Fran Albrecht: Modri sonet.                                       79
tudi prsten prstna prstno, nam izpričuje samostalnik prstnina (Erd-gemiise, repa, korenje, pesa, krompir)l — in poleg pridevnika glinen (von Ton, Ton- n. pr. glinenica Tongrube) imamo tudi pridevnik »glinen glinna glinno". Prav iz tega pridevnika glinen (rjiHHbm.) pa je izveden samostalnik glin ni ca (rjiHHbHHna) prav z istim pomenom kakor glinenica t. j. glinna ali glinena jama (puteus ex quo argilla petitur). In ta glinnica (rMHLHOua) se je po haplologiji pretvorila v glinico, kakor „kamnik, kamnica" iz kamenbnik, kamenbnica" (saMeHLiinKii, KnMeHbmma). Glej Letopis Matice Slovenske 1883, str. 234 sub »rojen list". — V tem slučaju je pa „-ica" samo v službi sub-stantiviranja pridevnikov. Ce pravimo namesto čitalna soba kar čitalnica, namesto šivalna igla kar šivalnica, namesto brizgalna naprava kar brizgalnica, namesto studenčna voda kar studenčnica itd., tedaj smo s priponko „-ica" samo determinativne pridevnike posubstantivili, da potem lahko opustimo osnovnice: „soba, igla, naprava, voda."
Fran Albrecht:
Modri sonet.
V   duši smo nosili solnčne bajke in pa vero večjo nego moč in ponos, v nebesa kljubujoč, in ljubav do domovine majke.
Čas beži kot vranci hrzajoči, siplje sanje na gredice zmot — a spoznanje to nam trebi pot, ki gubi se v negotovi noči . . .
In na koncu, brat, kaj boš dejal, ko boš vse dognal in vse spoznal ?
—  Še bi globlje, ko bi mogel, rad! . . .
Ko bi mogel, ko bi mogel, brat?
—  Več ne morem, vse sem izruval
in kot list odtrgan v zraku sem obstal . . .
------------->x<-------------
1 Vendar ne smemo zamolčati, da je dolenjska prstnina (Plet. II, 357) bržkone samo prsnina ali presnina z vtaknjenim ali vmesnim t (Plet. II, 275) kakor n. pr. krstnik namesto krsnik ali kresnik. — Toda pridevnika „pfsten" ta razlaga ne izključuje še, kajti kakor je prstna kost v prstu, tako je tudi prstno korenje (ktompir, pesa, repa) v prsti, ne iz prsti.