282
Črtice o umetnostih.
Z omiko človeško vred napredovale so tudi različne umetnosti, in stanje njihovo bilo je za zgodovino-slovca vselej glavna stvar, po kteri je izvedel napredek tega ali unega ljudstva.
Juterne dežele so začele s stavstvom ali stavi-teljstvom (Baukunst). Delo je bilo večkrat čudovito, a brez vse lepotne mere. Kipotvorstvo (Bild-hauerei) ali škulptura, kjer se je takrat prikazalo, ni izrazovalo čiste človeške podobe in kazalo se le kot temen začetek prave umetaosti. Podobo človeško najdemo pri Indijancih kot nespodobo, kot spako, pri Egipčanih pa združeno z živalsko podobo. To nam kaže, da ljudstvo takrat še ni poznalo velike prednosti človeka memo živali, da je še zmirom ze!6 nizko, nespametno mislilo o tem, kaj prav za prav je človek.
Bolj olikano, da! cel6 dovršeno najdemo stavitelj-stvo pri Grkih. Prvikrat tu stopi čista človeška podoba pred nas. Grki so dali vsaki stvari, kar je njeno bilo, in tako tudi živali. To pa popred pri Egipčanih ni bilo. Grki so človeštvo dobro razumeli, in zato tudi za „krono stvarjenja", to je, za človeka čisto podobo našli. Žival so spoznali kot dar, ki naj se bogovom prepusti.
Kristijanstvu pa vse to ni več zadostilo; ono je zahtevalo več, — in slikarija (malarija) stopi zdaj na oder. Kipotvorstvo, ktero je pri Grkih cvetelo, ni zadostovalo več; um človeški začel je rabiti barve, lično senco, da je tako svet v njegovi ljubezni in žalosti pred oči stavil. Sicer so v tej umetnosti že tudi Egipčani nekaj pričeli, al kaj so bila njihova dela v slikariji? — druzega nič, nego — po domače rečeno — prava „packarija"! Obsenčja (Schattirung), obvidnosti (Perspective), da! še cel6 izraza o obličji niso poznali.
Kot najlepša umetnost prikazala se je pozneje glasba ali muzika. Ona je najviši izraz človeškega uma; ona je, ktera nas k Stvarniku povzdigne. Versko čutstvo postalo je po glasbi globokejše, trdnejše.
Iz zgodovinskih teh črtic se razvidi, da stavi-teljstvo je moralo umakniti se kipotvorstvu, to pa zopet slikarstvu, ktero je v srednjem veku doseglo svojo najvišo stopinjo. Slikarstvo vendar pa je prekosila glasba, ktera oživlja dušo in nam jo v pravi podobi pokaže.
Poezija ali pesništvo najde posebno pri glasbi rodovitno polje. Poezija se prav za prav ne obrača po posamesnih umetnostih; ona jih le zmirom sprejema^ in je po takem zel6 stara, a tudi najnovejša umetnost.
Na kratko rečeno se tedaj kaže, da so umetnosti se začele s stavstvom, ktero je rodilo kipotvorstvo in to potem slikarstvo, vrhunec pa je umetnost dosegla v glasbi. Ta je tedaj zadnja beseda vseh umetnosti, kakor je smrt zadnja beseda življenja.
J. Zima.