# Gozdarstvo v času in prostoru Les - v stoterih inačicah uporabnosti - je bil ponovimo ugotovitev, da so bili »rojstvo gozdnih prisoten v rudarskem delavnem vsakdanjiku in v železnic idrijski gozdovi«. Idrijski lauf je bil v prvotni življenjskem utripu idrijskega občestva. Pa naštejmo: izvedbi skonstruiran že leta 1820 in sicer po zaslugi leseni ročaji in toporišča orodij, leseni okovani nadgozdarja Jettmarja. Namenjen je bil lažjemu »hundi« in »trugce«, lesene tračnice, leseni klini, prevozu lesa do vodnih plovnih poti, izdelan pa je lesene lestve, jamske tesarbe, leseni sodi - tone, bil po zgledu jamske proge v rudniku. lesena ogrodja jaškov, leseni sodčki za tovorjenje Prvotni lauf je bil v celoti lesen, sestavljen iz lese- živega srebra, les kot kurjava in stavbni material v nih vozičkov in lesenih tirnic, ki so imele razmak le Idriji, lesena ostrešja in šinklji, skladovnice polen 342 milimetrov. Sredi 19. stoletja so nato lauf bistveno po drvarnicah, leseni ganki, lesene pritikline za izpopolnili, povečali tir na širino 625 milimetrov, domače živali, ograje, fižolove preklje, vodovodne lesene tirnice okovali s pločevino ter izboljšali in cevi (!), pohištvo, izdelki domače obrti, leseni pri- povečali vozičke po zgledu kmečkih lojtrskih voz. pomočki klekljaric in celo svetloba lesenih trsk na Ing. Mazi je ugotavljal, da je bil celoten lauf speljan »svetarnih« in še in še. v dolžino do treh kilometrov. Na izpopolnjene Po vsem povedanem lahko upravičeno zaklju- vozičke, ki so jih imenovali »regljači«, so nakladali čimo z ugotovitvijo, da so gozdovi pol tisočletja do enega kubičnega metra lesa, in to v dva do tri odločilno in nepogrešljivo pomagali prehranjevati metre dolgih kosih. Leseni regljači so imeli kovinske idrijski živelj. Gozdovi ostajajo tudi danes in v pri- osi, kolesa in zavore. Tirnice so polagali na trdno hodnje naše dragoceno naravno bogastvo, pa ne le grajene lesene kobile, s katerimi so po potrebi lahko v ekonomskem smislu, temveč tudi kot kompleks premostili grape ali kotanje, tako da je lauf tekel naravne in kulturne dediščine ter kot vir vitalnih tudi po 15 metrov visoki konstrukciji nad zemljo. substanc - vode, zraka in prsti. Gozdarji, to velja Na razpolago so imeli kakih 30 regljačev, s katerimi posebej poudariti ob septembrski slovesnosti, zaslu- so vozili po tirnicah s povprečnim padcem 2,5 %. žijo priznanje tudi kot varuhi ali rekonstruktorji Lauf je pomagal spravljati les iz odročnih gozdnih kulturnih in tehniških spomenikov, kakršen je bil predelov do Idrijce vse do prenehanja plavljenja od nekdanji idrijski lauf. klavž do leta 1926. Osnovne informacije o idrijskem laufu so podane Domiselna rekonstrukcija laufa, seveda v spo- v več jezikih na informativnih tablah ob postavljeni meniški izvedbi, predstavlja dragocen prispevek rekonstrukciji, zato naj poudarimo le nekaj bistvenih k ohranjanju našega zgodovinskega spomina, k dejstev. vrednotenju naše tehniške dediščine ter bogati Ing. Tadej Brate je leta 1994 v svoji knjigi Gozdne celostno podobo prostranega Krajinskega parka železnice na Slovenskem opisal kakih 30 gozdnih Zgornja Idrijca. Hvalevredno dejanje gozdarjev bi železnic, ki so v preteklosti obratovale po gozdovih veljalo posnemati še ob marsikakem zanemarjenem v večini slovenskih pokrajin, vendar so vse različne ali pozabljenem pomniku naše preteklosti. izvedbe teh železnic delovale šele več desetletij pozneje kot idrijski lauf. Zato lahko s ponosom Janez KAVČIČ Odprtje stalne postavitve lesenih kipov na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete V sklopu prireditev na začetku novega študijskega vire smo pripravili na večer prvega oktobra skromen leta, ki se je letos prvič organizirano odvijalo pod kulturni program, s katerim smo uradno obeležili okriljem ljubljanske Univerze, smo na Večni poti 83 odprtje postavitve petih kipov (eden pred glavno (Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire zgradbo in računalniško hišo ter trije v glavni avli pri Biotehniški fakulteti) odprli stalno postavitev Oddelka). Slovesno je postavitev odprla rektorica kipov akademika prof. Igorja Grabca. Univerze v Ljubljani prof.dr. Andreja Kocijančič, Na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne gostili pa smo številne visoke goste iz Univerze 444 GozdV 64 (2006) 9 # # Gozdarstvo v času in prostoru ter umetnike – kolege akademika prof.dr. Igorja Grabca. Avtor se loteva lesa z različnimi tehnikami, od rezbarskih do strojnih. Njegove razstave se začno že leta 1961 v študentskem naselju, razstavljal je še marsikje od Cankarjevega doma (1997), Gozdarskega inštituta (1999), Arboretuma Volčji potok (2000), Inštituta Jožef Stefan (2002). Avtor ne samo da rad ustvarja v lesu, pač pa tudi rad ustvarja v gozdnem okolju, na Pokljuki. Gozdarji se zavedamo pomena našega življenjskega okolja. Kot Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire v sklopu Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani opravljamo odgovorno delo – delo z najkompleksnejšim bitjem – človekom, ki bo bdel nad okoljem in hkrati skrbel za svojo dobrobit in dobrobit vseh nas. Prijetno delovno okolje je nujen pogoj za uspešno in ustvarjalno delo. Lepo, prijetno in navdiha polno okolje je velikega pomena tako za študente – na katere prenašamo strokovno znanje in rezultate raziskovalnega GozdV 64 (2006) 9 dela, kakor tudi za pedagoške in druge delavce ter obiskovalce našega Oddelka. Za najnovejšo pridobitev se Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire zahvaljuje vsem, ki ste prispevali k obogatitvi naše Hiše – še posebej pa avtorju kipov, prof.dr. Igorju Grabcu, donatorju lesa gozdarski gospodarski družbi Gozd Ljubljana d.d. ter rektorici prof. dr. Andreji Kocijančič za slovesno odprtje postavitve. Janez KRČ 0 445 0