč s časom odpadlo od državne pravoslavne cerkve toliko različnih sekt, da se je že bati za obstoj pravoslavne cerkve. — Car prišel je včeraj v Varšavo, in tam ostane tri dni. S carjem prišla je carica, veliki kuez-naslednik in velika kuegin,a Ksenija. Mesto bode V86 tri dni »većanostno razsvetljeno. Včeraj je car vsprejel višje uradništvo, zvečer je bil pa dvorni ples. Danes pa velik ogled vojaščine, ob 5. uri popoludne pa velik vojaški banket. Jutri car ogleda razne zavode, zvečer bode pa ples pri generalu Gurku. K temu plesu bodo povabljenih mnogo poljskih plemeiiituiko/. Temu plesu se pripisuje velika politiena važnost. Car bode imel priliko pogovoriti se z raznimi poljskimi veljaki in prepričati se, da ho <se že streznili in spoznali, da Rusko-Poljska nema pričakovati uobeue rešitve od zvunaj, temveč samo od Rusije same. V četrtek poda se car v svoj grad Skiernievvice, kjer ostane do snidenja treh cesarjev, ki se bode vršilo na ruskih tleh. Ali se bode nemški cesar sam udeležil tega shoda, ki bode 15. ali 16. t. m. še ni gotovo, ker ni prav zdnv, morda ga bode nadomestoval ceaarjevič-naslednik. Avstrijskega cesarja ne bode spremljal nadvojvoda Albreht, kakor se je že jeden pot poročalo. O čem se bodo vladarji razgovarjali, se nič gotovega ne ve, časopisi ugibljejo to in ono, pa njih mnenja se nasprotujejo. V Varšavi in Skier-mewicah so storjene najstrogejše naredbe za varnost carja, še celo po gozdu, v katerega bode hodil na lov, so razpostavljene straže. Pred njegovim pri-
Bvojim sorodnikom in prijateljem. Mej vso to ceremonijo in obedom, ki sledi za njo, igra godba. Svatba odlikuje be, kakor vidite, z veličastno prostoto, v njej ni nič verskega, nič uradnega; jedine priče so Bog, rodbina in prijatelji. Po obedu ostanejo vrata ves večer odprta, VBi sosedi in tudi mi-mopotujoči imajo pravico iti v Žiliiče, pogledat nevesto, katera sedi za posebno mizo. Drugi dan ponovi se ta ceremonija ua nevestinem doma.
Jaz sem toliko naiven, da verujem v upliv ceremonij, ki vzbujajo čiBlanje do dovršenega obreda. Nič ni bolj dolgočasnega in ue uspravlja bolj neprijetnega utiša, kakor svatba v višjih krogih v zapadni Evropi.
Jedva je dovršen obred, p« se mlada preob-lečeta iu hitita ua pot; uli bi ne bilo bolje, da bi se nmaueu in duhovnik kar povabila na kolodvor, poroka bi bila pred odhodom vlaka, gosti bi sa useli po klopeh ua perouu, ter hrupeuje in žvižganje hla-ponov bi zameuilo petje in godbo. Jaz mislim, da pride še do tega. Na zapadu ceremonije vedno bolj ginejo, ostanejo samo še mrtvaški obredi. Uzrok temu je to, ker se je lahko smijati nad obredi živih, pred smrtjo pa vsi umolknejo iu tudi najhujši skeptiki si ne upajo norčevati se iz pogrebnih obredov. (Daljo prih.)
hodom v Varšavo je policija tam preiskala več hiš in neki več osob zaprla, ker so na sumu zveze z nihil.sti. Koliko je v tem resnice, ni mogoee vedeti, kajti ruska policija take stvari kolikor je moč prikriva.
Wzhodiiorumelski ravnatelj notranjih zadev poslal je vsem prefektom okrožnico, da se ne-majo mešati v politiko in to tudi zapovedati svojim poiložuim uradnikom. „Maricau v dolgem članku pojasnuje, kako slab upliv ima umešanje uradnikov v politiko, zlasti pa v volitve in se obrača do vlade, da bi strogo pazila na to, da bi se izvrševal gori omenjeni ukaz. Ta korak voditelja vzhodnorumel-skih notranjih zadev naj bi tudi drugod uradniki posnemali. V mnogih državah se žalibog vidi, da ao uradniki prvi agitatorji pri volitvah in na vse pre-tege skušajo pačiti javno mnenje. Ni treba omenjati, da ima tako postopanje slab upliv na uradne posle, ker vsled tega primanjkuje uradnikom časa i u potrebne brezpristranosti. Tudi v Avstriji bi že večkrat bili želeli, da bi vlada dala kak tak ukaz, zlasti za nas Slovence bi to bilo jako koristno.
Na Francoskem se že začenja agitacija za volitve senstorjev, ki bodo še le v januvarji. Republikanci up&jo pri teh volitvah nekaj uovib sedežev pridobiti. Izmej 30 departeinentov, kateri letos volijo, jih je sedmero, katere zastopajo sami monarhisti v senatu, v zbornici poslancev pa sami republikanci. Republikanci upajo v teh okrajih zmagati tudi pri volitvah v senat, da bode potem pre bivalstvo teh krajev v obeh zbornicah po zastopnikih jednacega političnega mnenja zastopauo.
Po časopisih se govori o novej egipto vskej konferenci. Sedaj jo neki hoče sklicati nemška vlada, ko bi Angliia tega ne hotela. S tem hočejo Nemci ustreči .Francozom. Na konferenci bi Nemčija s vso energijo podpirala francoske zahteve nasproti Angliji. Ta konferenca bode težko kaj vspeš-nejfla, nego je bila prejšnja če se bode res sklicala.
Angleško časopisje ni nič kaj zadovoljno, da ima sudanska ekspedicija namen samo rojiti <on-,Iona. Skoro vsi list: zahtevajo, da naj angleški vojaki nazaj porinejo Mahdija, da ne bode s svojimi četami vedno nadlegoval Egipta.
Dopisi.
fz O rasi ovc 7. septembra. [Izviren dopis.] Mnogo smo že čuli in brali o šolskem nadzorniku g. Ambrožiču, kako da sovraži naš jezik ter pri vsa-kej priliki zasmehuje naše pravične zahteve, a njegovo vedenje pri  učiteljskoj   konfereuci v Braslov-čah (dne 23. avgusta) presega že vse meje dostojnosti. Ta mož se je drzuil  zbranim učiteljem svojo posebno modrost skazati s tem,  da je   najbolj raz-j širjen list  na  Spodnjem Štajarskem  (Slov. Gospo-| dar-ja) imenoval  „ein Verdummungsblatt" — in to j pri konferenci dvakrat poudarjal; dalje je na našem trgu javuo smešil  volilce g. prof. Žolgar a ter na Burov način žalil nas Slovence,  češ,  da smemo zadovoljili biti, da ni bil morilec Čuvan obešen, ker imamo sedaj upanje, da bode še nekdaj oproščen ter ga lahko potem za poslanca v deželni zbor volimo.  Vprašali bi, ali je visoka vlada omenjenemu gospodu za-to podelila to častno službo, da prodaja okolu svojo  politično  modrost (?).  Vprašali bi pa tudi, ali res ni  nobenih sredstev,  ki  bi zabranile nadzorniku slovenskih Šol, tako nesramno Slovence — volilce in indirektno  naše vrle poslance žaliti. Mi prosimo uljudno naše gg. zastopnike,  da še o pravem času opozorijo deželni zbor na to.
VBraslovčah, dne 1. septembra 1884. Franj o Prislan, načelnik kraj nega šolskega sveta. F. Prislan, župan.   Josip Plaskan, občinski svetovalec.
Iz sodiie/jra okraja Katišlcega 3. avg. [Izv. dop.] Kakor poročajo vsaki dan časniki, divja kolera že po laškej zemlji. Povsod po Avstriji skrbi se za to, da bi se razširjevanje kolere, če bi se zanesla v naše kraje, kolikor mogoče zajirečilo. Naredbe, katere so se zaradi kolere izdale, gotovo ne bodo neznane i predstojništvom eraričnih poslopij. Nam se neizmerno čudno zdi, da se c. kr. domena v Gorici tako malo briga za te naredbe. V Zatiškej graščini uaj)eljaoa so nekatera stranišč* direktno v Zatiški potok, kateri tukajšnjim prebivalcem služi za pitno vodo. To se godi sosebno pri stranišči v sprednjej fronti graščine, kateri vso svojo nesnago oddaja Zatiškemu potoku, kajti ta je tako napeljan v stranišče, da ga izplavlja ter sproti seboj odnaša nesnažne suovi. In ta voda služi prebivalcem 50 reci |»etdesetih hiš v užitek. To je tak nedostatek, kateri se ne nahaja gotovo pri nobenem eraričnem poslopji v vsej Avstriji. Ako se kolera zanese v naše kraje, gotovo bode ZitiŠka graščina središče te strašne bolezni. Upajmo, da bodo te vrstice opomnile c. kr. domensko direkcijo, da naredbe glede zaprečenja kolere gotovo tudi veljajo za erarična poslopja. —
■z Skednja 6. septembra. [Izv. dop.] .Slovanska Vila' imenuje se naše mlado društvo, ki se je ustanovilo na u^rodnej podlagi. Naša vus je velika in broji okolo 2000 dui. Torej je bilo tako društvo zelo potrebno, ker je morda že na široko znano, da so Skedenjci izborni pevci. Saj jih pa tudi ves Trst in okolica pripoznava ko prve. Naše društvo je torej iz blažega namena ustanovljeuo. Pospeševanje petja slovenskega in razširjanje omike sta glavna smotra istemu. Da se to izpelje, porok nam je sedanji odbor. Pri zadnjem občnem zboru je bil izvoljen predsednikom g. Jože Sancin, Nemec, gostilničar in posestnik, podpredsednikom g. V. Sancin, tenorist znan od prejšnjih časov. Denarnica izročila se je g. Andreju Oblaku. Tajništvo je v zanesljivih rokah g. Antoua Sanci na, ki bode z gorečnostjo opravljal ta posel, ker je navdušen za društvo. Imamo še potem celo vrsto odbornikov in namestnikov, vsi polni veselia za društvo. Društvo ima do danes 32 delujočih udov, podpornikov se pa bode nabralo gotovo lepo število.
Da pa zadostim svojej nalogi, moram kot po« znavatelj tukajšnjih razmer z ozirom na nasprotnike našega društva javno izreči obžalovanje onim ljudem, ko j i iu je več njihova slava in čast, kakor korist in napredek naroda. Oni delajo, kakor znani profesor v Ljubljani, žele se kvišku popeti, ali spodletelo jim bode. No, pa da predaleč ne pridem, hočem še mlademu društvu čestitati na dosedanjem vspehu. Vrli pevci „Slovenske Vile", le tako naprej in gotovo dosežete svoj namen. Branite jezik svoj, stojte na bivniku s pesnijo za narod in hvaležno se vas bodo spominali naši potomci. Vaše gaslo naj bode jiovsod slovanska pesen, in s to gotovo premagate. Bog blagoslovi, Bog množi vaše društvo, da bole cvetelo na vse čase v Čast vam in narodu slovenskemu 1
Od nemške meje 7. septembra. [Izv. dop.] Dne 4. septembra t. 1. je imelo učiteljstvo Gornje-radgonskega in Ljutomerskega okraja pri Kapeli svoje okrajno zborovanje, katerega se je 33 učiteljev in učiteljic udeležilo. Kot gostje so zborovanje počastili: g. Breks, učitelj iz Medžimurja; g. Ornik, nad učitelj pri Sv. Ani; g. Čeb, učitelj v Radgoni, in g. Hobn, mediciuar v Gradci, z gospo-dičino sestro.
Predsednik c. kr. okr. šolski nadzornik g. J. Ran-ner sije imenoval namestnikom g. Šijanca, nadučite-lja pri Sv. Križu; učiteljstvo pa gg. Šetino in Kočarja, oba iz Radgone, zapisnikarjema izvolilo.
Gosp. prvosednik otvoii ob l/»9. ur» zborovanje s primernim nagovorom in se h koncu spominja največjega pokrovitelja učiteljstva presvitlega cesarja Franca Jožefa I , ter vabi navzočno svojo hvaležnost s klicanjem trikratnega „živijo!" izkazati. Učitelji so tudi iz dna srca sledili temu vabilu.
Gosp. Treuensf eld — Ljutomer — predlaga, naj bi jeden zapisnikar slovensko, drugi pa nemško zapisaval. Ta predlog so vsi odobrili; vender je pa le samo pri predlogu ostalo, ker gg. zapisnikarja sta vender vse nemški pisala; zakaj ? ne vemo. — Znabiti nesta slovenskega jezika zmožna ali ga pa sovražita.
Gosp. prvosednik je na to naznanil razne v tem letu došle ukaze in odloke. Mej temi je najvažnejši oni, ki pravi, da smejo le taki učitelji drugi izpit delati, kateri so v nemškem jeziku, t. j. v govoru in pisavi dobro oboroženi (sic!). (Na slovenski jezik se ne gleda toliko, saj ve" c. kr. deželni šolski svet v Gradci, da na Mariborskem učiteljišči g. Janežič, alias Janeschitz, slovenski jezik poučuje.)
Opazke, katere si je g. nadzornik pri obisku raznih šol nabiral, so bile vsestranske in so zopet dokazovale, da še nemajo vsi učitelji pravega veselja in skrbi do omike lastnega naroda. H koncu je tudi opozoril učiteljstvo, naj ostane pri svojem poklicu iu se ne peča s politiko. (Prav dobro bi bilo, da bi se to tudi našim nemškim tovarišem povedalo, kajti ti so brž večinoma vsi — aposteljni „nemškega šul-vereina", in spominjam se še, da so nekateri gosp. Pestallozijevi učenci ravno takrat, ko je bivši minister Str emay r v Lipnici kandidoval, boljše in celo najviše službe dobili, in sicer zato, ker so za njega volilce lovili, torej — se s politiko pečali. Por.)
Temu so sledili referati, in sicer je gospod Treuensfeld prvi nastopil na oder in govoril: „Po katerih natezah bi se zamogel jeden kraj, oziroma okraj popisati" in „Popis Ljutomerskega okraja".
Z veliko pazljivostjo poslušali smo to v slovenskem jeziku izdelano predavanje, in pritrditi mora vsak objektivno misleč, da je g. referent svojo nalogo v občo zadovoljnost rešil. To mu je tudi g prvosed-nik priznal.
Go^p. Horvatu, naduČitelju v Ljutomeru, kateri je predlagal, da bi se ta govor avtografoval in potem razdelil mej različne šole, se je g. Šetina protivil, češ, da je popis okraja Feldbacb jako dober in da bi to delo zaman bilo. Gosp. Šetini se je ta popis znabiti zaradi tega zameril ali se mu pa ni dopadel, ker je slovensko spisan. Gosp. Kovačič iz Ljutomeru ga je pa zavrnil in mu za celo zborovanje sapo zaprl. K zadnjemu je g. Erženjak iz Gornje Radgone predlagal, naj bi se to delo do druzega leta preložilo, do takrat tudi popis Gornjeradgon-Bkega okraja izdelal in potem vse skupaj v tisk dalo.   Ta predlog so je vsprejel.
Freuensfeldovemu referatu je sledil referat gosp. Mihi-hru od sv. Jurija o „Uredbi šolskih bukvarnic". Tudi ta gospod je svojo nalogo dobro rešil. Posebno važeu je bil opomin do učiteljev, da naj otroke narodno odgojajo in pazijo, da se v sedanjem burnem času narodu zvesti sini in hčere ohranijo. Pogovora, kateri je temu sledil, so se v deležili gg. Kvas, Erženjak, Leveč, Vreča, Horvat, Cvahte, Kovačić, Puše-njak in Frruensfeld.
Z govorom g. Košarja (v nemškem jeziku) o „/vezi oblikoslovja z računstvom" nič nesmo bili kaj zadovoljni, ker je ta gospod nekaj uepomenljivih fraz naštel, katere so dan današnji povsod občue. Sploh pa je bilo iz govora razvidno, da se je gosp. referent z oblikoslovjem še malo pečal.
Sedma točka je po predlogu gosp. Kovačiča odpadla.
Gosp. prvoseduik je na to ueki«j o hygieničnem katekizmu govoril, kateri se bo moral od nalašč za to postavljenega odbora izdelati.
Poročilo o stanji in rabi okrajnih učiteljskih bukvarnic je kazalo, da so iste sploh na starem mestu. Predlog g. Levca, naj bi se „Matične" knjige iu Jesenkovi sjiisi naročili, se ni vsprejel, ker deželni šolski svet ne dovoljuje  več  nobene podpore.
Po volitvah stalnih odborov bila je tudi volitev poslanca v deželno učiteljsko zborovanje. Izvoljena sta bila gg. Erženjak in Cvahte in sicer prvi za Gornjo Radgono, drugi za Ljutomer.
Gosp. prvoseduik je potem karal še nekatere učitelje zaradi prevelike inlačuosti pri pogovorih, zborovanje zaključil iu učiteljstvo opozoril, naj si ogleda razstavo ročnih del itd. Negovske šole.
Tukaj moramo reči, da gospod voditelj kakor tudi učiteljica ročnih del potrebo ljudstva poznata. Ročna dela so kaj lična, vender pa tudi močno na pravljena. Posebno dopadlo nam je, da se deklice Že uče obleko šivati ne pa sploh "štrikati in heklati" kakor se drugod godi. Le na ta način se zamorejo vrle, skrbne in snašne gospodinje odgojevati in to je namen ročnih del.
Druga ura popoludne nas je rešila tega sicer tni'ia polnega pa vender za lasten napredek kaj važnega dela.
Po zborovanji bil je skupen obed, pri katerem so se vršile razne napitnice; obžalovali smo samo, da nas je gOBp. nadzornik tako hitro zapustil.
Želja poročevalčeva pa je, da bi dobro seme, seme, katero se je ta dan sejalo, zopet rodoviteu sad prineslo v Čast učiteljstva in v blagor slovenskega naroda.
Domače stvari.
— ( P r e 8 v i 11 i cesar) podaril je občini Petrova vas 300 gld. za Šolske namene.
— (Deželni zbor Kranjski) otvoril se je danes oh 11. uri dopoludne v redutni dvorani po slovesni sv. maši v stolni cerkvi, katero je služil stolni prost. g. Zupan. Poslanci, prišedši k zborovanju neso imeli posebno veselih obrazov, tudi občinstva je bilo malo in še to je kmalu odšlo, da so naposled ostali skoro sami časnikarski poročevalci in nekaj plemstva v rezervirani loži. Deželni glavar grof T h um je s slovenskim in nemškim govorom otvoril zborovanje. Spominjal se je v lojalnih besedah umrle presvitle cesarice Ane, katera je delila bogato podporo revnim in raznim ustanovam kranjske dežele. Posebno laskavo se spominjal ranjcega knezoskofa dra. Zlatousta Pogačarja. Rekel jo o njem: Neizprosna smrt je letos tudi visokoča8titemu udu deželnega zbora, milostljivemu knezoškofu dru. Pogačarju oči zaprla. Vednosti, ple
menite lastnosti dičile so visocega du'nega pastirja. Veatio opravljajo svojo pretežavno službo, vodil je osem  in pol leta modro in previdno Ljubljansko škofijo. Pokojnik bil je domovini goreče udan in 2a napredek dežele vnet.  Podpiral je vse zavode, duhovne in posvetne, posebno pa je bil velik pomočnik učeče se mladine in pospelevatelj šolstva. Vsled tega ga je presvitli cesar z visokimi redi odlikovati blagovolil, mi pa in vsa dežela kranjska postavimo blagemu vladiki trajen spomin v naših srcih. Deželni glavar  potem   pozivlje  deželne  poslance k uspešnemu delovanju in zakliČe trikrat „slava" in „hoch*  presvitlemu cesarju.   Narodni poslanci na udušeno trikrat zakličejo „živio" in „slava", nemški poslanci pa molče. Deželni predsednik baron VVinkler pozdravi zbor slovenski in nemški in iz* raža upanje, da bode delovanje uspešno. Potem se vrše volitve. Rediteljema se volita gg.: dr. Poklukar in baron Lichtenberg,  verifikatorjemagg.: !!<>-bič, in Dežman  V peticijski odsek gg.: vitez Schneid (načelnik), LavrenčiČ,  Pfeifer,  baron Cojz (namestnik) in grof Auersperg, V upravni odsek gg.: dr. Poklukar (načelnik), Detela, Pakiž, dr. Papež, dr. Samec, Svetec, Faber, baron Taufferer in baron Schvvegel (namestuik).   V finančni odsek gg: Dr. Mosche (načelnik), dr. Poklukar, dr. Voš-njak,   Šuklje,   Dežman   (namestnik), JLuc^man in dr.  Mauer.   V odsek za letno sporočilo gg: Obreza,   dr.   Dolenec,    Kluo   (načelnik), Robič, dr. Sterbenc, Faber in dr. Mauer (namestnik). Poseben odsek se izvoli za pretres poročila deželnega odbora o  lastni  režiji  v blaznici na Studenci in sicer gg.  dr. vitez Bleiv/eis,  Djtela, dr. Sterbenc Grasselli  (načelnik), dr. Poklukar, dr. S^mec, Dežman, baron Apfaltrern (namestnik) in baron Taufferer. Seja se jo končala ob 2. uri popoludne. Prihodnja seja bode prihodnji teden in se poslancem pismeno naznani.
— (Iz Rovt pri Logatci) se nam piše v 8. dan t. m. Tukajšnji občinski odbor volil je danes jednoglasno visokor. gosp. deželnega predsednika bar. And. VVinklerja, visokor. gosp. deželnega gla-varja grofa Thurna in c kr. okrajnega glavarja g. Mahkot-a svojimi častnimi občan'.
— (Deželnim glavarjem za Štajersk o) imenovan je grof Gundacker Wurmbrand-Stuppach, njegovim namestnikom dr. Herman baron Godel-Lunnov.
— (Koperskej posojilnici), katera ima neizmerno važnost za narodno piobujenje in za denarno neodvisnost slovanskegu prebivalstva ister-skega, dovolila je bauka „Slavi j au 10000 gld. kredita. Slava!
— (Sloveusko delavsko pevsko društvo „Slavec") imelo je preteklo nedeljo svojo „ustanovno veselico" v lepo okrašeni „Ćitalnični restavraciji" na korist svojemu fondu. Oočiustva bi.o je jako veliko, veselica pa izborna, da se sme mlademu društvu na prvega nastopa jako ugodnem uspehu le Čestitati. Za danes le še toliko, da je mlado društvo postavilo 60 pevcev na oder in da ima lepo bodočnost pred seboj. Obširen popis jutri.
— (Vabilo) na občni zbor „Narodne šole", društva v podporo slovenskemu ljudskemu šolstvu, ki bode dne 10. septembra 1884. leta ob 6 uri popoludne v sobi „Slovenskega učiteljskega društva" na Sv. Jakobu trgu, hiš. štev. 10. Vzpored: 1. Ogovor prvomestnikov. 2. Poročilo o odborovem delovanji v XII. društvenem lotu. 3. Pokladanje društvenega računa in imenovanje pregledovalcev računov. 4. Volitev 9 odbornikov. (Funkcijonarje voli odbor sam.) 5. Nasveti    V Ljubljani, dne 4 septembra 1884.
Odbor.
— (Vojnik pri Cel ji) dobi že davno za-željeni brzojavni urad.
— (Iz Bezuljaka v Menišiji) v nedeljo dne 7. t. m.: zjutraj jedno četert na peto uro je začelo goreti ravno v sredi vasi, kjer so hiše tikoma druga pri drugej; ker so vsa poslopja s slamo krita, je je teško ubraniti. Ker je bilo posebno mirno vreme, se je kaj počasi požar Širil; in ko 80 vrli Beguujci prišli na pomoč, neso več pustili ognju naprej. Pogorelo je 8 posestnikov veči del z vsemi pos opji, nekaj živine, vsa krma in domači pridelki. Več dru-gokrat.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Slatina G. septembra. Po hudem, 10 ur trajajočem boji propali smo v 3. razredu v občinski zastop.   Nemčurji silno pritiskali na
naše volilce. Nobeno sredstvo ni jim bilo pre-nesramno. „Zmago" zahvaliti imajo nasprotniki največ iz Ptuja prišedšemu okrajnemu glavarju Premersteinu. Tega odpust bil hi jednak po-mirju mej nami. Narod silno razburjen.
Bruselj 9. septembra. Katoliški dnevniki zahtevajo preiskavo o predvčerajšnjih izgredih. Župan imel je včeraj daljši razgovor z ministroma Malou in Jakobs. Župan prepovedal je v nedeljo nameravano manifestacijo učiteljske zadruge. Nekoliko včeraj zaprtih osoh so zopet izpustili.
Pariš 9. septembra. Agence Havvas poroča iz Šangaja: Kitajci hočejo ustje reke za vožnjo v Sangaj zapreti. Konzuli protestujejo proti temu.
Razne vesti.
* (Perzijska jezikoslovna znamenja pred sodn i jo ) V Perziji je poseben način jezikoslovnih znamenj običajen. Mi I 1110 si, da pripeljejo pri so.Iniji pred beglerbega zatoženca, kateri nikakor neče obstHti zločina, katerega ga dolže. Beglerbeg zapove prinesti palice. „Jaz prisežem, da sem nedolžen11 kliče nato zatoženec, položi svoji roki na prsi navskriž ter pomoli jeden prst venkaj. Briči so pripravljeni s palicami, gledajoč v sod-n'ka, kateri upira svoj pogled na prsi ubozega moža. „Ti si kriv, potepuh r se zadere zdaj nad njim sodnik. — „Pri Tvojej častitljive) glavi prisegam, da sem nedolžen !" zopet odgovori zato-ženi, položi zopet roki navskriž in pomoli zdaj dva prsta venkaj. Tako se to delo ponavlja vedno dalje in dalje, dokler ne pomoli vseh desetih prstov venkaj. Zdaj zakliče beglerberg: „Dobro, izpustite ga, ker je popolnoma nedolžen 1" — Zatoženec je naznanil z jednim prstom, da hoče beglerbergu dati za oprostitev jeden toman (2 gl. 35 kr.); a sodnik ga je oprost'1 še le tedaj, ko mu je z desetimi prsti obljubil deset tomanov (23 gl. 50 kr.). —
Narodne-gospodarske stvari.
Prevrat ua avstro-ogerskein žitnem trgu.
Kolik pomen ima žitna trgovina  za Avstrijo, zlasti za ogersko polovico naše  države,  to utegne biti občeznauo.   Od nekdaj že se ogersko zemljo smatra za krušno mater srednji Evropi iu ogerski producentje, ki ho že po svoji naravi malo bolje na ošabno plat, imeli so Se do pred kratkim mogočno in zmagovito zavest, da brez njih ni žita, ni žitne cene in da tako tudi mora večno ostati. Posmeh-so se ti, če si jim govoril o  neizprosnih ni ekonomije zakonih, ki lahko tudi blagostanje Bkeg« trga razdruSčijo, če si jih opozarjal ni te zlasti v novejšem času svetovni trg od «1 dne preobrazili«' ! In vender je vsakdo lahko vioej, da se tam v daljini kopičijo oblaki, ki b«jdo veliko ujfmo vrgli na ogerki žitni trg, kako hitro se odprd! Mislilo se je, da  Amerika   ne  more konkurirati z ogerskimi žiti, da za tega delj ne uvaža žita v Evropo, v resnici pa je temu kriva bila obstrukcijska sistema, žitni obroč v Novem Jorku. In to se je videlo neverjetno, nezmožno, izpodkopati saraovladje ogersko 1 Drugo naključje, ki je ogerskim pridelovalcem tudi zelo na roko šlo, bilo je to, da so letine za žito bile v Nemčiji, v Franciji in v Švici zelo Blabe, in da se je zatorej veliko nujniš^ segalo po zgodnjih ogerskih žitih. In še tretje zmagovite okoluosti ne smemo pozabiti: ogerska žita so jako dobra bila.
Letošnje leto pa je na jeden mah ustvarilo popoln preobrat v naši žitni trgovini. Amerika je na-Btopila drug pot, v vsej hitnei pošilja nam preko oceana zaloge vlanskega Žita, tudi ona. ho e urno poprodati. Indija je, če moči, še hitrejša, tržiš -a azijske pšenice pomikajo še bliže k našim mejam. Rusija jo pa tudi že Nemčijo poplavila s svojimi ž ti. Tej kvautitavni, nemani konkurenciji mogla bi se ogerska žita samo tedaj vspešno ustavljati, če bi bila tako dobra, kakor je to bilo druga let*«.; a tega letos ni. Vsemu temu druzega nasledka ne more biti, kakor je v resnici že pokazal se, namreč, da cena žitu neznansko pada. Od due, ko se je žetev oficijalno pričela, to je od 29. dne junija meseca pa do začetka tega meseca padla je cena pšenici za dva gold., rži za jeden gold., ovsu za osemdeset novcev, in koruzi za devetdeset novcev. To bo torej cene, ki bi jih še pred kratkim nihče ne bil pričakoval! Nekoliko, za uekaj novcev je cena sicer zopet višja, a to je samo mimogrede*. Ceno dela izključno h povpraŠanje po blagu. To pa čaka, da bi cena le še bolj padla, ali vsaj da ostane tako nizka. Jasno je torej, da je našemu žitnemu trgu začela biti jako tesna ura. Tisti ogerski pregnanci, ki jim celd vlauska žitna cena ni bila za-dosta visoka, tisti so vsled tega preobrata pač že postali nekoliko bolj krotki. Vlausko zrnje, ki so je bili poskrili po svoj li žitnicah, bode rado prišlo na dan. Ali vender, da si je že očevidno, da so sedaj ogorka žita v primeri dražja nego-li tuja, v nanj a, ni še čutiti, da bi letošnjo ogersko žetev puščali na trg, — še zmirotn bodejo ogerski trgovci tuje dežele pokoriti z visokimi Sitnimi cenami. Pri silni konkurenciji iu zato, ker ogerska žita neso letos tuko  izborna,  utegna   na Angleškem ogersko pše-
nico kmalu izpodriniti pšenica indijska — to je silno nevarno, ako se v polit'ki ceu o pravem času ne odjenja! Če se mogočni konkurenciji časa pusti, da si potrebi svoja pota, potem bode ogersko žito še v veliko nižjo ceno prisiljeno, nego-li jo mora sedaj pripustiti, da oživi izvoz. In izvoz žita je tisto, na čemer sloni poglavitno blagostanje ogerske dežele. Če izvo/ trpi, udari kvara na poljedelstvo ogersko nazaj, a izpodkopano to poljedelstvo bi nam prouzročilo brezkončuib težav. To je torej višji strab, ki gleda iz sedanjega stanja na našem avstro-oger-skem žitnem trgu, to nam torej tudi more greniti veselje ki ga imamo nad tem, da se tačas na dolgo in široko vsakdanji kruh bolj v ceno uživa.
M
Poslano.
V uradnih no v in „Laibaeher Ztg.u 206. številki z dne 6. kimovca t. 1. se na zadnji strani nahaja uvr-stek (inserat), po katerem išče nekdo hrane in sta-novišču osemletnemu dečku, in to v bližini protestantske šole v Ljubljani, s pristavkom, naj se dotične ponudbe meni pošiljajo.
Da me ue bi kdo krivo sodil, primoran sem javljati, da nisem jaz tistega inserata niti sam v imenovane novine uvrstiti velel, niti nikogar druzega v to pooblastil; ter da kot Slovenec in katoličan niti ne nameravam svojega Bina v nemško, protestantsko učiluico pošiljati.
V Velikih Laščah, 7. kimovca 1884.
Matija Hočevar,
c kr. poštar.
Ljudsko sredstvo. Moll-ovo »Francosko žganje in bo1u daje ravno tako uspešno kakor ceneno sredstvo proti trganji po udih, ranah, oteklinah itd. Cena steklenici z navodom 80 kr. Vsak dan razpošilja po postnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Dunaj i, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Holl-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 9 (690—8)
Tujci:
dne 8. septembra.
Pri Niona i pl Baldini ic Trsta. — Badovič iz Hrvatskega. — Pajrana iz Pulja.
Pn M »Ji*i: Knez Wrede iz Trsta. — \Vohl, Neu-in.in z Dunaja. — Recht iz Gorice. — Belz iz Gradca. — Vitez Sceneid iz Kamnika
Meteorologi eno poročilo.
S	Čas opazovanja	Stanje barometra v nam.	Temperatura	trovi	Nebo	Mokrim v ID 1x1.
*j o. e m --o	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	73301 m. 734 29 ■■. 736-34 mm.	+ 10-4'C -f-17-8" C + 1M°C	Si. BVZ. sl. jz. sl. Bzh.	obl. obl. jas.	210 mm. dežja.
ril o. Si t—'	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	73764 mm. 735-35 mm. 734-77mw.	+ 9 0° C 4-190° C + 13 8« C	brezv. hI jvz. sl. jz.	megla jas. obl.	4-90 ram. dežja.
8. sept.	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	737-24 mm. 737-86 mm. 739-24 mm.	+ 12-4° C + 186'C + 12-4° C	sl. vzh. sl. vzh. brezv.	obl. d. jas. d. jas.	240 mm. dežja.
Srednja temperatura + 13-3°, -f- 139° in + 14*5°, za 2*5°, 1*4° in 0"5° pod normalom.
DD-ULneJsica, "borsaa. dne 0. septembra 11.
(Izvirno tolegraGčno poročile.)
Papirna ren a..........80 gld. 70 kr.
Srebrna renta ....       ....    81   r 50 h
Zlata ren.........104   „ 55 „
6°/0 marčna renta.........                                      95   , 85 „
Akcije narodne banke.......                              848   , — ,
Kreditne iikcije......                              .   .   297   „ — ,
London........                                     .   .       121   ,65 „
Srebro............—   „ — ,
Napol............                                                 .      9   , 66 „
C. kr. cekini........                                                5   B 75 ,
Nemško marke .....                                          5%  „ 65 „
4°/0 državne »rečke iz 1. 1854   250 gld.   124   , 25 „
Državne srećke iz I. 1864. 100 gld.   170   , —
4V0 avstr. zlata renta, davka prosta.   . 104 gld. 25 kr.
Ogrska zlata renta 6»,..... 122
r»       .... 92
„     papirna renta 5°/,..... 88
5°,0 štajerske zemljišč, od/ez. oblig. . 105
Dnnavn reg. srečke 5#,'0    .   .   100 gld. 115
»2">lj- °b*. avstr. 41/!0/, »lati zast. listi . 120
Prior, oolig. Elizabetine zapad, železnice 108
l'n>r. oblig. Ferdinandove sev. železnice 105
Kreditne srečke......100 gld. 176
Kudnlfove srečke  ....         10   „ 19
Akcije anglo-avstr. banke .   .   120   „ 106
Trammway-druit. velj. 170 gld. a. v. 211
15
05 55
2.> 75 30 50 75
75
Tour- in retour-listi.
S I. dnem avgusta t. I. se izdavajo naslednji tour- in retour listi.
Mej Oorico in
P O *» t 11 f O	eljavni	Jadernl ln brzoviakl			Foitnl (oiohni) Vlaki		
	>	I.	n.	III.	I.	n.	in.
	1		X	azred			
Tržičem....... Nabrežino...... Sežano .......	2 2 2	2.28 3.80 5.32	1.70 2.82 3.94	1.16 1.90 2.66	1.90 3.18 4.46	1.44 2.38 3.34	0.961 1.60 2.24^
Mej Reko in
I* o (-4 t  K J C	> e« ^> r	Jadernl In brzoviakl			Foitnl (tiobni) vlaki	
		I.	n.	m.	l i n.	IIL
		razred				
Matulje- Opatijo ....	2	1.18	0.86	0.58	0.9o|o.7ojo.45	
	12	—	—	—	1.2010 90,0.60	
	2	—	—	—	2.201.561.10	
Trnovo-Bistrico ....	19	—	_	—	2.75 2 05	1.40
	2	—		—	3.30|2.45	1.65
Postojino .......	8	6.38	4.74	3.22	5343.98	2.66
Poslano.
(15—27)
GLAVNO SKLADIŠTE
IJEVK
najčistije tužne
KISELINE
poznate kas najbolje okrepljujuće piće,
I kas izkušan liek proti trajnom kašlju plućevlne I želudca bolesti grkljana I proti mehirnlm kataru,
!II\KK M ATTOM.IA
Karlovi vari i Widn.
C—11
o"
o
© t:
•d
H
"Tj
W P*
(D W
e:
Na etiketo in sam ah, kakor kaže podoba, flsV" treba oatro pazili.
GIESSHUBLER
i
o
p-
Dijak revnih starišev
z dežele vsprejme se brc.plačno v stanovanje in hrano. — Kje? pove upravništvo „Slov. Naroda". (566 — 1)
star 12 do 16 let, ki zna saj nekoliko nemško, vsprejme se v neko špecerijsko prodajalnico. — Več pri upravništvu »Slovenskega Naroda". (551—4)
(ploščnato glisto) prežene
dr BlocH na UDvinaoi,
Praterstrasse 42, tudi pismeno.    (90—lf>)
I za leto 1885
y£ bode izdalo 5?
? ULrecinlštTro „CT-ULrja, s pušo". %
Obsegal bode do 200 stran i j, in sicer: koledar, hu- *f j£ mnreske z Ilustracijami, ialjivo berilo in ln-
qk aerate, kateri se bodo raćunili  po nizkej  ceru za e&
J celo ali pol strani. — IzSel bo koledar prve dni de- 5 5:             cembra t. I. — Cena mu bode 50 kr.
Naročnina naj se pošilja na (518—3) »
uredništvo „Jurja s pušo". ?
„NAR00NI TISKARNI"
v I 4j 111 >ljji 11 i
so izšle in se dobivajo sledeče knjige:
NOV.
Roman.  Spisal Turgenjev, poslovenil M. Mdlovrh. — Ml. 8°, 32 p61.  Cena 70 kr., po posti 80 kr.
Ti3.ia.ailz našega časa.
Roman.   Spisal M. Lermontov, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 264 stranij.   Cena 40 kr., po pošti 45 kr.
Dubrovski.
Povest.   Spisal A. S. Puškin, poslovenil J. P. — Ml. 8% 122 Btranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr.
Za znižano ceno
se morejo še dobiti sledeče
slovenske lepoznanske knjige:
Z. zvezek, ki obsega: Stenografija, spisal dr. Ribit.
— Životopisje, spisal Rajč Boi. — Prešern, Prešerin ali Preširen, spisal Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, spisal J. Jurčič. — N. Machiavelli, spisal dr. Ribič.
— Pisma iz Rusije, spisal dr. Celestin. — Trštvo z grozdjem na Ruskem, spiBal dr. J. Vo&njdk. — Čegava bode, novelica, Bpisal J. Ogrinec. Velja ....   15 kr.
U. zvezek, ki obsega: Erazem Tatenbah, izvirna povest, spisal J. Jurčič. Velja........25 kr.
V. zvezek, ki obsega Meta Holdenis, roman, francoski spisal Viktor Cherbuliez, poslovenil Davorin Hostnik. Velja.................25 kr.
VI. zvezek, ki obsega: Kazen, novela, francoski spisal H. Reviere, poslovenil Davorin Hostnik. — Cerkev in država v Ameriki, francoski spisal E. Laboulaye, poslovenil Davorin Hostnik. Velja.........15 kr.
Za vse 4 zvezke naj se priloži še 15 kr. poštnine, za posamezne zvezke pa 5 kr.
Velika partija MWMW
(po 3—4 metre), v vseh barvah, za polno možko obleko, pošilja po poštnem povzetji, ostanek po5gl.
Wj. Storch v Brnu.
Ako bi se blago ne dopadalo, se more zamenjati. Uzorci proti pošiljatvi marke za 10 kr.
1————————i
Hejnaroina linija.
h Trsta 7 Soii-Jork naravnost.
Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah In z najboljšo postrežbo.
V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA.
Parnik „0-errao.a.zila.",      4200 ton, okolu 5. oktobra. „     „East ^rxg-ia.a,"-, — — — — — — — —
Kajuta za potnike jjoo gold. — Vmesni krov 60 gold.
Potuiki naj so obrnejo na (552—5)
T- TEEKUILE,
generalnega pasažnega agenta,
Via deli' Arsenalo Nr. 13, Teatru Comunalo, v TiBtu.
Zaradi vožnje blaga obrne naj ae na Einllinno a» A nI. I»4»u1».v4»ii. generalnega agenta v Trstu.
Slovenskim firmam,
katere so v katerikoli kupcijski zvezi s c. kr. pomorskim arsenalom in privatnimi v 1'uiji,  Be priporoča kot popolnem       4-slj»\ zastopnik
XC<lv»rcl Zalokar,
Časa ITD-r. Barsan, piazzo Foro.
Pulj, 7. septembra 1884.
(565)
Pri snhem vremenu trgana (ne tresena)
jabolka, hruške, slive, debele česplje, breskve, dalje finejše vrste fižol, mlad grah, sladko korenje, rajska jabelka, česen (porre), glive, sampinjane
Kii i>n i«* vsak čas in v vBakej množini po prirnernej ceni in prosi pismene ponudbo (508—9)
Die Oentral-Station filr Otst- und Gemuse-Vervraltung in Graz.
Vii iiiii<i>&» osi ransko zalitevanje ostane tu osem clnlj. \T torek 16. t. in. neiirekljieljivo zadnji predstavi.
V Lattermannovem drevoredu.
Največja menažBrija na celem svetu.
Lastnik IT. KLKEBERG. Otvorjeno od 9. ure dopoludne do 9. ure zvečer.
Prvikrat v Ljubljani: 1 povoduji konj, 1 nosorog, 1 tapir, 2 slona, 15 levov, 6 prekrasnih tigrov, 2 črna puntra, rjavi iu črni medvedje, pegasti pantri, leopardi, jaguari, bela lama, 30 redkib opic, Idi i. t. d. — Vsak dan dvo glavni predstavi: ob štirih popoludno in ob sedmih zvečer s čudo-p.Iombo", s 2 prekrasnima tigroma, 6 levi. hijenami, medvedi,  volkovi, producirala so hodi-ta erin gospodičina Eina Kleeberg in Blavnozuani krotilec zverjadi gospod K. Grail. Vsakrat je mej produciranjem glavno krmenje grabežljivih zverin, l utopiiiiia:  1. prostor 70 kr., II. prostor 40 kr., III. prostor 2© Ur. (5'J4—1)
ttamM ~« mlanje se mmpujtdp, <t*t se A*-w*#j*» ~ njimi gruitteiHiive ttvertne.
4 kiii'e, kn»kci vitini slonom krotiteljica zv
Izdtttelj jri odgovorili urednik: Iva u železni kar.
Lustninu in tisk „Narodne Tibkarne"«