GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK Kamniški obe LETO XXVIII. KAMNIK, 7. NOVEMBRA 1988 • S seje IS Obnova blokov, revitalizacija mesta, prostorsko brezvladje... Spet je tu zima in zamakanje * blokih oziroma nadaljevanka o sanaciji blokov, kot je iro-tiočno rekel Janko Gedrih, je bila ponovno na dnevnem redu izvršnega sveta. Predsednik izvršnega sveta je poudaril tudi to, da je sramotna ne le večletna hoja okrog vrele kaše, kar je dosegla skrajno točko, ampak je žalostno, da se mora s tem ukvarjati izvršni svet in skupščina, ko bi probleme motali razrešiti uporabniki in izvajalci v skupščini stanovanjske skupnosti. To je očiten dokaz, da delegatski sistem tudi tu ne dela, kot bi moral. Vendar pa je prepirom med izvajalcem, gradbenim podjetjem Graditelj, SKG in gradbenim inšpektorjem treba narediti konec. »Ljudem praktično teče na glavo, mi pa razpravljamo in ugotavljamo, da je za to kriva pred leti milejša zakonodaja,« je ogorčeno dejal eden od članov izvršnega sveta. Prav zato mora biti v enem mesecu narejen predlog celotne sanacije blokov na Groharjevi, Blejčevi in Klavčičevi ulici, sicer bodo problematiko dali na skupščino, zahtevali odgovornost pristojnih, so sklenili člani izvršnega sveta na seji konec oktobra. Na osnovi poročila gradbenega inšpektorja, SKG in arbitražne komisije je bilo ugotovljeno, da so od leta 1984, ko so prvič obravnavali ta problem, sanirali objekte na Tunjiški, Glavarjevi ulici v Komendi, zelo malo pa je bilo narejenega na Duplici. Tam bo, kot kaže, do zime obnovljena le strešna kritina. Sicer pa je poleg zama-kanja v mansardna stanovanja problematična tudi zelo slaba toplotna izolacija, pa tudi strelovodi, snegolovi in zaklonišča niso takšna, kot bi morala biti. Gradbeni inšpektor je poudaril, da bi bilo treba temeljito obnoviti predvsem diletacijske reže in toplotne mostove, sicer pa je opozoril izvajalce, da s posamičnimi popravili nikoli ne bo rešen problem. Potrebna je celostna prenova blokov. Arbitražna komisija bo torej v enem mesecu določila nosilce prenove in tiste, ki naj bi obnovo plačali. Nekaj bo vsekakor moral pokriti še Graditelj (če- prav je po besedah direktorja Janeza Zormana v obnovo v teh letih vložil že 650 milijonov dinarjev in so po njegovih besedah za poškodbe streh krivi tudi stanovalci zaradi samovoljni posegov vanje) in SKG. Na seji so člani izvršnega sveta obravnavali tudi poročilo o izvajanju programa revitalizacije v prvih devetih mesecih letošnjega leta in osnutek elaborata o ustanovitvi delovne organizacije (poslovne enote) za opravljanje tovrstnih strokovno planskih, urbanističnih in investicijskih poslov. O slednjem le toliko - zaradi očitnega brezvladja, neusklajenosti na področju prostorske problematike oziroma dokaj neučinkovitih ustanov, ki se trenutno s tem ukvarjajo, je bil na pobudo gospodarske zbornice (go- spodarstvo v občini je še posebej zaskrbljeno nad neučinkovitostjo in neracionalnim trošenjem družbenega denarja) narejen elaborat, ki zajema pregled stanja na področju prostora, vzroke za stanje, posledice, ki jih prinaša. In kar je najpomembnejše, predlagane rešitve, cilje in potrebe po ustanovitvi dobro organizirane ustanove ali organizacije, ki bi se v bodoče ukvarjala s prostorom. Člani izvršnega sveta so na seji poročilo o vsebini elaborata, ki ga je predstavil Silvo Učakar, tajnik Občinskega odbora medobčinske gospodarske zbornice, sprejeli kot informacijo, na prihodnji seji pa bo dal svoje mnenje o tej pobudi tudi SKG. ROMANA GRČAR Pot do Pšajnovice je po asfaltu hitrejša. veliko prijetnejša, predvsem pa Slovesnosti ob spominski plošči (vaščani so jo postavili ob obnovi ceste v čast II. grupi odredov, spomenik pa je naredil Janez Repan-šek) sta se udeležila tudi France Popit in Mitja Ribičič Pšajnovica: težko pričakovani asfalt Že več kot mesec dni je, kar imajo krajani Pšajnovice svoj asfalt, pa še vedno ne morejo pokazati neskončne hvaležnosti vsem, ki so jim pomagali, da so v to odročno krajevno skupnost z relativno malo prebivalci pripeljali stroje, ki so naredili svoje. Prav zaradi majhnega števila zaposlenih v kraju samo s samoprispevkom namreč ne bi prišli do asfalta. Razširitev ceste je bila narejena že v poletnih mesecih, slavnostna otvoritev ceste, ki je sedaj prevlečena tudi z asfaltom Sklicujem ustanovni sestanek Slovenske kmečke zveze, ki bo v nedeljo, 13. 11. 1988, ob 14. uri v gostilni Repnik na Vrhpolju. Vabljeni vsi zainteresirani iz krajevnih skupnosti Tunjice, Godič, Nevlje, Mekinje, Perovo, Novi trg. Volčji potok, Križ, Podgorje in ostali! .. J. J. (kako hitro si sedaj na Pšajnovi-ci, in nič se ti ni treba bati za blažilce na avtomobilu!), pa je bila konec oktobra. Krajani so cesto, ki jim pomeni povezavo z dolino, s svetom, s službami, trgovino v Šmart-nem,... čakali celih štirideset let, pravzaprav njeno asfaltno prevlkeko. Za cesto so prispevali: Samoupravna komunalno cestna skupnost Kamnik, Skupnost za ceste SRS, Območna vodna skupnost Ljubljanica-Sa-va, Gozdno gospodarstvo Kamnik ter krajani Pšajnovice s samoprispevkom, denarjem in udarniškim delom. Cesta je stala 1,8 milijarde dinarjev, dela pa je opravil ljubljanski SCT. Del ceste, približno štiri kilometre dolg odsek, je tudi del slovenske partizanske magistrale, zato ni naključje, da je bil ob otvoritvi slavnostni govornik Franc Sever-Franta, predsednik odbora II. grupe odredov, ki je v času NOB delovala na tem območju. Krajani sami so resnično ponosni na svoje delo in trud, ki so ga vložili v izgradnjo ceste, zahvalo za njihovo uspešno delo pri modernizaciji ceste Šmartno-Pšaj-novica pa je predsedniku krajevne skupnosti Pšajnovica Ivanu Pestotniku na otvoritvi izrekel predsednik izvršnega sveta Janko Gedrih, s priložnostnim priznanjem izvršnega sveta SO Kamnik - »Veroniko«. Slovesnosti, na kateri so kratek kulturni program pripravili učenci osnovne šole Šmartno in mladinci mladinske organizacije Pšajnovica, sta se udeležila tudi člana sveta federacije France Popit in Mitja Ribičič ter narodni heroji: Franc Poglajen-Kranjc, Janko Sekirnik-Simon in Franc Avbelj-Lojko. Lokalno cesto je predal namenu namestnik predsednice republiškega komiteja za turizem in gostinstvo in prejšnji predsednik skupščine Anton Ipavic. »Z modernizacijo ceste od Šmartna do vaše lepe, slovenstvu vdane vasice, ste Pšajnovčani dosegli pomembno in koristno delovno zmago. Le-ta je še toliko bolj pomembna, ker ste jo dosegli v času, ko je nedelavnost v Jugoslaviji dosegla sam vrh in nam vsem preti gospodarski zlom. Kljub temu pa danes nekateri še vedno mislijo in želijo reševati svoje gospodarske, življenjske in tudi družbene težave na račun prerazporeditve dela drugih, pridnih. Vi pa ste se, nasprotno, s skupnim pridnim delom in odrekanjem sami lotili reševanja vaše povezave s svetom in udob- nejšega življenja v vasi ter v tem popolnoma uspeli. Zaradi vaše podjetnosti, organizacije in delovnega uspeha, vas borci II. grupe odredov dajemo v kriznih časih za primer in zgled naši ožji in širši domovini,« je v slavnostnem govoru poudaril Franc Sever-Franta. Ob tem je še dejal: »Zaradi tega in predvsem zato, ker ste ob tem za vas in družbo izredno pomembnem dogodku, obudili spomin tudi na našo enoto, prvo slovensko brigado - II. grupo odredov, ki je v drugi svetovni vojni delovala tudi na tem območju, se vam svi še živeči borci te slavne enote iskreno zahvaljujemo. S tem, ko ste v pismeni obliki vnesli svojo zahvalo borcem II. grupe odredov na ploščo, ste potrdili pomembnost, spoštovanje in priznanje pridobitvam NOB.« ROMANA GRČAR Novi telefoni bodo zazvonili čez dve leti? Koliko so zastavljeni roki za dokončanje naložbe v kamniško pošto (centralo in telefonsko omrežje) realni, oziroma kdaj približno pričakovala telefonov računajo na prvo »cinglanje«, smo izvedeli na sestanku občinskih upravnih organov in ostalih ustanov, ki v občini bdijo nad izgradnjo telefonskega omrežja in predstavniki PTT Ljubljana, ki ga čaka največji delež pri naložbi, to je telefonska centrala. Direktorica PTT Ljubljana Štefanija Žagmai-strova je povedala, da je do največjih zastojev prišlo predvsem zaradi težav v Iskri Telematiki, kjer je pošta čakala na izgradnjo novega digitalnega sistema telefonskih central. Tclematika je zaradi likvidnostnih težav odstopila od omenjenega projekta, pošta pa je morala poiskati drugega partnerja za izdelavo central. Po dolgotrajnih poslovnih dogovorih so se dogovorili za prilagoditev Siemensovega sistema, seveda ponovno v sodelovanju z Iskro. Direktor investicijskega sektorja v PTI" Ljubljana Nedeljko Djukić je povedal, da bi morala biti tehnična stran pogovorov gotova do konca tega leta, in pri tem poudaril, da je pošto »stala« zamenjava poslovnih partnerjev vsaj 12 mesecev zamude. Kljub zamudam in nekaterim finančnim težavam so predstavniki pošte dejali, da se bodo držali postavljenih rokov. Prvi telefoni bi tako začeli zvoniti že konec srednjeročnega obdobja. Seveda pa bi po besedah direktorice PTT priključevanje potekalo po točno določenem ter-minskem planu, vsi naenkrat telefonov vsekakor ne bodo dobili. Po predvidevanjih bi jih najprej lahko začeli priključevati na južnem delu občine, kjer bo tudi krajevno kabelsko omrežje zgrajeno najprej (na tem koncu je tudi največ telefonskih naročnikov), zatem bo narejeno krajevno kabelsko omrežje v centralnem delu občine in na koncu severni, stranjski del. Kot smo izvedeli na sestanku konec oktobra, bo investicijski program za južni del krajevnega kabelskega omrežja narejen do 15. decembra, z deli pa bi začeli spomladi. Torej, za pojasnilo: četudi bodo na jugu kable položili prej, jim telefoni ne bodo zazvonili nič prej kot drugje, saj bo po besedah Štefanije Žagmaistrove centrala nameščena šele konec 90. leta, do takrat pa naj bi bili kabli in priključki narejeni tudi v ostalih delih občine. Največji problem pa kljub vsemu ni centrala (čeprav za pošto pomeni velik zalogaj glede na njihove finančne težave), ampak za našo občino pomeni težavo tudi izgradnja krajevnega kabelskega omrežja in razvodno naročniškega omiež-ja. Prestavniki SKG, ki usklajujejo delo, so na sestanku povedali, da imajo nemalo težav tako s projektantom (Tegrad), kot tudi s pridobivanjem vseh dovoljenj, potrebnih za ta projekt. Predstavniki pošte so opozorili Zavod za urejanje prostora v Kamniku, da bi morali čimhitreje pridobiti vso lokacijsko dokumentacijo. Pri vsem skupaj se bo pojavila še neka majhna nerodnost, je bilo rečeno na sestanku. Ker še sedaj ni vrisano v načrte razvodno naročniško omrežje, je bilo kaj težko načrtovati, kje bodo v bodoče ponovno »rili«. Omenimo pa le, da je bilo letos preplastenih z novo asfaltno prevleko kar nekaj pomembnejših občinskih cest, ki jih bodo očitno ponovno prekopavali (?!) Ob tem se je pojavilo vprašanje, ali bodo kabli povsod pod zemljo. Predstavnik pošte je povedal, da bi bilo najidealneje vse telefonske kable spreljati pod zemljo, kar pa povsod predvidoma ne bo mogoče. Pri daljših razdaljah bodo marsikje potekali po drogovih, kar pa ni najceneje, kot bi mislili nekateri, je še poudaril predstavnik PIT Ljubljana. Ob tem bi veljalo uskladiti tudi projektno dokumentacijo za kabelsko televizijo, saj bi bilo pametno kable polagati v en jarek in po možnosti istočasno, ne pa ponovno razkopavati na različnih koncih. Po besedah Štefanije Žagmaistrove, direktorice PTT Ljubljana, ocenjujejo celotno naložbo (s kabelskim omrežjem in centralo) na 26 milijard dinarjev po cenah iz leta 1988, kar bi z eska- lacijo cen pomenilo kar 40 milijonov dinarjev! Od tega je centrala v celoti obveznost PTT, po cenah iz leta 1988 stane 12 milijard, krajevno kabelsko omrežje, ki ga financira naša občina, pa stane po cenah 1988 šest milijard dinarjev. Za to bodo združevali denar kamniške delovne organizacije, po tristo milijonov dinarjev bo šlo iz skalda stavbnih zemljišč in 250 milijonov dinarjev iz sisov materialne proizvodnje. Denar za krajevno kabelsko omrežje pa bodo v prihodnjem letu združevale tudi vse krajevne skupnosti, ki so zajete v projekt, in sicer bo za te namene šlo 0,9 odstotka krajevnega samoprispevka. Iz sklada stavbnih zemljišč pa bo v bodoče šlo kar polovico vseh prihodkov. Povečana bo tudi prispevna stopnja iz dohodka in tako se bo v sisih materialne proizvodnje v bodoče zbiral za te namene denar vseh delovnih organizacij. V to naložbo bo vloženega ogromno denarja naših delavcev in telefonskih naročnikov, zato bo treba še posebej odgovorno opraviti dela v zvezi s pošto, predvsem pa obljubljeno tudi izpolniti, po možnosti v dogovorjenih rokih, je na seji s predstavniki občinskih upravnih organov in PTT iz Ljubljane povedal predsednik izvršnega sveta Janko Gedrih. ROMANA GRČAR • Štirideset let Svilanita Dinamičen razvoj s sodobno tehnologijo Praznovanje 40-letnice Svilanita je bilo posebej slovesno za tiste delavce, ki so letos praznovali svoj 10,20 ali 30-letni delovni jubilej. Kar 27 delavcev že 10 let dela vSvilanitu, 21 delavcev je imelo 20-letni jubilej, 30-letnega pa 17 delavcev. Nekaj dni pred praznikom je bil za 30-letne jubilante sprejem z vodstvom delovne organizacije, jubilejne nagrade in priznanja pa so jim bile vročene na slovesni seji delavskih svetov. Letos so bila prvič podeljena tudi posebna priznanja 4 delavcem, ki so se v tem letu upokojili in so bili celotno delovno dobo v Svilanitu. Priznanje so prejeli (od leve proti desni): za 35 let Milena Koncilja, Ivanka Pipan in Magda Seljak; za 30 let: Ana Poravne, Jožica Plesec, Tinca Učakar, Kristina Jereb, Tončka Sovinšek, Rozka Rifelj, Veronika Čebulj, Slavka Osolnik, Franc Korošec, Marija Bernik, Melita Matičič, Fani Urankar, Marija Zavasnik, Ljudmila Zasavnik, Jože Komatar, Polonca Golob in Jože Goričan, za 40 let pa Polde Golob. Praznične seje delavskih svetov v Hali komunalnega centra v Domžalah se je udeležila več kot polovica članov kolektiva. Poleg predsednika Rep. komiteja za industrijo in rudarstvo Uroša Slavinca, so bili navzoči tudi predsednik skupščine občine Maks Lavrinc, predsednik izvršnega sveta Janko Gedrih ter drugi predstavniki skupščine, izvršnega sveta in družbenopolitičnih organizacij Kamnika. Za dolgoletno uspešno poslovno sodelovanje so bile zlate plakete Svilanita dodeljene sedmini posameznikom, med katerimi sta oba bivša direktorja delovne organizacije, Stane Marcijan in Slavko Ribaš, in dogoletni obratni zdravnik dr. Milan Kirn. Zlate plakete so bile podeljene tudi 24 delovnim organizacijam, 3 delovne organizacije pa so prejele posebne diplome. Dve predsedstvi o upokojenski in invalidski problematiki ... V prvih letih obstoja Svilanita ni pod nazivom firme združenih tekstilnih obratov v Kamniku je bil proizvodni in prodajni program izredno pester. S proizvodnjo in prodajo prtov, zaves, težkih brokatov, bombažnih tkanin za tisk, vafel brisač, kravat-nega blaga in izdelkov iz teh tkanin je bila prodaja v začetku obstoja le 62 starih milijonov dinarjev. Z rastjo tovarne, večanjem proizvodnje in produktivnosti in kasneje tudi ob pogojih inflacije se je realizacija večala iz leta v leto. V letu 1962 je bila presežena ena stara milijarda prihodka, ob 25-letnici je številka že prerasla 20 milijard dinarjev, deset let kasneje pa je dosegla že 100 starih milijard. Ob letošnjem jubileju, 40-letnici, bo realizacija predvidoma presegla 50 (sedaj novih, seveda) milijard dinarjev« ... Takole so Svilanitovi delavci s ponosom zapisali v jubilejni številki »Tekstilca«, kjer so obširno prikazali hiter in dinamičen razvoj njihove tovarne. O tem je nekaj besed v našem pogovoru povedal tudi direktor Svilanita Matija Jenko. Republiška kandidacijska konferenca je že določila kandidata za člana predsedstva naše republike, to je dr. Ivan Ribnikar. Tri dni pred njo so se sestali tudi delegati na naši občinski kandidacijski konferenci, na kateri sta večino glasov dobila dr. Ribnikar (52) in Igor Bavčar (42). Predsednik občinske konference SZDL Davorin Gregorič je v uvodu na občinski kandidacijski konferenci med drugim poudaril, da so bile temeljne kandidacijske konference osredotočene predvsem na pogovor o vseh aktualnih dogajanjih v državi in pa na najpomembnejše aktivnosti v naši občini. Občinska kandidacijska konferenca je pritrdila pobudi, da bi morale biti volitve čimprej neposredne. Kajti, kot je rekel delegat krajevne skupnosti Novi trg, se pogosto zgodi, da se glasovi iz občinske do republiške ravni po nekem čudnem sistemu izgubijo. Predlagal je tudi javne volitve, česar sedanji volilni poslovnik ne Na predzadnjo etapo poti spominov NOB občine Kamnik, od Tuhinja do Črnivca, se je 27. oktobra podalo 18 upokojencev Kamnika, ki želijo celo pot prehoditi že letos. Pot so pričeli ubirati zjutraj. Z rednim avtobusom so se odpeljali do Šmartnega in nato odšli peš mimo Kostanja na Slevec, kostavsko planino, kjer so pri »V naši delovni organizaciji smo bili nenehno v koraku s sodobno tehnologijo. V to smo bili na nek način seveda prisiljeni. Zaostreni pogoji pri preskrbi s surovinami so namreč zahtevali večje vključevanje na mednarodno tržišče. Konkurenca pa je zahtevala od nas nove tehnologije. To nas je pripeljalo do proizvodnje valk frotirja, po katerem je bil na mednarodnem trgu čedalje večje povpraševanje. Za razvoj te tehnologije je bila zgrajena nova oplemenitilnica za metražani frotir in kupljeni novi stroji, ki so omogočili proizvodnjo te vrste frotirja. S tem pa se je povečala tudi konfekcija kopalnih plaščev, ki še danes predstavljajo najpomembnejši proizvodni artikel.« Nenehna rast tovarne je narekovala tudi povečanje strokovnega kadra in spremljajočih služb, je v pogovoru poudaril Matija Jenko. Upravni prostori so bili namreč pretesni, delovni pogoji nemogoči. Zato je bila nujna izgradnja upravnega poslopja, v sklopu tega pa tudi obrat družbene prehrane. Z naraščanjem ekonomske moči in urejenostjo proizvodnje so v Svilanitu začeli dajati večji poudarek tudi člove- dopušča. Sicer pa so mnenja, katero glasovanje je bolj demokratično - javno ali tajno, še vedno deljena. Na seji so zelo jasno povedali tudi, da je treba čimprej spremeniti volilno zakonodajo, odvisno od ustavnih sprememb, navodila za bodoče volilne postopke pa bi morala biti razjasnjena najkasneje do pomladi, ko se bodo že začele priprave na nove splošne volitve. Na kandidacijskih konferencah v naši občini so za možnega kandidata za člana predsedstva SFRJ iz naše republike predlagali Milana Kučana. ROMANA GRČAR SERVIS ŠIVALNIH STROJEV Tine Klanćar, Vir, Čufarjeva 6, Domžale, tel. 723-324. spomeniku vtisnili kontrolni žig. Pot jih je nato vodila do vasi Ravne, kjer so imeli krajši počitek pri Goršetovih. Prijateljsko so jih sprejeli, deležni so bili osvežitve, nato so odšli na vrh hriba Osnovček in vtisnili drugi žig. Pot jih je nato vodila proti Črnivcu, kamor so prispeli nekaj po 12. uri. Z vpisom v knjigo obiskovalcev in odtisom kontrolnega žiga v vodnik je ekipa upo- ku, delavcu. Postopno so se začeli višati osebni dohodki, uredili so družbeno prehrano, povečali počitničke zmogljivosti - na morju, v toplicah in hribih imajo tako skupno že 115 ležišč. Direktor ne pozabi povedati, da imajo dokaj dobro urejeno tudi stanovanjsko problematiko in otroško varstvo. Vsa vlaganja dajejo torej Svilanitu razveseljive poslovne dosežke. Vsekakor je treba omeniti, da je ta delovna organizacija prav v vrhu domače tekstilne industrije. Med 84 tekstilnimi tovarnami so po dohodku na zaposlenega na drugem in po osebnih dohodkih na tretjem mestu. »Vsi rezultati so plod našega vlaganja v tehnologijo in uspešne komercialne politike (specializirane butične trgovine). V zadnjih letih smo tako v uvoženo tehnološko opremo vložili približno sedem milijonov nemških mark. Naložbe so se vsekakor splačale, saj se je na račun tega povečala storilnost, kakovost izdelkov in konkurenčnost na tujem trgu. Najbolj smo v tovarni posodobili tkalnico, kjer smo tkalske stroje s čolnički zamenjali z najsodobnejšimi brezčolničnimi,« je še ponosno povedal direktor delovne organizacije. Svilanit že vrsto let tudi precej izvaža, zlasti v Zvezno republiko Nemčijo, Skandinavijo, Veliko Britanijo, Francijo, Nizozemsko in nekaj v ZDA. Izvozijo od 35 do 40 odstotkov vse proizvodnje. Letos pa so z njihovim največjim kupcem Egerio, ki je največji izdelovalec frotirja v ZR Nemčiji, sklenili kooperacijsko pogodbo, ki jim bo omogočila, da bodo tehnološke izmenjave in komercialni posli šc boljši. »Naša poslovna strategije je, da moramo imeti odprto okno v svet. Čeprav so se izvozni pogoji menjali, naš izvoz ostaja nespremenjena, naših dolgoletnih partnerjev nismo zapuščali, saj sta bila cena in trud, da smo si pridobili zaupanje, dovolj velika.« V tovarni, ki med drugim spada tudi med največje tekstilne tovarne v državi, saj v Svilanitu naredijo kar polovico vsega jugoslovanskega frotirja in modnih dodatkov, se ob svojem jubileju lahko pohvalijo, da nimajo večjih težav niti s surovinami. V predilnicah v Litiji, Škofji Loki, Ajdovščini in Glini na Hrvaškem imajo dovolj velike zmogljivosti, da zadostijo potrebam svilanita. Na priložnostni proslavi ob štiri-desetletnici se je direktor tako zahvalil tem in tudi vsem ostalim poslovnim partnerjem, ki so tudi pripomogli k razvoju in napredku Svilanita. ROMANA GRČAR kojencev Kamnika zaključila tokratni pohod. Trasa spominske poti na tem delu je lepo speljana in primerna za vsakogar. Med pohodniki je bil tudi Franc Štefula. ki ima za seboj že več kot osem križev, pa mu pot ni bila pretežka. Ob tem velja izraziti tudi nekaj kritičnih pripomb na račun označevanja trase. Na posameznih mestih, zlasti na križpotjih bi označevanje moralo biti temeljitej-še. Nepotrebno iskanje prave smeri zbuja slabo voljo pohodni-kov. Občinskemu odboru ZZB NOV Kamnik upokojenci, do sedaj najštevilnejša ekipa - skupina, priporočajo, da na vseh krajih, kjer je možna zmota, označevanje uredijo tako, da se bo tudi nepoznavalec terena lahko dobro znašel. Te pripombe ne veljajo le za ta odsek poti, ampak za celotno traso. Upokojenci upajo, da bodo pripombe sprejete z razumevanjem in da bodo v naslednjem letu 1989, ko bodo ponovno krenili na pot spominov, naleteli na bistveno boljše označevanje. S tem bi privabili še druge po-hodnike, ki bodo zadovoljni zaključevali res lepo in zanimivo popotovanje po kamniški občini. STANE SIMŠIČ Predsedstvi občinske konference SZDL in občinskega sindikalnega sveta sta pripravili pogovor z naslovom: »Predstavitev položaja društev upokojencev in društev invalidov v občini Kamnik in oblikovanje stališč do problematike in odprtih vprašanj«. Poleg obeh predsedstev so se seje udeležili še predstavniki koordinacijskega odbora društev upokojencev občine Kamnik (Kamnik, Komenda in Motnik-Špitalič), predstavniki društva invalidov Kamnik, predstavniki centra za socialno delo, doma upokojencev in drugi. Problematika tega področja prizadeva širok krog ljudi. V občini živi okrog 3900 upokojencev, 1900 invalidov in kar precej socialnih podpirancev. Razprava je opozorila na aktualnost problematike in življenjsko pomembna vprašanja, zlasti še v teh kriznih časih, ko ta sloj prebivalstva še bolj kot ostali, občuti vsakodnevne težave. Poleg predstavitve položaja upokojenske in invalidske populacije, je imela seja pomembno dolžnost; da objektivno oceni situacijo in sprejme določena stališča do konkretnih vprašanj, postavljenih v izhodiščih. Prizadetost razpravljalcev potrjuje osnovno zamisel, da težave ne prizadevajo le tega dela prebivalstva, ampak je to družbeni problem. S priostrenim občutkom je treba reševati socialne probleme najbolj prizadetih ljudi. Soglasnost razpravljalcev o sedanjem položaju že v marsičem olajšuje rešitev zastavljenih nalog, zlasti zato, ker so bili vključeni vsi odgovorni dejavniki. Organiziranost obeh društev v mnogočem odgovarja načelom, ki so jih sprejemali upokojenci na svojih občnih zborih. Obe predsedstvi podpirata take oblike združevanja, ki zagotavljajo najboljšo uresničitev nalog in pri tem uspevajo vključevati v društveno življenje čimveč svojih članov. Predsedstvi OK SZDL in OS ZSS sta sprejeli tudi pobude za razbremenitev društev nekaterih občinskih dajatev, kot so jo že sprejele ljubljanske občine. Socialno ogrožene družine naj bi razbremenili krajevnega samoprispevka, oprostitve zdravstvene participacije, ki je bila sicer deležna velike kritike, jim poskušali omogočiti solidarnostno regresiranje stanovanjskih najemnin in druge oblike socialne pomoči. S temi ukrepi bi omogočili najbolj prizadetim vendarle nekoliko znosnejše življenje. Poleg teh in drugih vprašanj, ki sta ji predsedstvi obravnavali, sta ugotovili, da so društva upokojencev in invalidov v celoti vpeta v družbeno politično dogajanje kraja, v društvih in krajevnih skupnostih. Povsod je močno čutiti delovanje starejše, nekdaj delovno aktivne generacije. Upokojenska in invalidska problematika je prvič našla pot na oba občinska foruma, upokojenci in invalidi so s takim začetkom zadovoljni. Od takega in nadaljnjega dela se upokojenci in invalidi nadejajo tudi pospešenega odpravljanja raznih problemov in zagat, saj bodo v reševanje vključeni tudi pristojni občinski organi. STANE SIMŠIČ • Občinska kandidacijska konferenca Spremeniti volilno zakonodajo Pohodniki v družbi z Goršetovimi Po poti spominov NOB Stolove naložbe Šestnajst milijard za boljši danes in jutri Sredi oktobra so v Stolu odprli novo kotlarno, ki zaradi svoje velikosti daje vtis, da je na njihovem dvorišču zrasla še ena tovarna. Pa tudi podatek, da so v tej delovni organizaciji v enem letu v novo tehnološko opremljenost in objekte vložili kar 16 milijard dinarjev, da človeku občutek neke veličine. O Stolo-vih naložbah smo se pogovarjali z vodjem investicijskega sektorja diplomiranim inženirjem Dušanom Stefulo. — Kotlarna je prav gotovo vaša največja investicija? »Da, in vsekakor je bila že več kot nujno potrebna. Prejšnja kotlovnica je bila stara več kot dvajset let, življenjska doba ji je potekla. Tudi njena zmogljivost za pogon vse tehnologije v tovarni je bila premajhna. Stol namreč rabi toplotno energijo za tehnološko paro (pogon toplotnih strojev — stiskalnica, sušilnica, ipd.), za proizvajanje električne energije (imamo 61 odstotkov lastne energije) in za ogrevanje v kurilni sezoni.« — S 15. oktobrom ste začeli s poskusnim obratovanjem. Kako gre? »Poskusno obratovanje bo trajalo približno mesec dni. Naj omenim le nekaj osnovnih podatkov o zmogljivosti kotlovnice - njena jakost je 16 ton pare na uro, pri pritisku 45 atmosfer in 420 stopinjah Celzija. Kurimo pretežno z lastnimi lesnimi odpadki, lahko tudi z mazutom in plinom. Ker do popolnosti izkoristimo lastno surovino - lesne odpadke, je cena energije v naši delovni organizaciji vsaj za dve tretjini manjša, kot pa je kupljena električna energija.« — Je kotlovnica tudi ekološko neoporečna? »Narejena je po najnovej- ših tehnoloških rezultatih. Poleg tega je zgrajena tako, da se takoj lahko namesti še en kotel, kar bi pomenilo, da bi se ogrevala z njo tudi bližnja okolica. Seveda, v kolikor bi se pokazale potrebe - to bi lahko bilo ogrevanje sosednje industrijske in obrtne cone, lahko tudi stanovanjskega naselja. Ekološko bi to pomenilo veliko, saj sedaj ni potrebe, da v naši širši okolici gradimo novo kotlarno. To pa jasno pomeni manj dimnikov, manj dima. Kotlovnica je narejena po najnovejših zahtevan in odgovarja vsem jugoslovanskim predpisom, a se iz dimnika še vedno kadi. Seveda pa znatno manj kot iz prejšnje kotlovnice. V novi so namreč vgrajeni nemški mehanični ciklonski multi filtri, ki zadržijo delce do petih mikronov. Evropa ima pri tem mnogo strožje kriterije, zahtevajo tudi elektronske filtre. Ta stane, mimogrede, polovico cene kotla. Za uvoz take opreme pa v naši državi ni nič olajšav, kar je dovolj žalostno. Zunaj je ta oprema, ki pomeni ekološko izboljšavo, brez carinskih stroškov in davščin. Ko že omenjamo ceno, naložba v kotlarno je stala 9,6 milijarde dinarjev in je največja Stolova naložba v zadnjem letu.« Tojiko o novi kotlarni. Dušan Stefula pa nam je povedal nekaj tudi o ostalih naložbah v zadnjem obdobju. Letos so v Stolu posodobili tudi proizvodnjo luščenega furnirja. Tehnološki postopek v furnirnici je tako moderniziran od začetka, torej od parilnih jam, pa do končne faze sušenja furnirja. Strojna oprema je uvožena iz Italije in Nemčije, razen transportnih naprav. Zmogljivost nove furnirnice je 30 kubičnih metrov furnirja na uro, različnih debelin (od 0,6 do 3,9 milimetra) in formatov. Dušan Stefula pravi, da je prejšnji stroj, star je bil 25 let, rezal le do širine 90 centimetrov, današnja proizvodnja pa zahteva tudi druge dimenzije. Zaradi boljšega izkoristka naprave v Stolu izdelujejo furnir tudi za LIP Radomlje, ki je delno sodeloval tudi pri financiranju novega stroja. Z novo opremo pa so v Stolu poleg tehnoloških zahtev iz- Zmogljivost nove furnirnice je 30 kubičnih metrov furnirja na uro, različnih debelin in formatov. Foto: R. GRČAR Stolova nova kotlarna - tovarna v tovarni. boljšali tudi delovne pogoje delavcem. Celotna naložba, z opremo in gradbenimi deli, je stala 1,8 milijarde dinarjev. Naslednja velika naložba pa je v lakirnici. To je nova linija za površinsko obdelavo. Koncept linije je tehnološko na najvišji ravni, kar jih danes pozna ta veja obdelave. Ta-koimenovana UVX tehnologija namreč omogoča kakovostno obdelavo površin z majhnimi količinami nanosa laka. Prihranek pri lakjj je tako vsaj 40 odstotkov. Če upoštevamo, da laka, ki je poleg vsega zelo draga surovina, porabijo v Stolu 240 ton letno, je to zelo visok prihranek. Po dosedanjih poskusih bodo v novi lakirnici obdelali tri četrtine obdelovancev. Le del obdelave (na takoimeno-vanih ličnicah) bo še klasičen. S kombinacijjo nove in stare linije pa si v Stolu odpirajo možnosti novih pristopov k obdelavi, ponudbi, konkurenčnosti, velikim zmogljivostim in ekonomičnosti, kar je ie posebno poudaril Dušan Stefula. Novo linijo za površinsko obdelavo je dala Stolu v poskusno proizvodnjo nemška firma, je ena prvih takih tehnologij v Evropi. Tudi ta naložba je stala 1,8 milijarde dinarjev. »Tržišče zahteva vedno večjo prilagodljivost. To je v zadnjem času prišlo do izraza predvsem pri izdelavi kovinskega pohištva. Tu mislim predvsem na barvne odtenke. Zato smo se v tej poslovni enoti odločili predvsem za zamenjavo kabine za površinsko obdelavo kovinskih delov oziroma elektrostatično nanašanje prahu na kovine. Po novem se tako na primer lahko v pol ure spremeni barva nanosa. Tehnološki postopek je sedaj hitrejši, težko ročno delo pa smo zamenjali z avtomatiziranimi nanasalnimi pištolami. Omenjena naložba pa je stala pol milijarde dinarjev,« je pojasnil Dušan Stefula. Vsa ostala tehnologija, ki so jo v Stolu zamenjali v enem letu, je stala 2,2 milijarde dinarjev. Tu je mišljena predvsem strojna oprema za posodabljanje tehnologije. Stol je tako v enem letu Tvse večje naložbe so se začel lani jeseni in so bile končane v enem letu) v novo tehnologijo vložile kar 16 milijard dinarjev. ROMANA GRČAR IDEJA KAMNIK Ljubljanska cesta 6 razpisuje po sklepu delavskega sveta licitacijo za prodajo garaže v Kamniku na Kranjski cesti (ob železniški postaji) v izmeri 11,71 m2. Ponudna cena je 13,500.000 din. Licitacija bo dne 12. 11. 1988, ob 12. uri pred garažo na Kranjski cesti. Interesenti si lahko garažo ogledajo že v petek dopoldan od 6. do 14. ure in v soboto od 9. do 12. ure s tem, da se predhodno javijo na sedežu delovne organizacije Ideja v Kamniku na Ljubljanski cesti 6. Na licitaciji lahko sodelujejo družbeno-pravne osebe in občani, ki pred licitacijo položijo varščino v višini 10% od izklicne cene. Prometni davek plača kupec. SAMA JAMA To so pločniki v severnem delu mesta Kamnik, kije bolj poznan pod imenom Graben. Dobro so jih obdelale zime, tako kot ceste, vendar so ceste popravili; če poskrbimo za avtomobile, bi lahko tudi za pešce. Kako nevarne so jame v pločnikih, ki so poleg vsega še zelo ozki, ni treba pisati!? DAMJAN GLADEK ■ - ■ 1 . ■ti V Stolovem Interieru na Duplici je do 10. decembra 1988 odprta razstava fotografij Igorja Pusto-vrha. Športni servis tudi v Kamniku Kolodvorska ali zasebna ulica? Res je, da je celo naziv »ulica« lahko vprašljiv za ne veliko več kot dva metra širok prehod pri piceriji »Parma« (oziroma bivšem »Gorenjcu«). Kes pa je tudi, da je Kolodvorska ulica edini možni dostop za stanovalce Streliške. Drži pa tudi, da je od zaprtja Kidričeve za promet Kolodvorska veliko bolj obremenjena tudi z vozili, ki to pot uporabljajo za prehod skozi mesto oziroma za nadomestilo Kidričeve ulice. Gneča je še večja, odkar je Kolodvorska postala dvosmerna. In kljub vsem tem dejstvom se najdejo ljudje, ki mirne vesti že tako komaj prehodno ulico zaprejo za ves promet. To se je zgodilo tudi v torek, 25. oktobra, ob devetih dopoldne. Poltovornjak, hladilnik (LJ 229-204) je pripeljal meso zasebnemu mesarju Ambrožu in za deset minut zaprl ulico, ker je tovornjak zapeljal v Kolodvorsko, namesto da bi ga parkiral na Kidričevi in od tam razkladal v mesnico. Nekateri si predpise razlagajo po svoje, »ti pa, uporabljaj pamet in čakaj!«, kot je hladno odgovoril šofer tovornjaka prvostoječemu (oziroma čakajočemu) v koloni vozil na Kolodvorski. K. GRČAR Smučarskemu servisu se je konec oktobra pridružil tudi športni servis, ki smo ga v našem mestu prav gotovo pogrešali. Zimska sezona je pred vrati in tudi v novem servisu (SKI servis sicer v mestu že imamo) je v tem trenutku na vrsti priprava in manjša popravila smuči in ostale smučarske opreme, v spomladanskih in poletnih mesecih pa pridejo na vrsto seveda tudi drugi športi. Dušan Orehek, lastnik športnega servisa na Kidričevi 64 (za videoteko, vhod z Ekslerjeve) nam je povedal, da bo poleg vzdrževanja smuči skrbel tudi za smučarske čevlje (širjenje in popravilo zaponk), teniške loparje, športna kolesa, jadralne deske in jadra, lotil pa se bo tudi manjših popravil kanujev in kajakov. Športni servis bo odprt vsak dan od 9. do 11.30 in od 16. do 19. ure, ob sobotah pa od 9. do 12. ure. Dušan Orehek je sicer lesni tehnik, delo v Stolu pa je že pred leti zamenjal za samostojne instrukcije smučanja in jadranja na deski v ljubljanski agenciji za šport in rekreacijo. Ker pa je športnik po srcu, kot pravi sam, in ker je pripomočke za vse športe, s katerimi se je v življenju že ukvarjal, vedno tudi vzdrževal in popravljal sam, se je odločil da tisto, kar sicer rad dela, izbere tudi za svojo poklicno dejavnost. Takšen vsestranski servis je Kamniku tudi resnično manjkal. Dušan Orehek razmišlja, da bi sčasoma uvedel tudi nekakšno posredovalnico rabljene opreme, če pogledamo še dalj v bodočnost, pa so Dušanove skrite želje tudi trgovina s športno opremo. R. GRČAR Najbolj aktivnim priznanja! Na oktobrskem usposabljanju TO, so se izkazali tudi pripadniki narodne zaščite. Za dobro sodelovanje in izvajanje nalog, za katere so dobili visoke ocene, jim je občinski štab za TO podelil priznanja. Dobili so jih predstavniki krajevnih skupnosti Tunjice in Črna, ki so se najbolj izkazali. V pogovoru s predstavniki občine ter štaba TO so poudarili, da se bo treba še resneje lotiti dela tudi v omenjenih krajevnih skupnostih, še posebej pa v drugih, kjer delajo malo ali nič. DAMJAN GLADEK Ob 90-letnici Drobci iz zgodovine kamniškega Pihalnega orkestra Kamnik 1898: ustanovljeno mestno godbeno društvo Še dandanašnji skoraj ni pomembnejše prireditve v občini, ki je s svojimi nastopom ne bi posebno »slovesne teže« dal naš Pihalni orkester. Priznajmo: na to smo se celo tako navadili, da ta ansambel, ki nam tako »veliča« raznovrstne dogodke, še najbolj »opazimo« takrat, ko ga kje ni! - No, pa to je že druga (z)godba; kakršnekoli je že (bil) naš odnos do te zvrsti ljubiteljske glasbene dejavnosti: kamniški Pihalni orkester v tem decembru beleži devetdesetletnico ustanovitve in delovanja. Častitljiva starost za mnogo življenjskih zgodb in usod, ki so vtkane vanjo, in dovolj dolga doba, da gre del pomembnih doživetij tudi v pozabo. Pa bi bilo škoda! Vsaj del prehojene in pre-igrane poti naše »godbe« bodo skušali predstaviti paberki, strnjeni v nekaj fragmentarnih zapisov; čeprav bodo v »skupinskem portretu« nekatere podrobnosti morda še nejasne, upamo, da bo s časom sliko le mogoče še »izostriti«. Začetki godbene dejavnosti doslej žal še niso raziskani, zanesljivo pa segajo pred leto 1882, ko je bilo tod ustanovljeno Prvo slovensko pevsko društvo Lira. Obstajajo podatki, da je že pred tem delovalo društvo »Vereins Musik Kapelle in Stein«, kjer so kot godbeniki, vojaški veterani nadvojvode Rudolfa, igrali demobilizirani Kamničani. S pridobljeno glasbeno izobrazbo in prakso so zbirali krog sebe mlade nadarjene glasbenike, ki so bili voljni sodelovati pri godbi. Mesto je to dejavnost podpiralo, saj je v tem času godba predstavljala nepogrešljiv sestavni del vseh javnih manifestacij in prireditev. Leto 1848 je bilo že odmaknjeno, ko je val revolucionarnih idej zajel tudi Slovence, da so začeli dolgotrajen boj narodnega oza-veščanja, treti okove vkleščenja v avstrijske težnje in se boriti proti nadaljnji germanizaciji. Tako je bil leta 1868 v Kamniku postavljen prvi jez proti vse bolj prodirajočemu nemštvu, ustanovljena je bila Narodna čitalnica. Štiri leta za tem je iz kroga čitalničarjev izšla pobuda za ustanovitev samostojnega slovenskega pevskega društva Lira, istega leta je bilo v Kamniku ustanovljeno gasilsko društvo pod imenom Prostovoljna požarna obramba Kamnik; iz razširjenega kroga čitalničarjev in obeh novoustanovljenih društev pa je bilo ustanovljeno še Planinsko društvo. Moč teh društev je bilo čutiti v vseh porah tedanjega življenja v Kamniku. V njihovi sredi se je rodila zahteva, da je treba člane pihalne godbe odtegniti tedanjemu nemškemu vodstvu in jih privesti pod okrilje zavednih Slovencev. To je na tihem tudi uspelo: leta 1890 so se za godbenike pričele vaje v okviru Prostovoljne požarne obrambe Kamnik. Vodstvo je prevzel Alojzij Vremšak, član Narodne čitalnice in tajnik občine Kamnik, ki je bil soustanovitelj in kasneje predsednik Lire, Pihalna godba v Kamniku pred letom 1890 sestavljena iz vojaških Slovenske pihalne godbe v Kamniku. veteranov — pred ustanovitvijo soustanovitelj Požarne obrambe in njen tajnik. Iz gasilske kronike je razvidno, da je imela preosnovana godba 25. maja 1891, torej le štiri mesece po odprtju železniške proge Ljubljana-Kamnik, javni nastop na veselici v Spodnji Šiški, kamor so se godbeniki odpeljali skupaj s Požarno obrambo Kamnik, da »poveličajo prireditev«. Konec osemdesetih in v devet- Mestna godba v Kamniku iz leta 1911. Prva slika Slovenske mestne godbe v Kamniku. desetih letih prejšnjega stoletja Kamniški godbeniki torej delujejo v tesni povezavi z gasilskim društvom, sodelujejo na gasilskih veselicah, paradah, takoimeno-vanih »narodnih slavnostih« in drugih pomembnih dogodkih. Včasih pa (jo) zagodejo tudi pod kakšnim okno, če priložnost tako nanese... Vendar pa niti Požarna obramba, niti godbeniki niso imeli primernega prostora za vaje in shranjevanje dragocenih instrumentov ter opreme. Zaradi teh in še drugih težav so se - v upanju, da bodo sami najlaže reševali svoje probleme - godbeniki odločili za samostojno pot. V decembru 1898, pred devetdesetimi leti torej, so sklicali ustanovni občni zbor, kjer so sprejeli in uredili vse potrebno, da se registrirajo kot samostojno društvo pod imenom Mestno godbeno društvo Kamnik. Kdaj je pri kamniški godbi prevzel v roke dirigentsko palico Novotny, Čeh po rodu, ni znano. Najbrž je vodil godbo že pred ustanovitvijo društva. Njegovo delo pri kamniškem Mestnem godbenem društvu je zelo pomembno, saj je v delo uvedel marsikaj, kar je bilo v naprednejši Češki na tem področju že utečeno in uveljavljeno. Znano je, da je v tem času, torej pred prvosvetovno vojno, pri kamniški godbi igralo od 17 do 20 članov, med njimi Franc Podbrežnik, Franc Podbrežnik mlajši, Franc Vidmar, Polde Ma-tičič, Franc Virient, Jernej Plevel, Florjan Šunkar, Johan Kre-gar, Johan Šepetavc, Mochtig, Rijak in še nekaj nepoznanih. Izmed teh veteranov danes živi le še Florijan Šunkar - rojen leta 1894, ki je pri godbi začel igrati leta 1908. Po 14 letih igranja - igral je krilni rog - pa je zidarski poklic pač zahteval svoje in Florijan se k godbi ni več uspel vrniti. Spet ni znano, kdaj je Novoto-ny pri Mestnem godbenem društvu prenehal delovati. Vemo pa, da ga je še pred prvo svetovno vojno nasledil njegov rojak Vani-ček, a le za krajši čas, kajti vojna je dejavnost godbe povsem prekinila. T. Ftičar (se nadaljuje) Spet Planinka V zadnjih treh letih skoraj ni bilo meseca, da ne bi pisali o Planinki. Trenutno je restavracija Planinka spet zaprta, kar je sicer še najboljše, vsaj škode ne dela. Pred kratkim so spet prepleskali fasado, podobno kot dobro leto poprej. Verjetno bi bilo pametneje, ko bi se poglobili v svoje finančno stanje in vrnili ugled nekoč zelo obiskovani restavraciji. Kako dobri gospodarji so, pokaže že to, da je bila fasada v tako kratkem času že drugič obnovljena; tega si ne privoščijo niti bolje stoječa gostinska podjetja. DAMJAN GLADEK ŠNJOF...ŠNJOF... NEKAJ SEŽGE... TUKAJ NEKAJ SMRDI... \ KAJ PA... ŠNJOF! NOVO GLASILO OKZSMS KAMNIK KMALU! VIDIMO SE NA ULICI! ' NAKLADA OMEJENA! Alkohol, alkoholizem Vsi ga poznamo; dnevno se srečujemo z njim, ali ob njem. Alkohol Beseda izvira iz stare arabščine. Al-kohl namreč v izvirni govorici označuje fin anti-monov prah za šminkanje; v jeziku kemije pa vrsto organskih spojin, med njimi tudi etilni alkohol, ki je opojna sestavina alkoholnih pijač. Zato ga v medicini prištevamo med opojne snovi - sredstva, ki povzročajo odvisnost. Seveda pa alkoholizem ni samo odvisnost od alkohola, skupaj z vsemi svojimi posledicam, temveč je pravzaprav življenjski slog ali način življenja, tako rekoč: »pridobitev civilizacije«. Prav zato ga je včasih težko prepoznati, še posebej tistim, ki so najbolj prizadeti. Kajti pri alkoholu je mnogo teže razpoznati ločnico med zlorabo in odvisnostjo, kot pri drugih opojnih snoveh, ker je navzoč v vsem našem žitju in bitju. Ni ga rituala, ceremoniala ali običaja, ki ne bi tako ali drugače zaobsegel tudi uživanje alkohola, vsaj v evrope-izirani civilizaciji ne. Za razvoj odvisnosti pa je seveda potrebna še subjektivna nagnjenost, se pravi pripadajoča osebnostna struktura. Spremembe, ki vodijo v alkoholizem kot življenjski slog, se najprej pokažejo na socialnem področju. Odvisnež spremeni svoje navade, cilje in odnose z bližnjimi. Pravočasno zagotavljanje zanj potrebnih količin alkohola mu sčasoma postane prvi in najpomembnejši življenjski cilj. Tak človek zanemarja svoje družabne in družbene obveznosti, postaja čedalje manj uspešen in učinkovit na vseh področjih. Pojavljajo se prvi znaki telesnih okvar: težave z želodcem, prebavo, ledvicami, jetri, jutranje tresenje rok, bruhanje na tešče, splošna slabost (podhranjenost, pomanjkanje nujno potrebnih snovi), pešanje umskih sposobnosti, vse do alkoholne ljubo-sumnostne blodnjavosti, preganjavice, božjastnih napadov, alkoholnega bledeža in pobeb-ljenja. Alkoholik seveda ne živi sam, temveč v nekem bivanjskem in delovnem okolju. Že s svojo navzočnostjo vpliva bodisi na sodelavce, delovni proces, bodisi na svojce oziroma družinske člane. V njihovih medsebojnih odnosih ima alkohol pomembno vlogo in počasi, a vztrajno spreminja njihove navade. Odvisnež in njegovi bližnji se nenehoma vdajajo varljivemu upanju, da je vse skupaj le trenutno stanje, splet okoliščin. Slepijo se s praznimi zaobljubami, češ da bo »odslej vse drugače!« ki jih večno skesani alkoholik radodarno trosi naokrog. In zgodba se nadaljuje po venomer enakem scenariju - alkoholizem je postal življenjski slog. Življenjska doba alkoholikov je v povprečju od 10 do 20 let krajša kot pri drugih ljudeh. Različna telesna in duševna obolenja ter nezgode navadno vodijo v invalidnost. Zelo veliko alkoholikov najdemo med samomorilci. Da ne naštevamo naprej. Kako pretrgati ta začarni krog, kako uiti uničujoči oblasti alkohola? Z abstinenco - s popolnim prenehanjem uživanja vseh alkoholnih pijač in vključitvijo v eno izmed oblik zdravljenja: bolnišnično ali ob delu. V procesu zdravljenja morajo sodelovati alkoholikovi najbližji, ker so tudi oni vključeni v ta način življenja. Cilj zdravljenja je polnovredno, ustvarjalno življenje, ki vrne zdravljencu zaupanje vase, dvigne samozavest in samospoštovanje. Ali lahko doseže vse to alko- holik sam, torej brez strokovne pomoči? Na to vprašanje je moč odgovoriti pritrdilno, toda s pripombo, da se število uspešnih takšnih primerov prej izraža v promilih kakor v procentih. Ali sme in zmore zdravljenec kdaj »normalno« piti? Nikoli, kajti v tistem hipu, ko spije prvi kozarec, že stopi na pot alkoholizma. Zakaj pijejo tisti, ki so pretrgali abstinenco še bolj kot prej? Zaradi naravne odvisnosti - s tem, vsakomur znanim dejstvom, je postavljena zahteva po popolnem prenehanju pitja alkoholnih pijač. Na vprašanje, kaj dobrega, koristnega ali uporabnega mu je prinesel alkoholizem, ni znal doslej odgovoriti še nihče! TOZD »ZV KAMNIK« Šivalni stroj bagat slavica ugodno prodam. Tel. 832-416. Kamniški občan in vojaki OK ZSMS Kamnik že nekaj let pošilja Kamniškega občana mladincem, ki so na služenju vojaškega roka v JLA. Tako naš časopis pride v roke tudi tistim, ki so daieč od doma. Navadno so pisma in telefonski klici edini stik z domačim okoljem, zato časopis, kot je Kamniški občan, še kako prav pride; to vam lahko pove vsak vojak. Žal je s pošiljanjem nemalo težav, saj se naslovi vojakov spreminjajo, kadar se vojaki-selijo v druge kasarne. Vojak ostane brez časopisa, časopis pa konča v smeteh. Zato pozivamo vse starše vojakov, da pošljejo naslove svojih sinov, ki služijo narodu, na naslov OK ZSMS KAMNIK, GREGORČIČEVA 2. Verjemite, zelo boste ustregli svojim vojakom. iXI'HA OHHIII Ž « W 1 i ? sij r f f JdETjiOi 5TV0 TOLMIN V* £ Slov«ntj«, Jugoslavija t?^ J j^.__^ =5 te. §- 5« $ »j r- h' IT.i 5 s- ^ 3 i ahčam Slo*mja Ansambel Krt Poleti smo v Kamniku in okolici poslušali veliko narodno zabavnih ansamblov, ki so godli in prepevali z manjšim ah večjim uspehom. Med uspešne lahko zaneseljivo prištejemo ansambel Krt, kije ob vsakem nastopu poskrbel za obilo dobre glasbe in zabave. Prav to je eden od razlogov, da smo na pogovor povabili vodjo ansambla, Dominika Krta. Za začetek najprej značilno vprašanje: Kje in kdaj ste sploh zaceli nastopati pod imenom ansambel Krt? »Poleti 1986. leta smo se v sedanji zasedbi - praktično brez vsake vaje - zbrali na gasilski veselici v Stranjah in tako začeli nastopati. To je bil prvi in edini nastop v sezoni, saj smo se odločili, da ničesar več ne prepustimo naključju. Čez vso zimo smo trdo, trikrat tedensko, vadili in spomladi 87. leta smo se lahko pohvalili s prvim izdelanim programom skladb. Sledila je naporna sezona igranja na raznih prireditvah, izboljšave ozvočenja, pa priprave za naš plakat in še tisoč malenkosti, ki so nam zadajale skrbi.« Spet je sledila »mrtva sezona». Čemu pa ste v tem obdobju posvečali pozornost? «Od oktobra 1987 pa do maja 1988 smo se še pospešeno pripravljali na poletne nastope, na-študirali tudi tri programe skladb, ki trajajo skupaj več kot dvanajst ur, obenem pa sklenili, da letos nastopimo na vseh tekmovanjih narodnozabavne glasbe.« Tam ste dosegli res izredne uspehe. Julija ste v Števerjanu delili drugo mesto za izvedbo, kot skladatelj ste dobili nagrado za najboljšo melodijo, septembra ste na tekmovanju na Ptuju dobili zlatega (Meja za kakovost in srebrnega Orfeja - drugo nagrado strokovne žirije za izvedbo! »Tole diši po hvaljenju, kar nam v ansamblu sploh ni všeš, vendar pa vse navedeno drži in ni splet naključij, temveč sad precej trdega dela, odrekanj in neprestanega vežbanja in igranja.' Pa tudi podatek, da smo v letošnji sezoni več kot petdesetkrat javno nastopili, med drugim tudi v Avstriji in Zahodni Nemčiji, dokazuje, da uspehe prinaša samo strokovno delo in nič drugega!« Ko sva že pri nastopih — se vam je kakšen še posebej vtisnil v spomin? »V letošnji sezoni sta mi posebej ostala v spominu nastopa v Čerovljah in Bullu. Cerovlje so majhno, a zanimivo mesto v notranjosti Istre, kjer izredno dobro skrbijo zaturistič-no barvitost kraja. Tako smo nastopali ob zaključku zimsko - pomladanske sezone in na naše presenečenje doživeli tako topel sprejem, kot malokje! Biill pa je turistično mesto na drugem koncu, v Zvezni republiki Nemčiji, ki ima višek turistične sezone v septembru, na praznik češpelj. Nastopili smo pred večti-sočglavo množico poslušalcev, ki nas je sprejela za svoje, tako navdušeni so bili nad našo glasbo!« Če se ustaviva pri glasbi, ki jo igrate; kakšna mora biti, da jo naštudirate in zaigrate? »Predvsem dobro, saj na naših nastopih igramo izbor najboljših melodij vseh narodnozabavnih ansamblov, med katere lahko brez sramu uvrščamo svoje skladbe! Marsikomu so v ušesih ostale skladbe Dober dan Slovenija, Pesem zvestobe, Vojakova vrnitev, Ohcet..., ki so po mnenju mnogih strokovnjakov nekaj svojskega v narodnozabavni glasbi. Sam sem avtor glasbe in včasih tudi besedila za vse naše skladbe, pa vendar menim, da Trenutek za film Rubriko Utrinki iz kina Dom bomo malce spremenili, popestrili in ji nadeli nov naslov, ki pomeni, da vam bomo odslej posredovali kratke recenzije filmov iz obeh kamniških videotek in kina Doma ter tako skušali prispevati k razvoju filmske kulture v Kamniku. Za vse ljubitelje videa, toplih kamric in intimne družbe bosta skrbela lastnika videoteke Z in vidoteke Laser, za stare romantike in mlade zaljubljence pa še vedno lepa, čeprav že utrujena kino dvorana, ki vabi vse, ki jim video ne more pričarati vzdušja, kot ga lahko doživijo v polmraku, pred filmskim platnom. In kako bo potekalo vse skupaj? Filme bomo pogledali in jim potem, na podlagi trenutnega vtisa, podelili oceno od 1 do 10. Želimo, da je ta ocena in kratka kritika le svetovalna, odločujoče mnenje o filmu pa si ustvarite sami. Čeprav se dandanes vse bolj govori o krizi filma in o težkih časih zanj, prepričajte sami sebe, da to ni res in sodelujte z nami, s svojimi mnenji. Redno bomo namreč, z vašo pomočjo, izbirali filme meseca v vidcotekah in kinu Dom. Predloge bomo sprejemali na uredništvo, lahko pa jih boste oddali tudi pri izposojeval-cih ali na blagajni kina Dom. Na seji uredniškega odbora našega časopisa bomo glasovnice prešteli, objavili rezultate in izžrebali lepe nagrade, ki jih bodo prispevali sodelujoči. Več o nagradah in poteku igre Pa v prihodnji številki, ko se boste že lahko podali v lov za nagradami. Prve ocene pa so že pred vami! VIDEOTEKA »Z« - kriminalka OBSEDENO STANJE (ocena 9) Odličen film, z dobro igralsko zasedbo, v kateri prednjači šarmantni Mason Adams, v vlogi ljubečega moža in kar preveč pravičnega in idealistično ustrojenega direktorja Federalnega preiskovalnega centra (FBI). Na ozemlju Združenih držav so se začele vrstiti teroristične akcije, v katerih so storilci, tako kot žrtve, vlekli krajši konec, le »glava«, ki je vodila vse skupaj, je ostajala v senci in še naprej učila Američane - trpljenja. Zaplet se stopnjuje, ko vsi predsednikovi sodelavci zahtevajo maščevanje nad domnevnimi storilci - Iranci, le direktor FBI je proti. Izkaže se, da je imel edini prav, kljub temu pa sledi še nenaden zaplet, ko se po predsednikovem »blagoslovu« vmeša CIA, s svojo trdo roko. Kopija dobra, kamera odlična, zato ocena - odlično 9. KINO »DOM« - drama ČAROVNICE IZ EASTWICKA (ocena 7) Igralska zasedba že pred pri-četkom vzburi gledalce in ga pripravi na veliko predstavo, ki jo imeni, kot sta Jack Nicholson in Cher, skoraj zagotavljata. Na koncu filma pa se vprašamo, v čem je sploh veličina tega filma? Navdušili so igralci, režiser in kamermani, medtem ko je bil scenarij malce preveč pravljično obarvan. Jack igra »tapravega hudiča«, ki se je iz želje po novih avantu- Jaz še živim v ljubljenih osebah in predmetih, kakor živeli oni so z menoj v minulih letih (Ada Škerl) ZAHVALA Nenadoma nas je mnogo prekmalu, v 58. letu, zapustil naš dragi mož, oče, stari ata, brat in stric STANE SERKO Trg talcev 6 Najiskreneje se zahvaljujemo dr. Petru Pajntarju, vozniku reševalnega vozila Tonetu Kakerju, Jožetu Mačku, Nadi Mavsar, Mihi Groha in Pepci Brlez za hitro in požrtvovalno pomoč. Hvala tudi sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem, njegovim nekdanjim sodelavcem iz DO Menina, našim sodelavcem iz DO KIK, MG Trzin, Zmaga Ljubljana in bife Parkirišče Jezica za pomoč, izraze sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Prav tako se lepo zahvaljujemo pevcem, godbi in g. župniku za opravljeni obred in ganljive besede slovesa. Žalujoči: žena Marija, sinova Stane z družino in Marjan, bratje in sestre z družinami Oktober 1988 rah priselil v Eastvvick, kjer v skupnem gospodinjstvu živijo tri osamela dekleta. V svojih sanjarjenjih so si večkrat želele nekaj posebnega, v moški podobi ... Sanje so se uresničile, hudiček jih je »zašarmiral« in hkrati osvojil vse tri. Ko so spoznale, da jih je zasvojil z nadnaravnimi močmi, odkrijejo tudi svojo naravo; naravo čarovnic. S tem odkritjem se začne magični četverokotnik podirati. Zmaeaio seveda čarovnice, saj demonsko kreaturo preselijo nazaj v pekel, od koder še včasih pride pogledat sadove svojega dela - tri male dečke, za-plojene v treh zaporednih septembrskih nočeh. Še beseda o glasbi in o »nešteto« romantičnih melodijah, ki si jih je sposodil John Williams. Razpoloženje je stopnjeval in spreminjal z Berliozovim Plesom na sobotno noč, De Fallovo Ljubezen čarovnic, Dukasovim Čr-nošolcem in DvorSkovim Koncertom za violončelo in orkester. Prav dober film. VIDEOTEKA »Z« - pornografski film LEGENDA O LADY BLUE (ocena 3) Precej nerodno posnet film, čeprav začetek obeta. Zgodba je plehka, kar pa zaradi same narave filma niti ni tako pomembno. Pomembnejši so objekti in njihova spolna domišljija, ki je dokaj pestra. SLIKOPLESARSKA DELA IN TERMO-IZOLACIJSKE FASADE opravim hitro in kvalitetno. Slikopleskarstvo FRANC HVALC, Podjelška 4/a, Kamnik. pesmi niso novost v tej zvrsti glasbe, marveč so preprosto odsev mojega pogleda na narodno-zabavno glasbo. Vsakdo namreč drugače občuti določeno stvar in jo na svoj način izpove! Vsakdo mora torej igrati nekaj svojega in v tej smeri nadaljevati? Prav gotovo, čeprav je za začetek potrebna dobra osnova, tako glede glasbe same, kot tudi poznavanja zvrsti. Sem sodi poslušanje kaset, pa obiskovanje koncertov, skratka, vedeti je treba kako glasba zveni, šele potem jo lahko igraš! Pomembno pa je tudi, da imaš sam dovolj glasbene izobrabrazbe, da se lahko izboljšuješ in popravljaš! Nam za konec lahko razkriješ, kaj boste Krti v bodoče počeli in kakšni so vaši načrti? S trdim delom bomo vsem, ki nam oporekajo kakovost, dokazali, da smo na dobri poti, da vadimo in vadimo, iz česar bodo gotovo največ odnesli naši poslušalci, za katere pripravljamo majhno presenečenje ..., no pa vse ob svojem času! JANEZ BALANTIČ Instruiram angleščino in nemščino. Podobnik Simona, Palovška 17, Kamnik. Presenetljivi so slovenski podnapisi, ki pomagajo razumeti raztrgano zgodbo tudi tistim, ki se nikoli niso učili nemškega jezika. Torej, film vam ponuja »lačne« ameriške vojake v Vietnamu, prostitutke, ki so dvigovale njihovo moralo ter na videz zvesto podeželsko deklico, ki svojega soldata,ni in ni mogla dočakati, pa je pričela skakati iz postelje v posteljo, seveda za denar. Konec je srečen, kopija pa precej utrujena, zato ocena zadostno. VIDEOTEKA »LASER« - komedija KDO JE TO DEKLE (ocena 1) Če nas Madonna s svojimi pevskimi in telovadnimi sposobnostmi pritegne, nas z igralskimi prav gotovo ne. Film naj bi bil komedija, a sem se med. gledanjem večkrat vprašal, če so štosi namenjeni ljudem ali kakšnim nižje razvitim bitjem, s slabšo sposobnostjo dojemanja. Madonna igra ekscentrično, do skrajnosti zakomplicirano žensko bitje, ki povzroča težave vsem, ki pridejo z njo v stik. Tako tudi uspešnemu, mlademu poslovnežu, ki se pravkar pripravlja na poroko. Srečata se torej dobro in zlo. Kopija v redu, ocena nezadostno 1. VIDEOTEKA »LASER« - komedija NEVARNO STANJE (ocena 7) Bi bili sposobni voditi bolnišnico v viharni noči, pa čeprav bi bili v medicini popoln laik? Zaradi spleta nesrečno smešnih okoliščin je to uspelo Richardu Pry-orju v filmu Nevarno stanje. Komedija je pač komedija in če nas od časa do časa posili zdrav smeh, nikar ne razmišljajmo, zakaj je bil dogodek odigran tako, čeprav bi bil lahko drugače. Ric-hard prav gotovo ni slabši komik od Eddia Murphyja in to pomeni, da ljubitelji komedij skoraj ne morejo biti razočarani nad filmom, v katerem igra eden od njiju. MATIC ROMŠAK DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH STROKOVNIH SLUŽB SIS KAMNIK Kamnik, Ljubljanska 1 telefon 831-306 Po sklepu zbora delavcev Delovne skupnosti skupnih strokovnih služb SIS Kamnik objavljamo javno licitacijo za prodajo dveh rabljenih kopirnih strojev in rabljene pisarniške opreme. Javna licitacija bo v prostorih skupnih strokovnih služb SIS Kamnik, Ljubljanska 1 (stari zdravstveni dom) II. nadstropje, dne 17. 11. 1988 ob 12. uri. Ogled in vplačilo kavcije v 10% vrednosti izklicne cene je dve uri pred licitacijo. Neuspelim kupcem bomo varščino vrnili po končani licitaciji. Kupec mora blago v celoti plačati in prevzeti najkasneje v 10 dneh, sicer kavcija zapade. Kopirne stroje prodajamo po načelu »videno - kupljeno«, kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali. Ansambel Krt so: kitarist Milan Zobavnik, trobentač Janez Krt, saksofonist in klarinetist Rok Spruk, pevec Zoran Krizman, bas kitarist in baritonist Marjan Spruk ter harmonikar in klaviaturist Dominik Krt. Med barvno fotografijo, računalništvom in grafiko V nadaljevanju predstavitev mlade slovenske fotografije, razstavlja od 14. oktobra do 9. decembra 1988 v Stolovem Interi-eru na Duplici fotograf Igor Pu-stovrh, rojen leta 1961. Za seboj ima že nekaj razstav in nagrad. V spremnem vabilu-plakatu k razstavi se avtor, morda nekoliko ironično poimenuje »nedeljski fotograf«. Izbor razstavljenih realističnih pokrajinskih motivov bi ta naziv se prenesel, vendar ne v pejorativnem smislu. Vsekakor pa to ne velja za gradivo, ki obsega računalniško obdelane fotografske eksperimente, ki vsakršen amaterizem vsekakor daleč presegajo. Igor Pustovrh se torej ukvarja s fotografijo na dveh ravneh. Enkrat je to klasična barvna fotografija »nedeljskega fotografa«, drugič računalniški produkt raziskovalca. Tako obsega del razstave tehnično neoporečne barvne fotografije idiličnih pokrajin, parkov, cvetja, kjer je neokrnjena narava postala objekt umetniške manipulacije. Pejsaži iz naše bližnje in daljne okolice postanejo fotografije z zanimivimi kompozicijskimi izrezi v pitoresknem barvnem razkošju. To so čudovite barvne razglednice, realistična fikcija »sanjskih pokrajin«. Pustovrhov glavni adut je barva. Njegovi fotografski motivi se lahko polnokrvno izrazijo le v barvni fotografiji. Zato ni slučaj, da so razstavljene kot kon- trast ali primerjava tudi štiri čr-no-bele fotografije, ki delujejo ob barvnih povsem anemično. Drugi del zanimanja Igorja Pu-stovrha so že omenjene računalniško obdelane barvne fotografije pejsažev, portretov in tudi figuralnih kompozicij. Te vizualije dobijo v kontrastu čistih in igri fantastičnih barv, s podobnimi efekti kot pri videu, povsem nove konotacije. V skrajni konsek-venci nastanejo prave male barvne abstrakcije ali opartistična barvna paša za oči. Osnova teh eksponatov je diapozitiv ali barvna fotografija obdelana z računalnikom in natisnjena v ofest grafični tehniki v majhnih serijah. Tako dobljen hibrid je nekje vmes med fotografijo in grafiko. Fotografija pravzaprav to ni, prav tako pa bi tem listom težko določili mesto v umetniški grafiki, predvsem zaradi ofset tehnike. Vendar pa prodira v svetu v moderno grafično produkcio, posebno še pri japonskih avtorjih, tudi ofset in celo barvni kse-roks (barvno fotokopiranje), kar smo lahko videli tudi na ljubljanskih grafičnih bienalih. Koliko pa so te tehnike še relevantne znotraj moderne grafične umetnosti, pa je že drugo vprašanje, ki naj nanj odgovorijo likovni teoretiki, kritiki, publicisti, tehnologi, galeristi, predvsem pa ustvarjalci sami. DUŠAN LIPOVEC Delovno že na začetku šolskega leta Na Osnovni šoli Komenda-Moste smo imeli v začetku septembra delovno akcijo. Višješolci smo zbirali papir. Večina učencev je papir zbirala že nekaj dni prej, tako da smo ga v četrtek samo še pripeljali. Ze takoj zjutraj je kar mrgolelo učencev. Nekateri so stali ob vozičkih s papirjem in ga pazili, spet drugi so zbrani papir primerjali s kupom svojih vrstnikov... Čez nekaj časa so učitelji pripeljali dve tehtnici. Učenci smo razvrščali papir v tri kupe in sicer na revije, časopis in lepenko. Potem smo jih polagali na tehtnici. Bilo je živahno, kot na mravljišču. Ko so jih tovarišice stehtale, smo jih kot mravlje nosili v zabojnike. Bili smo zelo zagnani, tako da je bilo delo hitro končano. Papirja smo zbrali kar precej, saj smo napolnili tri zabojnike. Denar bomo porabili za ekskurzije. Čeprav je bila akcija na začetku šolskega leta, je bila res delovna. Tako smo počistili papir, ki se je nabral čez poletje, in pristavili lonček na štedilnik varčevanja, da bi pomagal potešiti lakoto strojev v papirni industriji. Anja Štefančič,, 8. b OS Komenda-Moste irejA Tovarna tekstilij za notranjo opremo Ideja Ljubljanska c. 6 61240 Kamnik akcijska prodaja nekurantnega blaga in ostankov po ceni od 10.000 din do 20.000 din za kilogram. Prodaja bo v prostorih tovarne v Kamniku, Ljubljanska c. 6, in sicer; - v petek, 18.11.1988 od 10. do 18. ure in - v soboto, 19. 11. 1988 od 9. do 13. ure. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik objavlja na podlagi določil Zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. I. SRS št. 3/81), Družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji (Ur. I. SRS št. 15/81). Pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Kamnik RAZPIS za kreditiranje stanovanjske graditve iz združenih sredstev vzajemnosti. Na razpolago so sredstva v znesku 400,000.000 din (z besedo: štiristo-milijonov dinarjev). 1. SPLOŠNA DOLOČILA 1.1. Pravico do posojila iz združenih sredstev vzajemnosti imajo OZD in njihovi delavci, katerih TOZD in delovne skupnosti imajo sedež v občini Kamnik, nf glede na to. kje imajo sedež njihove' delovne enote oz. domicil njihovih delavci, ki - združujejo sredstva za vzajemnost v dogovorjenem roku in obsegu, - začasno niso sposobne oblikovati dovolj sredstev v skladu skupne porabe za načrtovani obseg stanovanjske gradnje. - niso sposobne združevati sredstev vzajemnosti in jim pristojni organ stanovanjske skupnosti začasno, deloma ali v celoti odloži obveznost plačila obračunanega prispevka vzajemnosti v skladu s pogoji in merili, ki so določeni v temeljih plana stanovanjske skupnosti. 1.2. Delavci, zaposleni v organizacijah pod 1.1. 1.3. Kmetje kooperanti in združeni kmetje, ki združujejo sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti 1.4. Upokojenci in invalidi, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Kamnik 1.5. Delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov pri njih zaposlenih delavcih, delovni ljudje, ki samostojno opravljajo kot poklic umetniško ali drugo dejavnost, ki združujejo sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti; Prosilci za posojilo, našteti od 1.2. do 1.5., morajo imeti izpolnjeno dveletno namensko varčevanje, oz. mora pogodba o namenskem varčevanju poteči najkasneje do odobritve posojila, oz. imeti sklenjeno pogodbo o nadomestitvi namenskega varčevanja v višini najnižjega zneska dveletnega namenskega varčevanja po bančnih določilih. 2. Pri izračunu posojila za graditev stanovanjske hiše je določena cena m2 stanovanjske površine za leto 1988 856.700 din. 3. Povprečni mesečni OD na zaposlenega delavca v SRS za obdobje od IV-VI/1988 (512.229). 4. Organizacije vračajo posojilo v polletnih anuitetah, delavci, upokojenci, invalidi in kmetje pa v mesečni obrokih, ki znašajo 1/6 polletne anuitete. II. KREDITIRANJE GRADITVE, NAKUPA IN PRENOVE STANOVANJ IN STANOVANJSKIH HIŠ V DRUŽBENI LASTNINI Posojilo iz združenih sredstev vzajemnosti lahko dobijo OZD, če poleg pogojev iz poglavja 1.1. izpolnjujejo še naslednje pogoje: - da so sprejele samoupravne splošne akte o osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, usklajene z Zakonom o stanovanjskem gospodarstvu in z Družbenim dogovorom o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji; - da predložijo plan sklada skupne porabe, v katerem je plan dohodka, finančni plan in plan financiranja stanovanjske graditve, nakupa in prenove; - da predložijo načrtovane potrebe stanovanj in program reševanja stanovanjske problematike svojih delavcev; - da sprejemajo na ustrezen način obveznosti vsakoletnega zagotavljanja lastne udeležbe, vračila anuitet in izpolnjujejo obveznosti iz že odobrenih posojil iz združenih sredstev vzajemnosti iz že odobrenih posojil iz združenih sredstev vzajemnosti; - da niso v preteklem letu prekoračile družbeno dogovorjenih meril za oblikovanje in delitev sredstev za OD; - da gradijo ali kupujejo stanovanje v okviru programa stanovanjske gradnje SSS; - da jim posojilo po tem pravilniku skupaj z drugimi sredstvi omogoča zaključevanje finančne konstrukcije za graditev, nakup in prenovo načrtovanega števila stanovanjskih enot. Za izračun posojila organizacijam se upošteva predračunska vrednost ali končna cena stanovanjske površine posameznega stanovanja po standardu, ki ne presega naslednjih normativov: število družinskih članov stanovanjska površina 1 32 nr 2 45 nr 3 58 m2 4 70 m2 Višiona posojila, ki jo prosilec lahko pridobi, je odvisna od razmerja med mesečnim skupnim čistim dohodkom na člana družine delavca v zadnjem tromesečju in med mesečnim OD na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji za isto obdobje. Prosilec dobi posojilo po naslednji lestvici: Za vsakega nadaljnjega družinskega člana se stanovanjska površina lahko poveča največ do 15 nr Višina posojila, ki ga lahko dobi organizacija iz sredstev vzajemnosti, je odvisna od razmerja med mesečnim OD na zaposlenega v organizaciji po zadnji objavi in povprečnim mesečnim čistini OD na zaposlenega v SR Sloveniji za isto obdobje. če znaša mesečni čisti dohodek na člana družine v primerjavi s povpr. mcs. č. OD v SRS za obdobje IV.-VI. 1988 znaša lastna udeležba prosilca v % od cene stand. stanov. pripada prosilcu posojilo v % od cene stand. stan. največ do Povprečni čisti OD višina posojila doba varčevanja največ največ do 100% 50% 10 let od 100% do 120% 40% 8 let nad 120% 30% 6 let do 50% od 51% do 75% od 76% do 100% od 101% do 120% nad 120% 200 25% 30% 35% 407,, 35% 30% 25% Lastna udeležba OZD za gradnjo ali nakup stanovanj v družbeni lastnini znaša najmanj 25% od predračunske vrednosti ali 20% od končne kupoprodajne cene. Za lastno udeležbo iz prejšnjega odstavka se štejejo stanovanjska sredstva sklada skupne porabe s posojilom, pridobljenim na podlagi vezave stanovanjskih sredstev pri banki. V lastna sredstva OZD sc šteje tudi lastna udeležba njenih delavcev. III. KREDITIRANJE GRADNJE. NAKUPA IN PRENOVE STANOVANJ IN STANOVANJSKIH HIŠ V ZASEBNI LASTI Delavci, upokojenci, invalidi in kmetje kooperanti in združeni kmetje lahko pridobijo posojilo za nakup, graditev in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš pod naslednjimi pogoji: - da so že izpolnili najmanj 2-lctno namensko varčevanje za stanovanjsko graditev pri banki ali poteče pogodba o namenskem varčevanju najkasneje na dan odobritve posojila oz. da imajo vezan depozit kot nadomestilo namenskega varčevanja v višini najnižjega dveletnega namenskega varčevanja po bančnih določilih. - pri nakupu stanovanja se izjemoma namesto namenskega varčevanja oz. vezanega depozita upošteva premostitveno posojilo, ki ga prosilec dobi v DO ali banki, - če nimajo stanovanja ali pa imajo neustrezno oz. neprimerno stanovanje in niso sami ali njihovi družinski člani lastniki vseljivega stanovanja, stanovanjske hiše ali vikenda, ki presega 30 nr, - da predložijo ustrezno potrdilo o višini dohodkov družinskih članov za obdobje od IV-VI/1988 in ustrezno potrdilo o že odobrenih stanovanjskih posojilih. Posojilo lahko dobijo tudi prosilci, ki imajo ustrezno rešeno stanovanjsko vprašanje, če bodo z gradnjo ali z nakupom stanovanja oz. stanovanjske hiše sprostili družbeno stanovanje in - da predložijo kupoprodajno pogodbo ali soinvestitorsko pogodbo, - da predložijo gradbeno dovoljenje oz. dokazilo o priglasitvi del z opisom del, zemljiškoknjižni izpisek in predračun. Za izračun posojila za nakup stanovanja v etažni lastnini in gradnjo individualnih stanovanjskih hiš se upošteva predračunska vrednost ali končna cena stanovanjske površine po standardu, ki ne presega naslednjih normativov: Lastno udeležbo, pri izračunu pripadajočega posojila, mora prosilec zagotoviti pri nakupu stanovanja pred odobritvijo posojila. Pri izračunu posojila za gradnjo, prenovo in nakup stanovanja se znesek posojila, pridobljenega iz sredstev vzajemnosti po prejšnjih razpisih valorizira po naslednji lestvici: Leto odobritve posojila količnik 1976 172.8 1977 142,3 1978 123.5 1979 106,7 1980 95,2 1981 65.0 1982 48,6 1983 39.0 1984 26,9 1985 18.9 1986 10,1 1987 2.9 Število družinskih članov stanovanjska površina 1 32 m2 2 45 m2 JZjfcfc- . 3 . 58 m2 4 70 m2 Za vsakega nadaljnjega družinskega člana se stanovanjska površina lahko poveča največ za 15 m2. Prosilci lahko dobijo posojilo tudi za ADAPTACIJO OZ. PRENOVO stanovanjskih hiš pod pogojem, da predložijo predračun in izpolnjujejo vse ostale pogoje tega razpisa. Za adaptacijo in prenovo stanovanja oz. stanovanjskih hiš se šteje: - pridobitev novih stanovanjskih površin, - izboljšanje funkcionalnosti stanovanjske površine glede sanitarnih, ogrevalnih in izolacijskih pogojev. Investicijsko vzdrževanje obstoječih stanovanjskih površin je izključeno. Posojilo za adaptacijo in prenovo lahko pridobijo prosilci le za objekte starejše kot 15 let. Ne glede na določilo o starosti zgradbe lahko prosilci uveljavijo posojilo za toplotno izolacijo zunanjih sten in strehe stanovanjske enote, če je gradbeno dovoljenje izdano pred letom 1980. Prednost do odobritve posojila ima prosilec, ki: - ima nižji povprečni dohodek na člana družine, - kupuje ali gradi stanovanje oz. stanovanjsko hišo v okviru usmerjene ali zadružne stanovanjske gradnje. - kupuje standardno stanovanje. - bo z nakupom, dograditvijo ali prenovo stanovanja oz. stanovanjske hiše sprostil družbeno stanovanje. - ima družinsko stanovanjsko hišo zgrajeno do višje gradbene faze. Skupna vsota posojil prosilcev ne sme presegati: - pri nakupu stanovanja v etažni lastnini in blokovni zadružni gradnji 80%, - zadružni gradnji 75%, - pri gradnji individualne stanovanjske hiše 60%, - pri prenovi stanovanj in stanovanjskih hiš 60% predračunske oz. končne cene po kupoprodajni pogodbi stanovanja ali stanovanjske hiše ob upoštevanju standardne stanovanjske hiše, pri prenovi pa od predračunske vrednosti predvidenih del. vendar ne več kot za gradnjo stanovanjske hiše. Pod skupno vsoto posojil se štejejo vsa posojila, ki jih pridobi prosilec ali njegovi družinski člani v DO, stanovanjskih skupnosti ali poslovni banki. Mesečna anuiteta za posojilo ne sme biti nižja od 27.100 din. IV. KONČNE DOLOČBE Razpis za posojila iz sredstev vzajemnosti traja 15 dni od objave v Kamniškem občanu. Vloge za posojilo sprejema Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo SKG p. o. Kamnik, Stclctova 8. kjer prosilci lahko dobijo podrobne informacije in obrazec za prijavo za razpis. Prosilci, ki so sodelovali že na I. letošnjem razpisu naj zaradi poenostavitve postopka s pismeno vlogo, da želijo na tem razpisu ponovno sodelovati, dostavijo še potrdila o osebnem dohodku za vse zaposlene družinske člane za mesece april, maj, junij 1988. Prosilci naj obrazce za prijavo na razpis izpolnijo vestno in natančno, saj nepopolne in pomanjkljivo izpolnjene vloge samo podaljšujejo rok za njihovo reševanje. O razdelitvi posojil bo odločal Odbor za graditev, planiranje in razvoj družbenoekonomskih odnosov pri SSS občine Kamnik. Rezultati razpisa bodo objavljeni na oglasni deski SSS občine Kamnik v pritličju poslovne stavbe Steletova 8, Kamnik. Vsem prosilcem bodo vročeni pismeni sklepi. Odbor za graditev, planiranje in razvoj družbeno ekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu Namestnik predsednika: France REMSI. r. V 92. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama in teta ANGELA OMOVSEK s Podloma 6 Toplo se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju, še zlasti patronažni sestri Miji, za skrbno zdravniško pomoč in nego, duhovnikom za lepo opravljeno slovo in pevcem za ganljivo petje. Žalujoči: vsi njeni Oktober 1988 1 £ KS-: itft ■ . ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 75. letu zapustil dragi mož, oče, brat, ded in praded ALBIN ZUPANČIČ s Cankarjeve 9 Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem in našim sodelavcem iz DO Stol, Komunalno podjetje Kamnik in SGP Graditelj za pisna in ustna sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala lepa godbi in pevcem Solidarnosti, vsem govornikom za lepe besede slovesa ter praporščakom za zadnji pozdrav. Žalujoči: vsi njegovi Rejce prašičev obveščam, da imam novega plemenjaka za pripust svinj. Hribar, Pirševo 2. Dvosobno stanovanje, 60 m2, prodam. Pisne ponudbe pod šifro »delno kredit« pošljite na uredništvo Kamniškega občana. Ugodno prodam 200 W bas ojačevalec melodija in 12-strunsko kitaro. Janez Balantič, Županje njive 8a, 61242 Stahovica. Instruiram matematiko, liziko in osnove elektrotehnike. Tel. 737-278. V najem dam travnik 8000 m2 in njive 11.000 m2. Humar, Godič 7. Zidano garažo na Ljubljanski cesti prodam. Tel. 832-540. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame IVANKE BABNIK rojene M1HELIČ se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Prav tako hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred in govorniku Društva upokojencev Kamnik. Vsi njeni Kamnik, oktober 1988 DOM UPOKOJENCEV KAMNIK Neveljska pot 26, Kamnik Na podlagi sklepa Komisije za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. 2 medicinski sestri - izvajanje medicinske nege Pogoji: - izobrazba V. stopnje - 3-mesečno poskusno delo (1 med. sestro za nedoločen čas in 1 med. sestro za določen čas) 2. 4 negovalke - negovanje oskrbovancev in pomoč pri medicinski negi Pogoji: - izobrazba III. stopnje ali z delom pridobljene delovne zmožnosti - dvomesečno poskusno delo (2 negovalki za nedoločen in 2 negovalki za določen čas) 3. 2 kuhinjski pomočnici - sodelovanje pri pripravi in kuhanju hrane Pogoji: - osnovna šola - dvomesečno poskusno delo 4.1 sobarico — vzdrževanje higiene stanovanjskih prostorov Pogoji: - osnovna šola - enomesečno poskusno delo Za opravljanje del pod točko 3 in 4 bomo sklenili delovno razmerje za določen čas. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev vložite v 8 dneh od dneva objave na naslov: DOM UPOKOJENCEV KAMNIK, NEVELJSKA POT 26. Kamniški občan / 7. novembra 1988 7 • Črna kronika Višje kazni — pa kaj potem! Po desetem oktobru so se miličniki že začeli pripravljati na Poostrene kontrole prometa in Jih tudi pričeli izvajati brž ko je y veljavo stopil novi zakon o temeljih varnosti cestnega prometa. Že prvi rezultati so pokazali, ia so imeli prav pesimisti, saj se število kršitev ni bistveno zmanjšalo. Kdaj nas bo torej srečala pamet? Ko bo na naših cestah 1000 mrtvih letno (letos že 500) ali pa tudi to ne bo dovolj zastrašujoč Podatek? Prometne nezgode - 44 Zaradi jesenskih del na poljih smo spet lahko občudovali zasvi-njane ceste, ki so čakale, da jih očisti dež, če jih že človek ne more. In prav ko je cesta mokra >n blatna, najraje pride do nesreče Sicer bo pa tako kmalu sneg prekril »vse naše nepravilnosti« in nam povzročil težave druge Vrste. Ob pričetka novega šolskega leta smo se bali, da se bo povečalo število nezgod z udeležbo otrok, pa se to k sreči ni zgodilo. Otroci so se držali številnih nasvetov, vozniki so bili bolj previdni in vsi smo bili zadovoljni. Ze dva meseca potem pa se je začelo. Otroci med igro niso pozorni na cesto, vozniki pa ne na njihovo možno prisotnost na njej. Rezultat so štiri PN, v katerih je bil udeležen otrok. Tokrat so se vse končale brez hujših posledic; s kančkom sreče. - Zdravniki so ponudili pomoč moškemu, ki je na Perovem padel z motorjem in po svoji dolžnosti obvestili miličnike. Ti so ugotovili, da je mladoletni Pavel L. peljal po mostu čez Bistrico. Morda ga je občudovanje »prelestne« rečice omamilo do te mere, da je s prednjim kolesom zadel v rob mostu in se »zložil« po njem. Na motorju je nastala minimalna materialna škoda, medtem ko se je Pavel telesno poškodoval, pa še prijavili so ga. - Franc H. iz Tuhinja je prijavil nezgodo, v kateri je bil sam povzročitelj in oškodovanec. Za-hrbta cesta iz Ločice proti Kamniku se je namreč v naselju Buč pričela tako vijugati, da je voznik izgubil orientacijo in zapeljal na desno v železno ograjo, kjer je kontrolo nad svojim vozilom prepustil usodi. To se je od ograje odbilo nazaj na vozišče, zaplesalo proti zemeljskemu nasipu in se začelo prevračati po njem. Voznik je bil po vsej verjetnosti močno vinjen, kar pojasnjuje vse skupaj. Izmazal se je brez poškodb, zato so ga lahko nemudoma predali v postopek, v katerem bo kaznovan še po starem pravilniku. Nekateri imajo pa res srečo!? Iztok G. ni Anglež, kljub temu je s svojim kolesom v nočnem času vozil brez luči po pasu, ki je namenjen vozilom iz nasprotne smeri. Rek, kdor čaka, dočaka, se je izpolnil prav kmalu, saj se je iz teme nenadoma prikazalo kolo z motorjem. Tudi epilog je malce nenavaden; lažje poškodovanega motorista so odpeljali na zdravljenje, nepoškodovanega kolesarja pa prijavili. David F. iz italijanske Gorice očitno ni vedel, da Planinka že nekaj časa doživlja strese in pretrese, ker se odgovorni ne morejo dogovoriti, kakšne barve naj bo pročelje, kakšna naj bo streha in kako naj bo urejena notranjost. Italijan je vozil mimo nje s preveliko hitrostjo, zaradi katere ga je zaneslo vanjo. Podrl je ni, pač pa lažje poškodoval. Voznika so odpeljali k sodniku za prekrške, uboga zgradba pa še vedno stoji na starem mestu in čaka na boljše čase. Številnim PN z udeležbo otrok se je ob koncu meseca pridružila še ena. Branko B. iz Podgorja se je peljal proti Mostam, ko je izza žive meje nenadoma pritekel na cesto otrok M. B. Branko je ohranil prisebnost, naglo zavrl in otroka lc rahlo zadel. Ni ga niti poškodoval, zato ga je odpeljal domov in primer sc je srečno iztekel. Starši, opozarjajte svoje malčke, naj se ne igrajo v bližini vozišč ali celo na njih. Oni vedo, kaj je razposajenost, ne vedo pa, kaj je varnost in odgovornost, zato jim pa raje sami poiščite pravo mesto na igro. Kazniva dejanja - 29 Zelo popularno je spet postalo parkirišče pri spodnji postaji žič- ZAHVALA Ob smrti naše drage mame in stare mame i LJUDMILE ROJC se toplo zahvaljujemo osebju Doma upokojencev Kamnik za vso skrb in nego v času njene težke bolezni, vsem njenim in našim prijateljem in našim sodelavcem za podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Za lepe besede slovesa se lepo zahvaljujemo oskr-bovanki Doma upokojencev Kamnik, tovarišici Mariji La-vrič. Žalujoči: sin Janez, hčerka Anica, vnukinji Vera in Esma Kamnik, november 1988 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta MILANA PETACIJA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za številno spremstvo in darovano cvetje na njegov prerani grob. Posebna zahvala dr. Milanu Kirnu za vso pomoč. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem Lire za zapete žalostinke in tov. Modicu za poslovilne besede. Žalujoči: vsi njegovi niče, kjer kolesa z vozil kar redno kradejo. Značilnost prejšnjega meseca so še vlomne tatvine, saj jih je bilo kar osem in pa lumparijc, kot so namerna poškodovanja tuje lastnine, pa čeprav storilcu ne prinesejo nobene koristi. Verjetno je zavist kriva, da se nekateri odločajo za dejanja, kot je čečka-njc z ostrimi predmeti po avtomobilskih karoserijah. - V prvih dneh meseca so bila pri spodnji postaji žičnice kar tri kazniva dejanja iste vrste. Zadnje je prijavil odškodovanec, Janez N. Neznani storilec je po vsej verjetnosti ponoči razbil trikotno okence na njegovem avtomobilu, odprl vrata in prišel v notranjost. Potem se je lotil dela. Odmonti-ral je radiokasetofon z mikrofonom, akumulator znamke Fi-ame, pokradel vse varovalke in potrgal vse kontaktne žice, vzel releje za dolge in kratke luči, za konec pa še zažgal kontaktne žice. Očitno je bil s povzročeno škodo, za skoraj 500 starih milijonov zadovoljen, naj je zapustil vozilo in se izgubil neznano kam. - Ena najbolj drznih kraj se je zgodila na avtobusni postaji na Duplici, kjer je čakajočemu Francu P. iz Podgorja iz zadnjega žepa hlač izginila denarnica z denarjem in dokumenti. Še preden se je Franc zavedel izgube in otresel presenečenja, se je zmikavt, bogatejši za 120.000 dinarjev, že izgubil za Stolovo restavracijo. Miličniki ga niso našli, zato opozarjamo vse občane, naj svoje denarnice nosijo na varnejših mestih, kot so odkriti in vsem na očeh zadnji žepi. - Vlomne tatvine so postale najzanesljivejši in najlažji način za protipravno pridobivanje bogastva. Zanesljivost zagotavljamo vlomilcem tudi sami, saj na svojo lastnino premalo ali pa sploh ne pazimo. Ena od tatvin se je zgodila v drvarnici Dragoljuba J. Neznanec je vanjo prišel tako, da je odlomil aluminijast zapah, česar pa nihče od domačih ni slišal. V drvarnici se je skoraj gotovo počutil kot v brezcarinski prodajalni, saj je imel na izbiro usnjene jakne, Philipsov radiokasetofon, polnilec za akumulator, več puloverjev, ženske čevlje, kovček z orodjem ... Preveč ni izbiral, saj je ukradel vse naštete predmete in mirno odšel. Dragoljubu je ostala le prazna drvarnica, zlomljen zapah in vprašanje, če je drvarnica res pravo mesto za shranjevanje tako dragih stvari. - Tudi lesna problematika je kar pogosto predmet sporov. Francka Š. je prijavila svojega brata, češ da je v njenem gozdu brez dovoljenja posekal šest metrov bukovih drv. Miličniki so ugotovili, da to ni prvi spor o lastništvu lesa, gozda in ostalega premoženja, zato so sorodnika z izkopano bojno sekiro napotili na sodišče, ki je bolj pristojno za tovrstne zadeve. Javni red in mir - 31 Vse po starem, zato nekaj besed o delovnih nezgodah in požaru v Stolu, kjer se je vnel lesni prah. Požar, v katerem je nastalo za 60,000.000 dinarjev škode, so hitro lokalizirali tovarniški gasilci in ga kasneje skupaj s kamniškimi tudi pogasili. Prva delovna nezgoda se je zgodila v DO Alko na Duplici, ko je delavka na stroju izgubila življenje. Druga jc bila v Kemični industriji Kamnik, ko je dva delavca med sežiganjem odpadnega smodnika zajel ogenj in sta dobila opekline, tretja pa je bila v naselju Pšajnovica, kjer se je v jarek prevrnil rovokopač SCT iz Ljubljane. Tu telesnih poškodb ni bilo. - Bogdan L. je telefonično obvestil miličnike, da ga je v stanovanjski hiši brcnil v zadnjico Martin F., nato pa ga je napadel še njegov sin. Ker je podobnega ravnanja v našem mestu vse več, se nam za usodo ni bati. Ali pa...? - Spet je »vročinski val« žalil gostilno Encijan v Zagorici. Dva vinjena moška sta se namreč poistovetila z njim in pričela razbijati inventar ter ustrahovati mirne goste in točajko. Zakaj? Zato, ker jima ni hotela postreči z »blagodejno omamo«, v kateri sta očitno že bila. Grožnja, da bodo prišli miličniki, ju je končno pregnala iz lokala, a samo do gostilne Balež. V njej soju možje v modrem izsledili in ugotovili, ZAHVALA V 83. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi oče in stric ALBIN FLERE vrtnar v pokoju II Iskreno se zahvaljujemo lil sorodnikom, sosedom, prijate-ljem in sodelavcem iz DO Zarja, večnemu počitku, mu podarili cvetje Posebna zahvala osebju in stanovalcem Doma upokojencev Kamnik za skrbno nego in pomoč, gospodu župniku za opravljen pogrebni obred in govorniku Društva upokojencev Kamnik za poslovilne besede. ki ste ga pospremili k in nam izrekli sožalje. Žalujoči: vsi njegovi Kamnik, Piran, oktober 1988 Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem in večni mir mi zaželite (narodna) ZAHVALA Mnogo prezgodaj je za vedno zaspala naša draga žena, mami in stara mama ANGELCA POGAČNIK s Kranjske 3/b Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in sorodnikom za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni prerani zadnji poti. Hvala njenim sodelavcem iz DO Napredek Domžale, sodelavcem iz Litostroja, OŠ Frana Albrehta in Gozdarstva Kamnik, govornikoma za poslovilne besede, praporščakom, g. župniku za opravljeni obred in pevcem za ganljivo zapete pesmi. Za nesebično pomoč se zahva!jujemov dr. Cerarjevi, sestram ZD Kamnik in prim. dr. Cibicu. Še posebej hvala Heleni Mušič in družini Grbič. Žalujoči: mož Drago, hčerki Majda in Dragica z družino Kamnik, oktober 1988 da nered povzročata brata Jernej in Marjan Ž. Naprej ni šlo tako lahko, saj so morali miličniki uporabiti strokovni prijem in neločljive zapestnice. Oddahnili pa so si vsi skupaj šele, ko so »brata Dalton« namestili na varno, v prostore za pridržanje, kjer sta zaključila športni dan. - Na PM se je oglasila učiteljica iz Tunjic in povedala, da je prišlo v razredu do prepira med dvema otrokoma in da je mali Anton grozil Ani. Zato se je učiteljica poskušala pogovoriti z Antonovim očetom, vendar jc ostalo le pri poskusu, saj ji je oče Anton iz rok iztrgal list z obvestilom in jo z grožnjami odpravil iz hiše. Nadaljnji postopek ima v rokah poravnalni svet KS Tu-njice, nam pa sc nehote vsiljuje zgodbica o jabolku, ki pada z drevesa. Kam že pade in kako gre nadaljevanje? Najditelji - Najdeno Sanela ADROVIĆ, stanujoč v Kamniku - žensko kolo s prestavami, Marko Pahor iz Kamnika - denarnico z dokumenti, Darinka URŠIČ iz Kamnika - vozniško dovoljenje, Franc ZAVAŠNIK iz Vrhpolj - kolo z motorjem, Zaga MEHOVIĆ, stanujoč v Kamniku - moško denarnico s 4.000 dinarji, Anton NOVAK iz Kamnika - dokumente, Marija TURKALJ iz Vrhpolj - kolo, Amir IBR1ČIČ,' stanujoč v Kamniku - denarnico z denarjem, Ivan ARKLINIČ iz Novega trga - denarnico z denarjem, Janez VAJT iz Kamnika - kolo z motorjem, Janez ZAM-UEN iz Stranj - denarnico z denarjem in dokumenti, Franc POTOČNIK iz Kamnika - denarnico, Aleksander DRAGAŠ iz Kamnika - denarnico z dokumenti MATIC ROMŠAK Oglašam se v zvezi s člankom Črna kronika v glasilu Kamniški občan z dne 3. oktobra 1988, ki ga je napisal Matic Romšak kot majhen pripetljajčck z avtobusom zglobnikom dne 10. septembra 1988 ob 22. uri. Ker je njegova izjava neresnična in brez vsake osnove, želim ta njegov pripetljajčck osvetliti tudi z druge strani. Res sem omenjenega datuma in ob omenjenem času vozil avtobus — zglobnik na relaciji Ljubljana - Kamnik, vendar v skladu s prometnimi predpisi, kot jih predpisuje zakon, ne pa po Romšakovih predpisih, ki si jih je očitno po svoje prikrojil, zato prilagam taho-gram. Tov. Romšak namreč navaja, da sem ga prehitel od Rodice proti Mengšu s hitrostjo več kot 90 km/h, kar jc popolna laž, ker vozila znamke Man dosežejo maksimalno hitrost 72 km/h. Na delu ceste od Rodice do Mengša pa je dovoljena hitrost 80 km/h, ki pa jo s tem vozilom sploh ni mogoče doseči. Popolnoma jasno je, da me je s svojim vozilom namerno prehitel in zmanjševal hitrost ter mi pravzaprav nagajal. Tudi to ne vem, kje na Rodici je videl znak z omejitvijo 40 km/ h. Kolikor je meni znano, je tam največja hitrost 60 km/h. Navaja še, da je na zadnjem delu zglobnika videl nalepko z največjo dovoljeno hitrostjo 70 km/h, kar ni res. Zglobnik smo imeli pred veljavnim novim zakonom - kar je bilo omenjenega datuma - in je bil opremljen z dvema nalepkama in sicer 80 in 60, kar pomeni, da nam je dovoljena hitrost 80 km/h v primeru, Če vsi potniki sedijo in 60 km/h, če nekateri potniki tudi stojijo. Pripominjam, da je s tem člankom omenjeni tovariš škodoval tako meni kot tudi mojim kolegom - voznikom, hkrati pa tudi ugledu delovne organizacije Integral, v kateri sem zaposlen. Maks Burkeljca ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, sestre in tete IVANE MARINSEK rojene LESKOVEC se zahvaljujemo prijateljem, sosedom, kolektivom Donit - Kemostik, Kočna - Sadje in Centralna lekarna Ljubljana za podarjeno cvetje, vsem, ki ste darovali za sv. maše in ki ste našo mamo v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot. Zahvaljujemo se župniku g. Gosarju in pevcem za svečano in duhovno globoko zadnje slovo. Posebna zahvala dr. Francu Kocutarju, ki ji je v času njene bolezni vedno takoj pomagal in ji za več let podaljšal dragoceno življenje. Žalujoči: hčerka Joži in Ivanka z družinama ter Ani, sestra Mici in brat Feliks z družinama, nečaki in nečakinje Mekinje, avgust 1988 ZAHVALA V 80. letu nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat, tast in stric ' • ANDREJ JUVAN iz Most 98 i Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in prijate-wi ljem za izraze sožalja, darovano cvetje, dar za druge namene in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvala govornikoma, tov. Bohincu od ZB in tov. Nograšku od GD za lepe besede ob slovesu, vsem praporščakom, pevcem za lepo zapete žalostinke in gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Žalujoči: vsi njegovi Moste, Podgorje, september 1988 V slogi je moč Planinski kotiček Triindvajsetega oktobra 1988 se je v Šmartnem, v Kulturnem domu zbralo približno sto ljudi, z namenom, da ustanovijo Slovensko kmečko zvezo. Na ustanovni zbor področne SKZ so bili vabljeni poleg vseh kmetov in tistih, ki želijo v zvezi delovati, tudi predstavnik SZDL, direktor KZ Emona, predstavnik izvršnega odbora SKZ - Mihela Logar in predstavnik Gozdnega gospodarstva. Vsi, razen predstavnika Gozdnega gospodarstva..so se zbora udeležili in pokazali pripravljenost za sodelovanja s kmečko zvezo in pomoč pri reševanju problemov v kmetijstvu. Upravičeno pa smo si postavljali vprašanje, zakaj se ni odzval povabilu noben predstavnik Gozdnega gospodarstva, saj so imeli kmetje prav na tem področju, ki je še posebej pomembno za to območje, največ vprašanj in pripomb. Po uvodnem pozdravu je predsednik iniciativnega odbora tovariša Hočevar, takoj načel problematiko, ki je navedel kmete v Tuhinjski dolini, da se tudi oni organizirajo v enotni stanovski organizaciji. Poleg že znanih težav v kmetijstvu je poudaril probleme v zadružništvu, gozdarstvu, lovstvu in socialno-pokoj-ninskem zavarovanju. Razmere v gozdarstvu so še posebej težke, saj kmet, ki je lastnik gozda, te dobrine ne more uživati. Kmet skoraj vsako leto potrebuje nekaj lesa za razna Zazidljivo parcelo ali staro hišo v okolici Kamnika kupim, prevzamem tudi oskrbo starejših ljudi. Naslov v uredništvu Kamniškega občana. SEJEM SMUČARSKE OPREME Organizira Smučarski klub Kamnik - Sekcija strokovnih kadrov - od 18. do 20. novembra 1988 v Osnovni šoli Frana Albrehta (smuči, vezi, tekaške smuči, čevlji itd). V petek, 18. 11. od 17. do 19. ure, v soboto, 19.11. od 9. do 19. ure in v nedeljo, 20.11. od 9. do 15. ure. Obiskovalcem sejma bodo na voljo tudi strokovni nasveti SK Kamnik. Dnevna vozovnica odrasli Dnevna voz. - otroci do 10 let Sezonska - odrasli (s sliko) Sezonska - otroci do 10 let (s sliko) Celoletna - odrasli (s sliko) Celoletna - otroci do 10 let (s sliko) Prenosljiva celoletna za DO_ popravila na domačiji, pa mora seveda kljub temu, da seka les v lastnem gozdu, Gozdnemu gospodarstvu plačati za vsak kubik lesa še deset starih milijonov. Po vsem tem se upravičeno sprašuje, koliko je gozd sploh njegov. Gozdno gospodarstvo je njegov edini kupec in prevzemnik lesa, kar pomeni, da je kmet vezan na njegovo »oljo in pripravljenost, kdaj in koliko bo plačal. Če so v tej igri vključeni najmanj trije, to pomeni: kmet, GG in predelovalna industrija in če mora predelovalna industrij GG-ju izplačati denar ob prevzemu blaga v najmanj 8 dneh, pomeni, da bi GG moral plačati les kmetu v najmanj 15 dneh, pa ga žal ne. Izhajali so iz tega, da si GG na tak način, ko zamuja v izplačevanju denarja, nezakonito prilašča del njegove vrednosti. Seveda so kmetje negodovali, ker morajo prodajati les samo GG-ju in nimajo možnosti prodaje več kupcem, s čimer bi se razvila zdrava konkurenca med njimi, ne samo v ceni lesa, temveč tudi v bolj korektnem odnosu med obema strankama. Niso bili zadovoljni tudi z delovanjem Sveta kmetov v gozdarstvu, kjer so menili, da jih o njihovem mnenju ne vprašajo nič in delajo mimo njih. Prav tako so burno reagirali tudi na informacijo, da se pripravlja nov zakon o gozdovih in se odločno zavzeli za to, da se da ta zakon pred sprejetjem v javno razpravo. Iščem enosobno stanovanje ali garsonjero v Kamniku ali okolici. Tel. 831-282. Wartburg karavan, avgust 86, prodam. Vrečar Boris, Groharjeva 14, Kamnik, tel. 832-698. Prodam sedežno garnituro pan Meblo (raztegljiv dvosed in fotelj) za 200 SM. Bičanič, Zikova 5, od 18,30 do 19,30. Ugodno prodam nov ki-perbuš. Tel. 832-360. Kupim starinsko pisalno mizo. Tel. 831-779. Cena Cena s po- Cena za pustom plačnike prisp. po _SaS 20.000.- 15.000,- 10.000.- 13.000.- 10.000,- 7.500.- 250.000.- 225.000.- 200.000.- 150.000,- 120.000,- 100.000,- 400.000,- 360.000,- 320.000.- 250.000.- 225.000.- 200.000,- 800.000,- 750.000,- 700.000,- Govorili so tudi o zadrugah, in menili, da je veliko stvari, ki ne gredo najbolj prav. Tu je seveda lahko veliko odgovarjal direktor zadruge KZ Emona, tovariš Gubane, ki je najprej čestital k ustanovitvi SKZ v Tuhinjski dolini in dejal, da podpira program slovenske kmečke zveze. Poudaril je tudi, da je pripravljen sodelovati v odpravljanju problemov, ki se pojavljajo v odnosih zadruga - kmet, seveda v obstoječih zakonskih možnostih. Zavzemal se bo za dopolnitev in spremembo zakonskih predpisov, ki bi ne bili funkcionalni v sodobnih principih zadružništva. Seveda je sedaj pri spreminjanju bodočega zakona o zadrugah priložnost za take spremembe. Konkretni problemi, ki so jih navedli, so bile premije, ki da se ne izplačujejo redno in so poleg tega izplačane še v blagu. Tako so predlagali, da se sprejme sklep o odpravi plačevanja premij v blagu, izplačane naj bodo z denarjem. Naslednja stvar so razlike med višinskimi in nižinskimi kmeti. Ta razlika se najbolj vidi na tem, da je specifika kmetovanja in možnosti pridelovanja kultur zelo različna. Te razlike se poznajo tudi v cenah kmetijskih strojev in priključkov, ki se razlikujejo in so za hribovce občutno dražje; razlike v lastni ceni pridelkov in prireje so tudi do 30% in več. Zahtevali so, da se to upošteva ne samo v različnih premijah, ki so za hribovske kmetije seveda nekaj višje, ampak tudi v možnosti nakupov strojev s priključki brez prometnega davka. S tem v zvezi je bilo slišati tudi pripombe o nekorektnem ocenjevanju oziroma vrednotenju nagibov zamljišč, vendar pa so se na koncu po predlogu tovariša Gubanca odločili, da bodo člani iniciativnih odborov iz posameznih krajevnih skupnosti ZDRAVSTVENI DOM DOMŽALE, TOZD »ZV KAMNIK« ORGANIZIRA CEPLJENJE PROTI GRIPI. V PRIMERU, DA BO V DELOVNIH ORGANIZACIJAH PRIJAVLJENIH ZA CEPLJENJE MANJ KOT 70% ZAPOSLENIH, CEPLJENJE NE BO ORGANIZIRANO V DO, PAČ PA SE POSAMEZNIKI LAHKO CEPIJO V SPLOŠNIH AMBULANTAH TOZD »ZV KAMNIK«. CEPLJENJE V ZD ŽE POTEKA. CENA CEPLJENJA .....13.700 din DELOVNE ORGANIZACIJE NAJ ŠTEVILČNE PRIJAVE ZA CEPLJENJE POŠLJEJO NA NASLOV: ZD KAMNIK, Hl-GIENSKO-EPIDEMI-OLOŠKA SLUŽBA, KAMNIK do 12. 11. 1988. zbrali vse možne pritožbe in jih bo predstavnik prinesel na zadrugo, kjer jih bodo še enkrat preučili in poskušali rešiti. Veliko je bilo pripomb tudi na lovstvo in škodo, ki jo povzroča divjad, še zlasti divji prašiči. Kot kaže, se divjad mirno pase na kmečkih njivah in redi, lovci pa jih lahko samo nemočno opazujejo. Tu se je zataknilo precej stvari, od katerih je največja ta, da imajo lovci zelo malo sredstev za povračilo škode; praktično to pomeni, da plačajo kg koruze po 480 din, kmet pa jo ne more kupiti niti po 800 din. O pravilnosti ocene škode so se dogovorili, da je možna ocena s pomočjo Zavarovalne skupnosti in KZ Emona, brez prisotnosti lovcev. Seveda pa so se vsi zavzeli za to, da bi morala lovska zveza bolj prisluhniti terenu, da se zakon spremeni tako, da bodo lovske družine in kmetje skupaj odločali o staležu divjadi. Predlagano je bilo, da bi za zaščito najbolj ogroženih kmetij (od divjadi) zbrali denar iz lovske zveze in sklada za intervencije v kmetijstvu. Govorili so tudi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, kjer se kmetje ne morejo sprijazniti z dejstvom, da je po novem sedaj njihova starostna pokojnina samo približno 16 starih milijonov din. To je le za 8 dni življenja oziroma to pomeni, da mora naslednik kmetije preživljati poleg svojih otrok še svoje starše, kakor da oni s svojim minulim delom niso zaslužili dostojne starostne pokojnine. Tudi nadomestilo za porodniški dopust je le 40 starih milijonov, kar je manj kot povprečni neto mesečni osebni dohodek v Sloveniji, bolniško nadomestilo pa se upošteva šele nad 45 dni. Kmetje so na zboru s tem izrazili samo zahtevo po izenačitvi pravic z ostalimi delovnimi ljudmi. Na koncu so seveda vsi potrdili člane iniciativnega odbora v člane ustanovnega odbora s predsednikom Antonom Hočevarjem iz Laz. V nekaj besedah sem skušal strniti utrinke iz ustanavljanja področne SKZ v Tuhinjski dolini in vsi prisotni tega zbora upamo, da bo delovala in se izkazala v boju za kmečke pravice, v dobrobit kmetijstvu in ostalim delovnim ljudem. JANEZ JERETINA Pooblaščeni SKI SERVIS ELAN-ALPINA Sitar Peter, Pot na Poljane 6b, Kamnik. Cenjene stranke obveščamo, da smo pričeli z rednim obratovanjem vsak dan od 14. do 18. ure. Soboto in nedeljo zaprto! Kakovost zagotovljena. V predsezoni ugodnejše cene! Prodaja rabljene smučarske opreme. Se priporočamo za obisk. Smučarki pozdrav - SMUK Prvi vzponi Da bi opravili prvi vzpon še v kopni skali, so se udeleženci letošnje kamniške alpinistične šole podali v gore že devetega oktobra. Šli so v Repov kot in nato čez Macesnovec na Kamniško sedlo. Novozapadli sneg jim je namreč preprečil, da bi šli plezat. Zato pa je bilo čez dva tedna bolje. Vremenska napoved jc bila še v petek prav obetavna, saj je obljubljala že za soboto lepo vreme. Toda sobotno jutro je bilo v dolini megleno in tudi z vsakim višinskim metrom vzpona ni vreme hotelo postati nič boljše. Kljub temu so trije tečajniki in dva inštruktorja šli na Korošico. Tam so najprej točno opoldne odigrali nogometno tekmo. Ker so se vsi drugi, razen ene častne izjeme, verjetno zbali vremena, so jo odigrali kar med seboj. »Človeška« ekipa je premagala »moško« ekipo z 1:0. Popoldne so kljub hladnemu in meglenemu vremenu plezali v Dedcu in Vršičih. Mogoče je še komu megla prišla kar prav, saj se je lahko nakakš-nem težkem mestu malo oprl nanjo. Z upanjem na boljše vreme so nato šli prenočevat v zimsko sobo v Kocbekovem domu. Nedeljsko jutro je bilo čudovito. Sicer je bilo hladno, saj je bila na travi slana, na kovinskih delih koče pa pogled, toda nebo je bilo kristalno čisto in pogled na dolinsko morje megle, ki je valovalo med 1500 in 1600 m nadmorske višine, je obetal lep dan. Obeti so se uresničili, tako, da so lahko PRIMOŽ BRIŠNIK, TOMAŽ JUVAN, ROBERT ŠILER in ANDREJ ZABRET poleg prvega vzpona, za katerega so bili tudi tradicionalno »kršeni«, naredili v čudovitem vremenu, toplem soncu, skupaj'z vodnikoma kar 23 človek-vzponov. Lahko bi jih še več, če ne bi odpovedali ostali člani kamniškega alpinističnega odseka, ki niso prišli ne na tekmo in ne v pomoč plezalni šoli. Kategorizirani kamniški alpinisti Od podkomisije za vrhunski alpinizem komisije za alpinizem Planinske zveze Slovenije smo izvedeli, da so na osnovi svojih alpinističnih dosežkov v kategorizacijskem letu 1988 po enotni kategorizaciji jugoslovanskih športnikov, dosegli za leto 1989 naziv športnika-alpinista republiškega razreda 3 alpinisti kamniškega alpinističnega odseka: JANEZ BENKOVIČ, MARJAN KREGAR in RADO NADVEŠNIK, MARKO PREZELJ: pa je dosegel naziv športnika-alpinista perspektivnega razreda. Ker se kriteriji za doseganje posameznih razredov poostrujejo v skladu z razvojem našega in svetovnega alpinizma, pomenijo tudi ti razredi prav soliden uspeh za Kamničane. Toda vidi se, da prihaja do zamenjave generacij. Starejši počasi odhajajo z vrhunske scene, mladi pa nanjo šele prihaiaio. BŠK - »V1RTUS«, ki deluje kot sekcija ŠD - VIRTUS Duplica, končuje tekmovalno in rekreativno sezono za leto 1988, saj deževni in hladni dnevi ne dopuščajo redne vadbe ali večjega balinarskega tekmovanja. Prišel je čas, da potegnemo črto, pregledamo delovanje IO kluba, pa tudi tekmovanja v občini in uspehe ekipe kluba, ki nastopa v elitni konkurenci LOBZ. V klubu je včlanjenih 92 članov, z rekreacijo pa se ukvarja več kot 80 ljubiteljev tega športa. Tekmovalna ekipa BŠK - VIRTUS je v sezoni 1988 nastopala v prvi ljubljanski ligi (registriranih je namreč 64 klubov) in zasedla 3.-4. mesto. Kvaliteta v tej ligi je zelo visoka, saj jo lahko primerjamo z republiško oziroma medrepubliško ligo. Zadnja leta se je ta šport močno razvil, kar je razvidno tudi v občini Kamnik. Na pobudo ZTKO in OSS Kamnik, da BŠK - VIRTUS prevzame organizacijo občinske TRIM-LIGE, z željo, da se vključi čimvečje število ljubiteljev tega športa, je IO kluba sprejel to nalogo z veseljem. Letos se jc trim lige udeležilo 12 ekip, svoje barve pa je zastopalo 72 tekmovalcev. Iz tega je razvidno, da je za balinanje v naši občini veliko zanimanja, predvsem v KS Mekinje in KS Komenda. IO BŠK - VIRTUS podpira nove sekcije po KS, saj se bomo le tako bolje spoznali, razvijali dobre odnose, saj šport združuje ljudi. Balinarji Virtusa so imeli tudi letos zelo lepe uspehe na raznih enodnevnih turnirjih doma in pri klubih ljubljanske regije. Zasedba oziroma kvaliteta na teh turnirjih je zelo močna. Naj omenim, da mora ekipa, ki se uvrsti v finalni del, odigrati po 6 tekem, to pa je 9 ur igranja. Udeležili smo se štirih turnirjev. Osvojili smo eno drugo, dve četrti in eno šesto mesto. Na takšnih srečanjih sodeluje po 16 ali 20 ekip. Ob zaključku sezone 1988 smo tako ugotovili, da je bila sezona zelo uspešna. Ob tej priložnosti se moramo posebej zahvaliti članom IO kluba, kakor tudi vsem ostalim, ki so nam bili v pomoč. V upanju, da bo naslednje leto tudi tako uspešno, ter da se nam uresničijo želje oziroma, da bomo do- Za kamniški alpinistični odsek jc bilo gotovo najbolj uspešno leto 1980, ko sta dva alipinista osvojila naziv športnika republiškega rezreda. trije naziv športnika zveznega razreda in dva naziv športnika mednarodnega razreda. Uspešni sta bili tudi leti 1982: eden v zveznem in trije v mednarodnem razredu in vsekakor tudi leto 1983, ko jc en član kamniškega AO dosegel republiški razred, eden zvezni razred, eden mednarodni razred, eden pa jc osvojil celo najvišji možni naslov, ki ga lahko osvoji športnik v Jugoslaviji - naziv zaslužnega športnika Jugoslavije. Od leta 1976, ko so tudi v alpinizmu uvedli kategorizacijo, so člani kamniškega AO osvojili kar 53 nazivov. Najuspešnejši jc bil Bojan Pollak, ki je poleg naslova zasluženega športnika dosegel trikrat republiški, petkrat zvezni in dvakrat mednarodni razred. Pa tudi Marjan Kregar je že petkrat bil v republiškem, trikrat v zveznem in dvakrat v mednarodnem razredu. Dvakrat je bil v mednarodnem razredu tudi Janez Benkovič, ki jc poleg tega osvojil šc trikrat zvezni in tudi trikrat republiški razred. Po enkrat sta bila v mednarodnem razredu tudi Cene Berčič in Dušan Podbevšek. Ka-tegorizacijske razrede v enotni kategorizaciji jugoslovanskim športnikov pa so poleg že naštetih dosegli šc naslednji člani kamniškega alpinističnega odseka: Milan Gladek. Franc Kcmperlc, Dušan Kregar, Irena Mar-kuš, Rado Nadvešnik, Janez Plevel in Marko Prezelj, skupaj alpinistka in enajst alpinistov. BOJĆ Trim tekmovanje v šahu Svet za športno rekreacijo pri ZTKO Kamnik v sodelovanju s komisijo za šport in rekreacijo pri OSS razpisuje TRIM TEKMOVANJE v ŠAHU, v soboto in nedeljo, 3. in 4. 12. 1988, ob 9. uri. Pravica nastopa: vse KS, OOS. DO, ŠŠD, neprofesionalne skupine Kraj: Stol - Virtus (upravna stavba pri nogometnem igrišču) Priznanja: pokali, priznanja (ZTKO, OSS) Prijave: dva dni pred pričetkom na tel. 831-121 ali pa uro pred tekmovanjem Žrebanje: na dan tekmovanja Instruiram kemijo, kemijsko računstvo in matematiko za osnovne in srednje šole. Tel. 831-625. Če si upokojenec in bi rad zaslužil ob delu, imaš smisel za ureditev stare hiše, se oglasi. Tel. 841-488. bili streho nad igrišči, se zahvaljujemo vsem, ki so imeli posluh za nas, od ostalih pa pričakujemo razumevanje in podporo pri uresničitvi zastavljenega načrta. MARJAN PRELOVŠEK KONČNI VRSTNI RED TEKMOVANJA V BALINANJU OBČINE KAMNIK ZA LETO 1988 OBČINSKO SINDIKALNO TEKMOVANJE: 1. Društvo upokojencev I. ekipa, 2. Svilanit, 3. Titan I. ekipa, 4. Stol I. ekipa, 5. Stol II. ekipa, 6. KIK, 7. Društvo upokojencev II. ekipa, 8. Utok, 9. Titan II. ekipa OBČINSKA TRIM LIGA: 1. Društvo upokojencev, 2. Združenje obrtnikov, 3. Svilanit, 4. Titan, 5. Stol, 6. Stol, 7. Društvo upokojencev H , 8. KS Duplica II., 9. KIK, 10. Titan II., 11. Utok, 12. KS Duplica \M\ Kamniški občan KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZDL Kamnik - Kamniški občan je aprila 1981 ob 20-letnici izhajanja prejel srebrni znak OF -Ureja Svet za informiranje.i predsednik Janez Pirš, in uredniški odbor v sestavi: Janez Balantič, Katarina Cerar, Damjan Gladek, Romana Gr-čar, Dušica Jesenik-Brem-šak, Ivo Pire, Matic Romšak, Stane Simšič in Jana Taškar, glavna in odgovorna urednica. Tehnični urednik Franci Mihevc. Strokovna sodelavka Vera Mejač. - Izhaja dvakrat ' mesečno - Naslov uredništva: Kamnik, Titov trg 9, telefon 831-311 - tekoči račun pri OK SZDL 50140-678-57039 - Kamniški občan -Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska ČGP Delo v Ljubljani. Smučarski klub Kamnik objavlja na podlagi sklepa IO z dne 20. 10. 1988 javno licitacijo naslednjih osnovnih sredstev: 1. KOMBI IMV 1600 BR I. 1978 vozen - izklicna cena 3,000.000 din 2. KOMBI IMV 220 D I. 1978 vozen - registriran do februarja 1989, izklicna cena 2,500.000 din, kupec plača prometni davek 3. Prenosno smučarsko vlečnico znamke SKIMA z bencinskim motorjem - žičnica je na Češki koči, zmogljivost 360 oseb na uro Cena: 2,000.000 din 4. Prenosno smučarsko vlečnico znamke SKIMA z električnim motorjem moči 10 kW cena: 2,000.000 din Licitacija bo v petek, 11. 11. 1988 ob 15. uri na parkirišču pred Avtopralnico oziroma poslovno stavbo Kočna na Fužinah. Blago bo odprodano po načelu videno - kupljeno, zato kasnejše reklamacije na kvaliteto ne bodo možne. OBVESTILO Pričela se je nova kurilna sezona. Po vnaprej določenih in dogovorjenih dnevih in datumih vas bodo obiskovali dimnikarji. Opravljali bodo svoje dimnikarske storitve na osnovi zakona o dimnikarski službi in pravilnika o rokih in načinu čiščenja in pregledovanja kurilnih naprav, dimovodov in prezračevalnih naprav ter o meritvah dimne in druge emisije kurišč. Za opravljeno storitev imajo dimnikarji potrjen, veljaven cenik. Zaradi pregleda cen teh storitev in na željo občanov objavljamo cene najpogostejših dimnikarskih storitev. Izvleček iz cenika 1. Čiščenje kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih naprav v gospodinjstvu: a) dimnik in štedilnik 22.500 din - vsak nadaljnji dimnik 5.000 din b) dimnik in peč za centralno kurilno napravo na premog 22.500 din - vsaka nadaljnja kurilna naprava 12.000 din c) dimnik in peči za centralne kurilne naprave na olje 33.000 din - vsak nadaljnji dimnik 5.000 din d) kontrolni pregledi: koristnik, ki ne dovoli čiščenja, je dolžan omogočiti dimnikarju redni kontrolni pregled. Cena kontrolnega pregleda znaša 50% gornjih storitev. e) Kilometrina se zaračunava dnevno 5 km na stranko po dnevno veljavni ceni za kilometrino. Za izredna čiščenja se kilometrina zaračunava po dejansko porabljenih kilometrih. CENEJŠI NAKUP SMUČARSKIH VOZOVNIC ZA VELIKO PLANINO vsem sindikalnim organizacijam, pa tudi posameznikom, ljubiteljem smučanja omogoča Komunalno podjetje Kamnik v pred-prodaji do 12. decembra 1988 v Komunalnem podjetju Kamnik in na smučarskih sejmih v Kamniku, Domžalah in v Ljubljani (SKI EXPO). Na sejmu SKI EXPO prejme kupec na vsakih 20 plačanih vozovnic iste vrste 1 vozovnico brezplačno. Posebnost: Neizkoriščene dnevne vozovnice iz sezone 1987/88 je možno zamenjati v Komunalnem podjetju Kamnik z doplačilom. Zelo uspešna sezona