f-v List 23. J VIA 1 'V i •J, m v lecaj XLVIX. t. 4 d I • ^ » A J ■ Ishajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 40 kr. za pol leta 1 gld. 70 kr. za četrt leta 90 kr pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. 10 kr., za četrt leta 1 gld. 10 kr. v Ljubljani 10. junija 1891 .•i Obseg: Strupena rosa na trtah Opravila pri čebelnjaku meseca • • m odop ob Nasi dop Novičar Krompirjevo škropljenje. Zemljepisni Gospodarske stvari. trte kajti lansko leto jim je pokazalo veliko korist Strupena rosa na trtah škropljenja. Vemo, da je še veliko nevernih ki 8e Foiejejo škropi Tomažev Bog daj da « Strupena rosa (peronospora) je sedaj do malega vsakemu vinščaku znana, kajti škodo, ki jo dela, je tako ob letih, kadar nastopi, o pridelku vinskem ne mijali oni, kateri bodo škropili se Jim jeseni silna, da niti ni govoriti, proti njej. Hvala imamo, a žal, da če se o pravem času kaj ne ukrene 9 Opravila pri čebelnjaku meseca junija. Bogu sredstev, zoper strupeno roso Letos se jih še premalo pcslužijo. Zlasti lansko suho leto, ki je naredilo, da je bilo malo stru- nade čisto vetrovno in deževno vreme vse obilne katere smo iničilo. meli zaradi mile spomladi, skoraj da Ob takih letih se kaže posebno in očitno pene rose, bode marsikoga zapeljalo, da bode nehal za- velik dobiček s premičnimi satovji. Pač se tudi naredi tirati to škodljivkp. Upajmo, da jo tudi letos ne bode roj iz našega dozdaj navadneea nania. ali s kako težavo! z veliko silo in našega dozdaj navadnega panja veliko, a pripraviti se vender moramo na boj proti njej. Ne drugače, kakor da mora čebelar ker to upanje, kakor kaže, se ne bode uresničilo. Vže bobnanjem čebele v nov panj pregnati sedaj nam prihajajo poročila, da se strupena rosa pri- posreči ter matica ostane v starem panji kazuje po Dolenjskem, česar pa ne moremo verjeti, ker delo stonj rejeni roj gre drugi da Ce , je > spet se pa ne e težavno materni je še malo zgodaj in se pri nas peronospora ne pokaže panj nazaj. Nasproti pa kako lahko in prijetno je delo pred koncem junija. Nekaj pa je, kar nas traši, da bo- s premičnim satovjem ! Drugega ni treba kakor sat za demo imeli letos mnogo strupene rose, in to je vlažna satom ven vzeti, doki pomlad in skoraj gotovo tudi vlažno poletje, ker iz- Ijuj se matica najde. Navadno kra roj kušnja uči, da sledi za dolgo in hudo zimo vedno mokro umet poletje. Vlažno in gorko vreme pa strupeno roso naj- nekaj čebel bolj širi. Prav toplo pozivljemo naše vinščake, naj ne drše rok križem, ampak precej prično škropiti. Izkušnje 80 pokazale, da zadostuje škropljenje z vodo, v kateri bolj pri sredi panja. Tisti sat se dene v panj za namenjen, dodene se po potrebi in številu se m da m eka roj je gotov. Delo se m praznega satovja Še bolj p olajša če pira se roj pod je bilo raztopljenega na 100 litrov vode lice in ravno toliko modre ga apna družbi 2ö kr., vsota galice če se .inu da kak sat z zalego. S potrebno pre vidnostjo je lahko sat vzeti iz vsakeršnega čebelnega panja. Torej mislimo, da vsak umen čebelar lahko spozna > ki stoji pri veliko prednost in korist Dzierzonovega panja s pre popolnoma majhna proti ko- mičnim satovjem risti, ki se doseže s škropljenjem. Podružnice imajo pa škropilnice, katere so brezplačno na razpolaganj kme Kakor pri umetno narejenih rojih, tako lahko delo tovalcem Prvo škropljenje naj se zvrši precej, najboljše je pred cvetjem, drugo čez kakih 4 do 6 tednov in tretje. je tudi pri drugih v potrebah; na pr. kdor hoče slabe panje s čebelami iz močnih podpirati ali kadar panj mati če potrebno, meseca avgusta, vinščakom vrlo Novomeško podruž gled gubi kar se tolikokrat primeri, ali kadar hoče 5 svojim udom 5000 ^ galice, ter bodo vsi škropili svoje * r nepotrebne roje zabraniti, ker drugega ni treba, je priskrbela kakor nepotrebne matične celice izrezati itd. Tu moramo opomniti, da tu in tam zelo razširjena misel, kakor da r I7§ paoj, kateremu se je prva matičoa celica pokončala, risto leto več nove matice ne zalegel io ne rojil, je na- I>ačna ; pač pa je očitno, da se s tem roj vsaj za deset Iq tudi več dni zadržuje in večkrat popolno zabrani, ker dobra paša dostikrat jeniuje, torej tudi čebelam uagon do zaploda preide. Naj še tu opomnimo, da je, kadar slabemu panju čebele dodajemo, najboljše, da jih vzamemo iz istega, ampak kakega sosednega čebelnjaka. so »e zelo povoljno. Da bodo kmetovalci primerj ili, edem naj jih ekaj še enkrat pehe laže •azvrščene pregledno v nastopni razpredelnici : ne navedenih poskusov posnamemo tale pravila: 1 ) Vsled škropljenja ni se mogel krepko razvijati krompirjev plesen (glivica — peronospora ali phytophtora infestant»), krompirjevec je ostal dalj časa zelen in de- Denejo se z malo medom v kak hladen kraj, na laven ter je napravil več snovi Zaradi tega je klet nekaj dni, potem se pa k slabemu panju kar stresejo. Da se bolj prijazno sprejmejo, dobro je oboje če- pr. v pen pridelek od škropljenegi krompirja mnogo bil sku- veči, bele poškropiti z otisnenim melisnim sokom, kateremu i-e prilije malo vode. Ni reči, katera čebele bolj utolaži, kakor melisa, katera skoraj povsod raste. Tudi je dobro panj za roje s tem zeliščem lahko namazati. Še enkrat pa vsem čebelarjem živo priporočamo, nai staro navado popuste ter se umne čebtloreje s premičnimi satniki poprimejo, ker le tako koristno živalco prisilimo, da nam služi z večim pridom in v veče veselje. nego od ceškropljenega. 2.) Ker je škroplje praviti mnogo glivico ni mogla na trosa (semena), in zaradi tega tu i gomolji niso bili toliko okuženi. Povsod pri poskusih vidimo na škropljenem delu manj odstotkov črnega (bol nega) krompirja, nego na neškropljenem. 3.) teh dveh pravil izhaja se ne tretje, ki nam kaže oziramo na bolni lepši. Ri^merje med Krompirjevo škropljenje. pravi uspeh škropljenja. Ce krompir, videti je uspeh t>liko zdravim krompirjem na neškropljenem in na škropljenem delu je zelo povoljno, kakor nam kažejo številke v zadnjem pokončnem predelu v razpredelnici. F. S. Dostavek uredništva: Vnovič pozivljemo Lansko leto so opozarjale „Novice'^ v št. 29., 30. in ^aše kmetovalce, naj narede poskusnje s škropljenjem 32. tudi na neko krompirjevo bolezen (plesen) ter navele krompirja. Za poskušnje ni treba posebne škropilnice, pripomoček zoper ojo. Priporačale so škropiti krompir v to zadostuje navadna vrtnarska. Za take po-jkušnje na njivi z raztopino modre galice, kateri je pridejanega zadostuje, če se poškropi nekaj kvadratnih metrov, tudi ekaj apna. Ker bo treba vsak čas pričeti škropiti ? in to dvakrat do trikrat. Sicer nam pa sme vsak ver prečitajo naj kmetovalci še enkrat omenjeno razpravo jeti da škroplj z modro galico Ij pomaga ter naj se izkušajo obvarovati škode. Kadar se pokaže proti peronospori na krompirji t proti pre^godajejiu krompi peronospora, širi se ob suhem vremenu po ušenj s tj gnilobi gom kador bode leta voj časi če pa je bolj vlažno, napreduje čudovito hitro krompir tako škropil, gotovo se ne bode kesal, kajti vse Poskušnje s škropljenjem z apneno razstopino modre kaže, da bode letos vlažno galice, katerih so tudi „Novice nekaj menile, ob spon To leto in zato ugodno perono tam kropljenje seveda pa priporočamo Pridelek je preračunjen za 1 ha. ( samo pri poskusu št. 4 ne 179 v » I koder se goiloba krompirjeva redno kaže, koder je ni, opija v Kanton tudi treba ni škropiti. Kitajci 8C po zakonu niso smeli z no- Podučne stvari. Zemljepisni in narodopisni obrazi Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje.) 225. Opij v Kitajskej. Opij v svetskej trgovini. vine opija, in delovanje teh sestavin. benim tujcem spuščati v trgovino, samo v Kantonu so bili neki trgovci, kateri so jedini smeli tudi od tujcev robo kateri kupovati. In Angleži so dobili jednega trgovca, ves rpij prekupil. Ker v tem času ni kajenje bilo še dosta razširjeno zato trgovec mogel vsega na trg po- Sesta za Kitajska je vsekako najglavnejša zemlja se največ opija pokadi. Nekateri menijo ) da so Kitaici opija prodati, temveč ga je moral iz Kitajsk slati. Prava trgovina z opijem se je začela še le 1798.1 ko je J škrinj opija vse bolje rastel uvoz indijskega opija. Kitajska vlada ni mogla več sredstva dobiti, kako preči uviz opija. Zato so domači ljudje navalili na kitajskega cesarja, naj odredi, da sama ngleška kompanija v Kitajskej prodala 4.170 1,730.550 gld. Sedaj je od leta do leta kajenje opija si izmislili Opij v Kitajskej kakor da da z 1840 tajska vlada vzame v roke trgovino z opijem ker bode nadomešča močne pijače, s katerimi se v Evropi našla- ^ znamenito pomnožila državne prihodke, jajo. Angleži so se mnogo trudili, da bi Kitajce privadili kitajski je odgovoril dostojno svojim svetnikom cesar Res n pivi in žganju, šampanjcu in drugim vinom ali ni se jim poneslo. Ni je na svetu zemlj v katero bi se ^^ pokvarjeni je, jaz ne morem zaprečiti uvoza tega Ptrupa, pohlep ljudj bodo prekriža moje be in uvažalo tako malo močnih pijač, kakor v Kitajsko kar se uvaža, tisto popijo doselj ; m Ije, ali vendar me ne bode nobeden na to sklonil, da tuj Kitajec zna i šel koristi fskat v strasti in zdržati ke pijače, a opojno pijačo, ki jo sami naprav In ta korist dlogi ega naroda u bila res velika, ker so že 1841 Ijajo od riža in prosa, pijo samo v redkih slučajih in dali Angleži v Kitajskej opija za 15,000.000 gld pro-Leta zelo malo. Potniki „Novare^ pripovedajo, da niso na svo- ^^^^ ^^ navozili Angleži 22.468 skrinj opija lem potu nobenega pijanega Kitajca videli a jih za 34,0c0;000 gld Do 855 imela in prodali « gleška slišali so, da se to zelo redko keJaj dogaja. No zato konopaoija od trgovine opija s Kitajsko čez 678.000.000 se opij v Kitajskej od dne do dne bolj širi. Opij je do- tistega dobička. šel v Kitajsko že v 13 stoletj , m je tu služil dolgo časa Ta čas niso Angl mo za zdravilo. Še le početkom prešlega stoletja globlje v Kitajsko še smeli vlačiti svoje trgovi so začeli Kitajci opij pomešan s tobakom kaditi, in to kot zdravilo za zobobolje in glavobolje. Kedar so videli, ojske mej Kitajsko in Angleško ker so se prav radi opija vnemale Se 1842 mir, sklenjen v NankiDgu, dovolil je Angležem, da smejo v kako opij človeka omamlja ter mu napravlja najblažnej- petih primorskih mestih stanovati še sanje, začeli so tudi zdravi ljudje sam opij kaditi in trgovati. To do Kako se kajenje brzo razširilo, vidimo s tega da kitajska vlada že 1730. 1. izdala prvo naredbo, s katero se strogo zabranja kajenje opija voljenje je bilo Angležem večkrat zelo grenko, ker nikdar bili varni za svojo glavo. Tako karji niso Druga prepoved je prodajali f da izšla 1790. 1, in ko se je pozneje opija, ponavljali so te prepovedi. Še bolje širilo kajenj gleži so jeden pot peki so ga Evropejcem se jih tem preje iznebili. V tem so An- V Honkorgu ostrupili kruh apravili z novega 1858 v prvej polovici terim so se angleške mir s Kitaj s ka- tega stoletja je bil uvoz opija s smrnto kaznijo prepove- Kitajskej. V tem dogo dan > in ta prepoved se je proglašala vsakega meseca v trgovski odnošaj trgovini na stežaj vrata odprla v •ru 80 bili urejeni vsi privatni in cesarskih novinah v Pekingu. Kadilcem so na čelu Acgležev, samo opija niso omenili da zna- no menje ali so užgali in kdor se ni poboljšal na noge spravili razdraženih Kitajcev, ali je zato > m glavo odsekali njega so izgnali, v carinskem ceniku razen ostale robe bila omenjena Kljubu vsem tem pretnjam in kazni tudi uvoznina za opu 1 so vse ve^. tudi uvoz opija opija uvažali. Leta 1750 so pripeljali v Kitajsko portu- kompanija 68 000 In koj in tako je bil skrivaj dopuščen tistega leta je navozila indijska galski trgovci do 250 škrinj, v vsakej škrinji po 70 Vi • skrinj opija » in dobila opija ki 80 ga Kitajci 70,000.000 gld. Od tega časa pa do 1862 zanj čez a nekaj za kajenje potrošili neKaj Tisti za še drag ter so čas je zdravilo, kompanija na leto opija za 130,000.000 gld je uvozila bil opiJ Veliki dobiček ga večinoma bogatejši ljudj ) kadili ki ga Kitajska ima od čaj odšel Leta 1773 je poskušala prvi pot angleška vzhodnoindij- Londonu je sedaj za opij, pa še ni bilo dosta. Zastonj so se v ska kompanij da pelj kako ga bode razpečavala. Tisti v Kitajsko opij, da vidi vzdigali človekoljubi, a v Kitajskej angleški J kompa opjja v Indiji, in dobičkom oddaj v svojih rokah vse proizvajanje in prodajanje vila temu strupu misijonarji, da Angleško odvrnejo od te sramotne trgo zapreke sta čas je imela indijska vine. Zastonj je kitajska vlada vsakovrstne zato stojala In da ga trgovine in kajenja ni bilo moči več poskus se je jej dobro obnesel s tem večjim ustaviti. Angleški, pa tudi kitajski trgovci, kateri so z Leta 1781 je poslala kompanija 2.800 škrinj (po 70^) opijem bogateli, izgovarjali so se, da ne delaj deg ker se Kitajcem ne more zabraniti nič kajenje L ) fc 180 opija, kakor 86 Evropejcem ne more zabraniti piti močnih pijač. Zmerro uživanje ne škodi človeku, a nekateri 80 preslavljali in branili opij, češ, da opij manje škoduje od opojnih pijač. Mora se priznati, da je mnogo primerov, kjer ljudje leto na leto upotrebljajo opij v malih množinah, pa se ne vidi, da jim to na zdravju škodilo. No čim se človek navadi na večjo množino opija to koj se pokažejo tudi zli nasledki, in najhujše je da človek potem ne more se odvaditi. Kitajci kupu- Angležev, ali so jejo še vedno veliko množino opija od se spametovali, pa so sami začeli Angležem kaziti posel. Kitajci namreč danes sami sej.ejo mak in napravljajo 5 da se danes mnogo opija. Novejši potniki pripovedajo v Kitajskej mnogo zemlje obrača za kulturo maka, ker se Kitajci žele tudi v tem otresti Angležev. Kitajci vi- dijo, da ne morejo več brez opija živeti, pa bi radi, da kupovali od Angležev. Kamorkoli so se po ga ne svetu razširili kitajski delavci, povsodi so prinesli tudi kajenje opija. Kitajcev je danes mnogo v Avstraliji in Ameriki, in povsodi so ostali zvesti opiju. Svetska trgovina z opijem jo danes vrlo velika in razprostranjena. V prodajo prihaja azijski; afriški in evropski opij. Mej azijskim opijem razlikujejo na svetskem trgu nastopne vrste. 1. Turški ali anatolski opij. Leta 1830 je vpeljala turška vlada monopol opija. Ves opij, ki se je v državi pridelal, moral se je oddati v državna skladišča v Car-jemgradu ali v Smirni. Leta 1850 je odpravila vlada ta monopol, no Carjigrad in Smirna sta ostala glavni skladišči in tržišči za turški opij. Smirenski opij prihaja v I hlebih od 100 do 400 ^ preko Trsta v Evropo, a Carji- grajski opij, ki prihaja večinoma iz Male Azije, prihaja v Evropo preko Londona in Hamburga. 2. Perzijski opij se potroši največ v Aziji, o. Vzhodnoindijski opij je slabejši od . turškega, a boljši od kitajskega. Trgovina njegova je vsa v rokah angleških. Razlikujejo tri vrste, in to bengalski opij .s Patme in opij z Malve. opij Afriškega opija sta dve vrsti 1 in to egipetski in alžirski opij. Evropski opij je prav tako dober kakor najboljši turški. V svetsko trgovino prihaja samo makedonski opij, grški se ne izvaža. Koliko se opija po svetu na leto poizvede, ne zna « se za gotovo, ali gotovo se ga proizvede silna množina. Sama Indija je dobila 1874.1. v vsem 6,358.495 ^ opi- la, a angleška državna blagajnica je dobila od tega Politk^ne stvari Državni zbor. roračunski odsek je vsled dr. Herbstovega « predloga predložil poslanski zbornici načrt zaKona glede Na podlogi tega za- cestnine, mostnine in prevoznine. konskega načrta, kateri se je v poslanski zbornici vzprejel^ odpravila se bode mostnina, cestnina pa pobirala m državnih cestah. Država sicer izgubi s tem po kakih 600.000 gld. dohodiia, a se je vender odločila, da üe bode zvišala vsled tega cestnine na 50 o/ /9 do 100 , O kakor lani nameravala. Tudi je obljubila vlada, da dati mitnice ne hoče ustreči večletnim zahtevam ter skupno, ampak posamezno v najem. Ta odsek je končal svoja posvetovanja, in v malo dneh se bode bavil državni zbor z državnim proračunom. Iz obravnav odseka sklepamo uže danes lahko, da bode ostala neizpolnjena večina naših opravičenih zahtev glede šolstva in narodne ravnopravnosti, ter da se je vlada tudi glede gmotnih reči jako pičlo ozirala na dežele, po katerih prebivajo Slovenci. Kar se pa tiče parlamen- tarnega položaja, je danes ravLO tako nejasen, kakor je bil pred dvema mesecema. Nemci, ki so vsled izjav Taa-ffejevih glede čeških zahtev posebno pa glede izjave o notranjem uradnem jeziku uže iztezali roke po dršavnih vajetih ter se nadejali, da jih bodo smeli skoro natezati po svoji volji, prenaglili so se. Oai so sicer v odseku glasovali tudi za dispozicijski zalog, katero glasovanje se navadno smatra kot zaupnica vladi, ali nemško-libe-ralni poslanec Heilsberg je pred glasovanjem rekel, da če tudi v odseku glasujejo nemški-liberalci za dispo-zicijski zalog, ni s tem še nikakor rečeno, da bodo gla sovali zanj tudi v zbornici. to Heilsbergovo izjavo je dovolj označena nejasnost položaja, in šele debata o državnem proračunu v zbornici sami ga bodo pojasnili. Kako — vedo danes grof Taaffe in pa Poljaki. I s t e r s k i poslanec V e r g o t i n i je odložil svoj mandat. Razpisana bode nova volitev Naši dopisi. Iz Iijub\jane. — Presvetli cesar je ogledal dne 5. t. m. vojaško akademijo v Dunajskem Novem Mestu. Mesto mu je priredilo slovesen vzprejem. — Odlikovanje. Presvetli ces^r je odlikoval gosp. 99,900.000 gld. čistega dobička. Iz Smirne se izvozi na Antona Fabianija, veleposestnika v Kobdilji na Krasu leto okoli 300.000 tržišče opija v Londonu, kamor se ga Evropi je danes najglavnejše v okraji Komenskem, s Fran Josipovim redom. 1875. uvozili 3Iiuisterski svetnik pri c. ur. trgovinskem mi 172.000 Cena opiju v Londonu se menja po dobroti nisterstvu dr. Jurij vitez Thaa je izdal sistematično od 18 do 30 gld. (Dalje prihodnjič.) zbirko zakonov, naredeb, normalnih ukazov in odlokov najvišega sodišča, ki se tičejo merskih in utežnih reči ter sodomerstva v Avstriji. Zbirka je izšla kot XIIL zvezek Manzeve žepne izdaje avstrijskih zakonov ia 181 « • i t bode zadoščala živi potrebi po pregledni sestavi pre- gorela danes. Kako pi dalje rovati proti njej, kako od mnogih predpisov o teh važnih rečeh. Ker jie obilna vračati od nje obiskovalce ? Nekateri pijani češki tvarina primerno urejena in so pridejana tudi kazala, študentje sa se sprli v pozni ponočai uri na jivni ulici ^ato je ta zbirka izvrsten .pripomoček uradnim organom z nekimi ne baš treznimi Nemci ter so zasolili enemu, ki je doma baje iz rajha še precejšnjo zaušnico. Mi, kakor sploh vsak omikanec, obsojamo tako dejanje in v pa tudi dotičnim strokovnjakom v obče. • « Katoliški shod v Gradci. Kakör smo «že v zadnjem listu, bil je prešli teden katoliški shod je imenujemo surovost ter se nočemo niti spuščati v Gradci. Zbralo se je mnogo cerkvenih dostojanstve- preiskavo, kdj je začel prvi. To ni še dognano do danes. »• cikov , plemenitašev , državnih nemških in slovensüih. Sklenili m vsakega razsodnega človeki, imi so deželnih poslancev Vprašamo pa # • nekatere resolucije, opraviti češka rastava s temi pouličnjaki? resoluciji glede politike poudarja katoliški shod, da i üaj Odgovor na to vprašanje bode od strani razsodnega človeka negativen. vidi rešitev iz nevarnosti, ki prete državi in narodom, Ali nemško liberalno časopisje, kateremu odrekamo a v tem, da se javno pravo v političnem in narodnem priori vsako razsodnost, ker ga je oslepila uže davno oziru zopet postavi na krščansko podlogo. Glede ljudskih strast sovraštva proti vsemu, kar je slovanskega, krivilo žol 80 skleni i resoluc jo, v kateri pravijo: 1.) da se mora je v prvi vrsti razstavo zaradi pretepa ter jo opisalo odgoja opirati na verske in nravstvene nauke, katere je kot nekako past za Nemce, ki bodo Bog razodel. kar s kraja in da se dosega le s složnim delovanjem futani", ako bodo črhnili besedico nemško na „do^ češki družine, cerkve in šole, zato popolnoma in veselo pri- razstavi. Da, klicali so celo Nemčijo na pomoč » češ J trjujejo izjavi avstrijskih škofov v gosposki zbornici dne nemški podložnik je dobil v Pragi klofuto, ni to casus 19. marci:a 1890. zastran uvedenja javne verske šole belli?! No Nemčija ni niti od Avstrije niti od Čehov s cerkvenim sonadzorstvom, obžalujejo pa britko, da ni zahtevala satisfaKcije zaradi klofute, ter se ni niti nem- vlada še doslej odgovorila na to izjavo; 2.) da pozivaijo ško časopisje zmenilo za « ' poslance katoliškega prebivalstva štajarskega, priznavajoč časopisja. Nekaj je pa čenče ^ nisegi žido/siiegi. doseglo klevetanje teh listov, dosedanje njih delovanje, da se tudi v bodoče neprestano čeravno ne popolnoma. Znano je, da je obljubil presvetli v poslanski zbornici in v deželnem zboru poganjajo za cesar, da bode obiskal češko razstavo. Pretekli teden se je pa čitalo v nekem Dunajskem nemškem listu, ki pa šolo ki bode ugajala katoliškim, jezikovnim in gospo darskim potrebam Štajarske in jo uže 20 let zahteva ni sovražen Slovanom, da ni gotovo, da bo obiskal cesar katoliško prebivalstvo; 3.) da izrekajo zahvalo štajarskim, razstavo. To vest so bliskoma razširili nemško-liberalni katoliškim časnikom da so se vneto in krepko potego vali za katoliško šolo, pa tudi katoliško-konservativnim narodnim društvom, ter jim priporočajo, naj obračajo neprestano vso pozornost ljudski šoli; 4.) da se hvaležno spominajo izvrstnega delovanja samostanskih šol, katere vodijo listi z nekako navidezno škodoželjnostjo, kajti menili so, a, so res dosegli svoj namen. Neki dopisnik -Politike" pa ki se je pjučil o tej reči na najzanesljivejšem mestu, jim je skratil veselje, trdeč, da se ni še čisto nič pre verski redi in kongregačij drugačil sklep cesarjev Duhovniške premembe. Č. gospod Janez Golob da hoče obiskati češko razstavo. — Dne 4. t. m. je obiskal razstavo pravosodni minister grof Scböüborn ter ostal v oddeku, kjer so razložene stro- doslej kapla administrate v Škocjanu pri Dobravi je imenovan ža kovnjaško šolske reči nad eno uro. Proti tovarnarj na Primskovem. Premeščena sta č. gospod Alojziju Olivi se je izrazil v vsakem oziru najugodnejše o Miha Horvat, kapi v r in č Nameščeni so pa bili za Skofji Loki, v Šmartin pri Litiji Loko. Ferdo razstavi. g. Janez Vavpotič, kaplan v Selcih, v Škofj kapla in sicer č Nevihte. Na Dunaji je razsajala dne huda Erker v Selcih, č. gospod Dominik Jaoeš na Blokah in . t. m nevihta dlje časa in napravila mnogo škode. Tre č. gospod Anton Aatončič v Gorjah. — Občni zbor „Matice Slovenske ščilo je na 26 različnih mestih in ubilo tudi fantiča Omamljenih je bilo mnogo oseb, mnogo pa tudi ranjenih. 1891 >5 Dnevni red priobčimo prihodnjič Narodna tiskarna". To društvo bode dne l.ju- Vnelo se ni nikjer. Tudi iz ezije se poroča o hudi uri, ki je razsajala po več krajih na dolgo in široko. i, t. m. svoj občni zbor čistega imelo dne Veliko škodo je storila toča. Treščilo je tudi na več dobička je imelo to mestih in ubilo društvo leta 1890. 973 gld. Delničarji dobodo z i vsako mnogo ljudi, posebno takih, ki so se delnico po gld. * • • • • • • zatekli pod drevje. Pa tudi gorelo je vsled treska na nekih krajih. Nastala je tudi velika po vodenj, ki je raz- Češka razstava. Da je češka razstava v vsakem orala njive ter uničila setev. oziru sijajno do strokovnjak v < Karol Ludovik. Um delo pri je javno najboljši em pogledu, namreč sam nadvojvoda torej da so bila s to stro — Potresi. Na Italijanskem so bili te dni močni potresi, in sicer v Tregnagu, Badii ia Celaveni tako silni kovnjaško izjavo zamašena usta nemško-liberalnemu ča- ar se tiče stvarne kritike o razstavi. Zaradi da so se morali prebivalci izseliti iz nekaterih hiš > sopisju 80 bile poškodovane vsled močnia sunkov. Votlo bol- tega je bil pa tem veči njegov srd proti češki razstavi nenje se še vedno ponavlja s potresnimi sunki. Tudi «L katere se mu nič škoda ne zdelo » dne t. m ko po v Trstu je bil v nedeljo močen potres, ki je trajal več sekund ob uri zjutraj 182 — Poročil se je dne v Ljubljani gospod Edvard Dolenc, grajščak na Orehku enem je predložil trgovinski minister dne na Notranjskem, z gospodično Josipino Dolenčevo, hčerko v seji poslanske zbornice postavni načrt teh dolcčil, ki m. v Sv. Jakoba cerkvi ter izjavilo, da ostane rok dan 1. julija nepremenjen. Ob junija t. gospoda dr. Hinka Dolenca, c. kr. svetniškega tajnika pri so ta le: Od 1. julija je dovoljeno spravljati inozemska deželnem sodišči v Ljubij — Samomor. blago, ki je carini podvrženo, le po prostorih, ki so za soboto zjutraj ob 5. uri si je v to določeni in stoje zunaj carinske meje ter po javnih ali blaznosti prerezal vrat z žepnim nožem Ernest Ločnikar, PO privatnih skladiščih, ki so pod uradnim sozaklepom župan, posestnik in lastnik tovarne za salame na Viči. iii uradno kontrolo. Carini podvrženo inozemsko blag^^,. Bil je še komaj 36 let star. Zapustil je mlado vdovo, ^^ je dne julija po zalogah 7 katero je jako ljubil, s 6 otroki. pošlje se lahko spet Dovoljeno je pa vse. C. — Sirarske zadruge na Gorenjskem. Vsled ukaza r. ministerstva za poljedelstvo je ogledoval te dni odposlanec istega ministerstva gosp. Charouzek gorenjske sirarske zadruge. Gospoda Charouzeka je iznenadil napredek teh zadrug, ter se je izrazil, da imajo lepo pri- V inozemstvo deloma ali pa tudi tudi, da se postavi to blago na prostore, ki so zuna) carinske meje, ali pa spravi v javna in privatna skladišča ki 80 pod uradnim sozaklepom in uradno kontrolo. Na znaniti se pa mora vse blago. Kdor bi tega sploh ne storil v ali bila gospod Pire, tajnik c kr hodnjost. Spremljal ga kmetijske družbe. Koliko ljudi bi moglo živeti na svetu ? Angleški zemljepisec Ravenstein je priobčil v rokopisih Londonskega zemljepisoega društva obširen članek o vprašanji, njegova naznanila nepopolna, postopalo se ga ne bode proti njemu glede inozemskega blaga, ki » naznanil, tako, kakor da bi ga bil vtihotapil, glede do- mačega blaga pa (sladkorja, piva i mineralnega olja in spirituoznih tekočin), % ga ne naznalil, kaznovala se- bode taka opustitev kot hud prestopek obstoječih carinskih koliko ljudi moglo živeti na zemlii in čez katero postav. Za inozemsko blago, je bilo doslej ali prosta število se prebivalstvo ne sme pomnožiti iz narodno-go- gospodarskih ozirov. Sedaj je na vsej zemlji 1.467,600.000 ljudi. Na kilometer suhe zelje pride povprek 12 ljudi. Na vsej zemlji je 73,200.000 kvadratnih kilometrov rodne carine, ali so pa bile za nje dovolj tudi odoslej obstoječa določila v elj olajšave, ostanejo-vi. Med Tržačani so ta določila naprav jako slab vtis Več trgovce posebno onih, ki prodajajo blago na drobno, je sklenil v zemlj 36.000.000 kvadratnih kilometrov Da step m opustiti kupčijo. Te dni bodo pa sklicali shode. na. 10,800.000 kvadratnih kilometrov puščav. koliko ljudi more živeti na kvadratnem kilomet gleški zemljepisec za podlogo R1 še dežele nekoliko žita iz- določil, u, vzel dovolj katerih bodo protestovali vsi stanovi Tržažki proti novink določilom. je ai pridelujejo za svoje prebivalce in važajo, pa vender nimajo več dosti neobdelanih krajev za nove priseljence. Take dežele so Kitaj, Indija, Japan 3Ilada begunca. Dunajsko mesto je prav epo pa severna Amerika, v Evropi Ogrsko in Rumunija. Povprek živi po teh deželah po 80 prebivalcev na enem kvadratnem kilometru , po stepah žive sedaj po pre in človeR se v njem lahko kratkočasi na razne načine. Ali štirinajstletnemu Josipu Bruendel-u in pa 16 letnemu Alfredu Hackelu, katerima je celo zibelka tekla v cesarskem mestu, postalo je tam tako dolgočasno, da sta sklenila prešli teden popihati proti Trstu, niti besedice črhnila o tem svojim roditeljem pa nista razjezila bivalci na kvadratnem kilometru, po puščavah pa po prebivalci na desetih kvadratnih kilometrih. Potemtakem lahko na vsej zemlji živelo kakih 5,994.000 000 ljudi. ozirom na razne bolezni in vojne, ki ovirajo pomno-žitev prebivalstva, pomnožilo bi se po mnenji učenja-kovem prebivalstvo v desetih letih za jih je to tako, da s je pa prosila brzoja mlada nepridiprava priporočili Dunajski policiji. Ona. Tržaško koleginjo, da bi poiskala in jima pokazala pot proti Dunaj ter da tudi skrbela, da ne bi se Prošnja je bila usliša gubila na potu in tudi uže izpol tako 2072. dalj pravi imenovani zemljepisec In če bilo šlo leta P — Konj po dveh letih spet najden. Leta 1888. bil ukraden Antonu Lenarčiču iz Potoč blizu Ajdovščine , torej še predno mine dvesto let, okoli 5977 mili- konj, kojega je cenil na 180 gld. Komenski žandarmeriji jonov ljudi na svetu, torej število, katero bi se ne smelo se je posrečilo pred kratkim, da je našia tega konja pri prekoračiti, da ne bi začeli ljudje od gladu kooec jemati. Francetu Primožiči v Komenskem okraji. Konj je bil Do junija niso bila še znana določila, pri t imožiči uže od jeseni leta 1888. Ker ni mogel do- po katerih se bo prevzela Tržaška prosta luka v av strijsko-ogrsko carinsko področje. Tržaška trgovsko obrt niška zbornica je vložila zaradi tega prošnjo pri trgo moža kazati kraja in prejeli so ga in zaprli. od katerega bi bil kupil konja ^ — Res čudno! Neki dopisnik iz Ajdovščine, ki toži vinskem ministerstvu, da bi se preložil roK, ki je določen v zadnji ;,Edinosti" o tamkajšnji slabi občinski upravi,^ za to prevzetje s 1. julijem t. z opomnjo, da je rok posebno pa glede enega meseca, v katerem bi se morali trgovci ter ob- za zdravo vodo 1 brezbrižnosti občinskega starejšinstva piše med drugim: ^Pumpa je zabita činstvo sploh seznaniti z dotičnimi določili. naj bila blizu stranišč in gnojišč. Po naravnih zakonih smo objavljena tudi takoj v začetku meseca, prekratek. Tr- prišli do žive resnice, da pumpamo smrdljivo, barvano govinsko ministerstvo je pa telegrafoma odbilo to prošnjo vodo. To duhovito delo je stalo občino kakih 173 gld. • ♦ •» 'J 183 « « \ I mi radi plačamo, saj se smemo ponašati, da smo potnike ter 1 odvedli pet kot zarobljenee s seboj. Za odkupnino so i^ahtevali od nemškega konzulata v Cari «dina občina, ako se ne motim, na vesoljnem svetu, ki «mrdljivo vodo pumpa, dasiravno nam sto korakov od gradu 200.000 frankov. Vlak so spravili s tira s tem, tam teče daleč na okolu po bistrosti in mrzloti znana da so odstranili pred njegovim dohodom nekoliko želez- rečica „Hubelj I*' Prav ■občina. res, pravi ;,unicum" ta Ajdovska niških šin. Zaradi tega Ker vlak šel tira in je stroj Krasa in iz bližnj kmalu obtičal v mehki zemlji, železniški vozovi pa trčili Ipavske doline dohajajo s silo drug ob drugega, zgodilo se ni veliko nesreče, vesti, da je kazala trta do zdaj še precej dobro, da se kajti ranjena je bilo samo par oseb. O roparsKem napadu pa jako boje peronospore radi vednega deževja. Ravno samem pa pripoveduje vodja potovalnega društva, ki je in ki je došel tako se poroča iz lütre, kjer se je pa baje uže pokazala sestalo večinoma iz nemških podanikov po trtnem perji. Poskušnje zadnjih let so nam dokazale te dni v Budim-Pešto, blizu taUo le: Napad se je vršil ^čividno, da je bakreni vitrijol ali galica izdatno sredstvo blizu postaje Sinekli. Ko se je ustavil vlak. obkolili so proti tej božji šibi. Torej kar nič obotavljanja, kar škro- razbojniki vozove. Po vlakovodji smo jim oddali pilnice v roke, pa na delo! Lenega čaka strgan rokav, denar in ure, gospe, ki so se vozile z pa prazen bokal. ves nami so si iz ušes uhane in snele prstane s potrgale prstov ter jih — Druge letošnje porotne obravnave v Ljubljani dale nam, da jih oddamo razbojnikom. Razbojniki so se «o se začele ta ponedeljek, in sicer so določene naslednje pa vedli jako galantno nasproti gospem, kajti vrnili so obravnave: Dne 8. t, m. proti Antonu Rozmanu zaradi jim vse reči. Pa tudi nam so dali nazaj ure, papirni in m ubojstva goljufije, dne proti t. m Mariji Hinterschweiger ziradi in srebrni denar ter si obdržali samo zlati. Ko so nehali ^iški Ogrin zaradi proti Avgustu Prekuh-u in Fran- pleniti, zaukazali so nam, naj izstopimo iz vozov. Izbrali , dne 10. junija proti Jožefu so izmed nas pet mož ler jih proglasili za zarobljence. tatvine Lešnjaku zaradi goljufije; due ll. junija proti Francetu pa tudi vlakovodjo Freudingerja, ki guvori dobro turški, so prijeli. Predno so sa odpravili, dati soio morali pa- izmed potnikov je moral Zupanu zaradi težkega telesnega poškodovanja in Jakobu Hribarju zaradi tatvine, Hočevarju zaradi umor^ in dne 12. junija proti Antonu pirja in svinčnik, in eden Jožefu Snoju zaradi težkega telesnega pisati strašanski dikiaudo. Najprvo je moral zapisati poškodovanja, ane 13. junija proti Jožefu natančno ime in stan zarobljencev, potem pa pismo do Furlanu zaradi ubojstva in Jožefu Wilanbertu zaradi posilstva. nemškega konzulata, ki se glasi tako le. T Išlu je umrl 5. t. m. Leopold pl. H > razbojniki Prosimo, da ter „Zarobili so nas zahtevajo 20J.OOO frankov odkupnine. se pošlje ta denar, predno mogoče v Kir mož, ki je opravljal svoje dni v naši državi najimenit- Kilise v mesto, ki šteje nad 50.000 prebivalcev in nejše službe. R ojen je bil v Pragi dne 15. marcija leta blizu Istrandskega JO pogorja. Tukaj so doma razbojniki. 1818. Njegovo važno politično javno delovanje se je za- Postopali bodo razbojniki z nami dobro ter nam ne storili ^elo leta 1861., ko je bil v Pragi izvoljen v deželni ničesar slabega, samo denar naj se pošlje, predno mo zbor, ki ga je poslal tudi v državni zbor, kateremu je goče, ter se nič ne započne proti razbojnikom, kajti Ko €elo predsedoval nekaj časa. Od 30. decembra 1867. 1. bi se prikazali v bližino roparjem policaji pa do ali pa celo februvarija 1870. 1. je bil naučni minister. Ko vojaki, bilo bi takoj po nas/ Ko je bilo spisano to pismo J «e je pa ministerstvo takrat tudi zarad sprave s Čehi preosnovalo in je grof Taaffe in še par drugih izstopilo iz njega, postal je Hasner ministerski predsednik, bil pa je 1870. obkolili so razbojniki zarobljeno petorico in vlakovodjo ter na poveljnikov: Hajde odrinili v stran. Blizu tam malo časa na tem mestu, in sicer od 2. februvarija kjer se je vršil napad. stoji železniška stražaraica. f v pa do aprila 1870. kateri je bilo enajst železniških delavcev. Ko so jih Hasner je pripadal opazili razbojniki, prijeli so jih in zvezali. Te aelavce ustavoverni stranki s vso silo svoje duše in bil tudi go šele odvezali popotniki, ko so odšli razbojniki. eden izmed nje glavnih stebrov in centralist od nog do glave. On je oče sedanjega šolskega zakona za ljudske šole, katerega nemško-liberalna stranke še danes brani s vsemi močmi in ki grofu Taaffe-ju lahko pridobi celo naklonjenost levičarjev, ako jim obljubi, da se ga niti ne dotakne. Pa še druge postave so zagledale ta čas, ko je bil on naučni minister, beli dan, pa mu gotovo niso ohranile dobrega spomina pri avstrijskih konservativcih. Tudi mi Slovenci nimamo vzroka spominjati se Po- Pri vedali so delavci, da je bilo ravno 30 razbojnikov, vlaku je bil tudi železniški uradnil^ Kudlilch, ki je baje v rodu z dr. Hansom Kudlichom. Ko je zapazil, da gre vlak s tiru, vedel je takoj kaj se godi^ ker 80 mu bili z veseljem pokojnika, kateremu pa vender želimo dobro znani običaji in odnošaji te romantične zemlje. Zato je pa v prvem trenutku skočil iz voza ter ubežal proti bližnji postaji, kjer je dospevši do nje, povedil, kaj se je zgodilo. Njemu se imamo pa tudi zahvaliti, da je kmalu po nas ter nas odpeljal v Drinopolje, prišel drug vlak večni mir in pokoj. Atanas, čigar ime JO Oetovodja razbojnikov je zloglasni znano daleč na okrog po okolici Drinopoljski, pa tudi Razbojniki na Turškem. Pred nekoliko dnevi sploh po Rumeniji. S pismom, ki ga je pisal popotnik, «o napadli turški razbojniki vzhodni železniški vlak, ki kakor smo omenili uče zgoraj, prišel je eden iz « I • d' f je vozil iz Carigrada v Drinapolje. Oropali so vse po- rice zarobljenih, namreč ba.kir Israel, v Carigrad ? peto-kjer 184 se mu je vsled posfedovaDja nemškega konzula odštelo 200.000 frankov, da jih odnese razbojnikom na določeno mesto. Kakor se poroča, je bankir Israel uže izročil denar razbojnikom, kateri so vjetnike uže izpustili. se morali pridružiti tem blagajaicam, sili pa delo da dajalce, da bodo za delavce, ki se tem blagajnrcam pridružili, morali plačevati določene zneske. Razume se pa:samo ob sebi, da bode prispevala tudi vlada. Zakon določuje namreč, da bode moral vsak delavec, ki Novičar iz domačih m tujih dežel. hotel po:stati teh blagaj plačevati po 5 cent bi za vsak delavnik, ako bi hotel dobivati 300 franl£0v letne Iz Gradca. Polkovnik grof Hartenau, bivši pokojnine, 10 cent. pa, aso bi zahteval 600 frankov letna bolgarski knez, je obolel te dni v Gradci. Po izreku pokojnine. Delodajalec bo moral ravno toliko plačevati, zdravnikov pa ni baje nevarna bolezen. Češko. — Neki poljski poslanec je objavil te dni po časopisih pogovor, ki ga je imel z dr. Riegerjem o priliki, ko je obiskal češko razstavo, in ki se je vršil tako le : r Kako Vam ugaja naša razstava". tako piše Poljak vprašal me je Rieger. Odgovoril sem mu ; „Nenavadno. Čudim se temu, kar vidim.^ „In vse to je izključno češko, je naše, je slovansko delo", rekel je na to Rieger. škoda, da niso poljski poslanci prišli korporativno na Žal odgovoril sem mu, „ali razmere so se razstavo". , nekoliko predrugačile v zadnjem času". „To opazujem Meni vla- na svojo žalost'', odgovoril ie Rieger ter nadaljeval: je bila ena najvažnejših nalog, skrbeti za to, da dali med Poljaki in nami najprijaznejM odnošaji, in lahko se hvalim, da se mi je to posrečilo še precej. Dandanes pridejo poljski po- naj bodemo prav srčno. je res marsikaj drugače, ali slanci na razstavo, vzprejeli jih Razstava je, kakor sem uže omenil, i/.ključno slovanska, in dolžni so vsi Slovani, da jo obiščejo ter se je vesele, kajti kar je naše, je tudi njih". S temi besedami je končan bil pogovor. Ogrsko. — V državnem zboru v Budim-Pešti razpravljajo zdaj o reformi politične uprave na Ogrskem. Ta reforma bo za Ogrsko posebno važua. Do zdaj je bila ogrska uprava municipalna, to je, občine so opravljale tam vse tiste posle, katere opravljajo pri nas politične oblasti. Dolgoletna izkušnja je pa dokazala, da občine niso bile kos svoji nalogi. Samovoljstva, ponever- jenja m druge nerednosti so se vsak dan godile ter ovirale ves napredek v gospodarskem oziru. Zato je pa ,ogrska vlada predložila poslanski zbornici načrt zakona. vsled katerega se bode podržavila politična uprava Večina za ta zakon je vladi uže zagotovljena, ker bo proti njej glasovala samo skrajna opozicijska strauka. potrebo, da se preurede od- Ogrsko ljudsvo čuti živo nošaji v tem pogledu, ter je zaradi tega ostala brezuspešna agitacija skrajne opozicijske stranke, ki je na- merjala pripraviti ljudstvo , da protestuje kompaktno proti vladnim nakanam. Celo Kossuthovo pismo v ka terem se e on izrekel odločno proti nameravani reformi politične uprave v smislu vladnega zakonskega načrta, ostalo je glas vpijočega v puščavi. Francosko. Minister za notranje reči je pred- ložil francoskemu parlamentu načrt zakona o pokojninskih blagajnicah za delavce. Ta zakon ne sili delavcev. kolikor njegov delavec. Država bode prispevala 2 tretjini skupnega zneska, ki ga bosta plačevala delavec in delodajalec. Plačevanje se začne s 25. letom in 30 let. Za slučaj ot traja emoglosti dala^čeve ia o pravicah družine delavčeve do plačanega kapitala določa ta zakon posebe, ne godi Francozi, Rusi in Nemci. Da se Francozom slabo v gmotnem oziru, to mora vsak pri- znati, pa naj še tako smešijo Nemci Francoze, vender in ostane živa resnica, da so F spretni go- spodarji so JO ni Pra budo pa peče sedaj Nemce razstava, ki pravili Francozi v Moskvi. Namen tej razstavi je sosebno ta, da seznanili Ruse, posebno pi ruske trgovce s fraccoskimi izdelki ter si privabili tako mnoga kupcev iz Rusije. Ni pa tajiti, da oe imela ta ra^ stava zraven tega tudi političnega pomena, namre(^. pospeševati francosko-rusko prijateljstvo, ki postaje zadnje čase vedno tesnejše. Umevno je pa, da tako prijateljstvo nič kaj ne ugaja Nemcem, ker se boj da se pol nila vsled njega vender le prej ali slej želja Francozov^ dolžni iz kar so Jim povrniti Nemcem vsaj nekoliko, nemško-francoske vojske. Uže delj časa se je govorilo^ da bode ruski car obiskal Moskvo in počastil s svojim obiskom tudi francosko razstavo v Moskvi. Ko se je pa raznesla vest, da bode car sicer obiskal Moskvo, a si ne ogledal francoske razstave, bilo je vse nemško časopisje polno razlag, strinjajočih se v tem, da je ta carjeva namera velikanska moralna zaušnica francoski razstavi pa »tudi francoski diplomaciji, ter pripisovali so temu odloku eminentno politično važnost. Ali car je za svojega dvadnevnega bivanja v Moskvi obiskal tudi francosko razstavo in se neki prav prijazno vedel na sproti francoskim razstavnit\om. Mi sicer ne vemo, ali je pripisovati temu obisku kak važen političen pomen,, ter prepuščamo take sodbe onim, ki slišijo travo rasti na političnem travniku čudoa se nam zdi pisava nemškega časopisja, ki je videlo, dokler je bila govorica> da ne bode car razstave obiskal, v tej nameri neizrečena politično važnost, toda danes, ko se je vender le izvršil obisk, odreka jo popolnoma. Ta zmešnjava v pojmih do- kazuje nekak strah. ki ga imajo Nemci do francosko ruske zveze, ako bi se sploh kedaj sklenila. . Št. 22., st. 171 k n. V; 21, 22 od zgoraj čitaj : „Celo telo je potem strašno razdraženo", mesto: „Celo leto ie potem strašno razdražen". Odgo urednik Gustav Pir Tisk in založba Blasnikovi nasledniki