Racionalizdcija kot osnova za dosego premij
V premijskih pravalnikih naših gospo-darskih organizaoij zelo redko najdemo doloobe, ki bi urejevale vprašanje pla-čiila premij za izvršene raoionali7.acije v poslovanju. Te osnove za dosego premij ne izpušeajo po naključju. Ni namrčč vedno lahko ugotoviti, kolikšen in kakšen ueraek je imela ncka racionalizaeija.
Premijskj pravilniki sicer praviloma dolofajo premijsko nagrajevanje za pri-hranke, dosežene pri času, materialu in v denarju. Tako lahko na primer najdemo v vsakem prernijskem pravilniku določbe o premijskem nagrajevanju doseženih uspehov v povečanju obsega proizvodnje, povečanju delovne storilnosti, znižanju lastne cene, izboljšanju kakovosti izdelka, delovne organizacije iti- proizvodnega pro-cesa in podobno. Vse te rezultate je ino-goče doiseči 7. vočjim prizadevanjem po-sameznikov, skiipin in kolektiva, lahko pa so tudi reznltat izvajanja določenega ra-cionalizatorskega ukrepa. Uživalci premij za dosežene rezultate pa so vsi tisti^ ki sodelujejo neposredno ali posredno v pro-izvodnji. Pri tetn se praviloma ne izloču-jejo tisti, ki so s svojim razmišljanjcm prigli do določenih postopkov, s katerih uporaibo je bila prav omogočena ustvari-tev manjših ali vcojih rrzultatov v poslo-vanju gošpodarske organizacije.
Uvedba premijskega nagrajevanja za racionalizatorske predlofre ima turiii velik vzgojni pomen, ker^podbuja posamezinke pri delu, da razmišljajo, kako bi bilo mo-goče doseči prihranke. Seveda ni nujno, da je vsak racionalizatorski predlog do-bcr iH izvedljiv. ^ato je treba v premij-skem pravilniiku določiti točen postopek za ugotavljanje vrednosti prerllagane ra-cionalizacije kakor tudi premijsko osnovo za dosego premije.
Premijski pravilnik bi morai vsebovati določbo, da se za racionalizatorske pr&d-
loge, ki jih bo sprejela posebna pd uprav-nega odibora določena komisija, dzplača premija. Kot osnovo za otbračun premije praviloma vzamemo finaračni učinek, ki ga dosežemo z izvajanjem prcdlaganega racionalizat<jrskega ukrepa v enem letu, če gre zo. racionailizacijo, ki jo bomo upo-rabljali v rednem kontinuiranem proiz-vodnem procesu, a-li ki se Da.na-ša na orga-nizacijske metode ali finančni učinek, do-sežen pri dpločenem delu, če gre za ra-cionalizacijo posla, ki se ne bo več po-novil.
Premijsko osnovo navadno ugotovimo po izteku določenoga poskusnega raz-dobja, v katerem je mogoče preveriti, v kakšnem obsegu je predlagana racionali-zacija dzvedljiva v praksi. Ni mogoče reči vnaiprej. kalco dolgo naj bi bilo to raz-dobje, ker je odvisno od pomembnosti racionalizacije. No, po našeni mnftnju ne bi smel biti krajši od enega računskega razdobja   treh   mesecev.
Tu navajarno' kof primer tatbelo, ki jo jo vneslo v svoj prenniijski pravdlnitk neko podjetje za obračun pretnij za prihran-ke, bi so bili doseženi z racionalizacijami.
Pnhranek t  dmarjih                     od prihronkov
do 5.000                                                   10
od 5.000 do     '    10.000                10 do 8
10.-OO0 do         20.000                 8 do 6
20.000 do         50.000                 6 do 4
50.000 tk>       100.000                 4 do 3
100.000 do       200.000                 3 do 2,5
200.000 do       500.000               2,5 do 2,2
500.000 do    1,000.000               2.2 do 2
I.OOO.OiM) do    5.0OT.0OO                 2    do 1,5
5,000.0>00 do  10,000.000                 1,5 do 1
Po dosedanji razdelitvi dohodka gospo-darske organizacije niso imele vedno praktične možnosti za izplačilo večjib. picmij, ki bi dejansko stimulirale posa-meznike za predlagane racionalizatorske predloge. Nova razdelitev skupnega do-hodka v 1. 1937 daje v tem pogledu mnogo širše možnosti. Poseben delež pri dobičku pri industrijskih in prometnih podjetjib, propnrrionalni, včasih pa ttidi progrcsivni dclfž pri povečanem dohodku pri drugih gospoflarskiih organizacijah omogoča uslvaritev znatnili sreds.tev za premijske sklade. na izkoriščanje teh nmžnosti pa ni tre.ba čakati, temveč se je treba takoj lotiti iskanja vseh rezerv v podjetjih, med drugim iiudi preizkušanja raznih racionalizatorskiih predlogov, ki danes pogosto ležijo zaprti v predalih.