LJUBLJANSKI ČASNIK.
M «1.
f tovih 24. Miitnorcu
18SO.
Povabilo na naročilo«
Z mencam oktobram se začne nova naročba na „Ljubljanski Časniku, ki izhaja vsak teden dvakrat, in sicer vforik in petik. Predplačuje se za celo leto pri založniku Jožefu Blazniku 6 gold., za pol leta 3 gold., za četert leta 1 gold. 30 kraje. Za polletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajta še 15 kraje. Celoletno plačilo za pošiljanje po cesarski pošti znese 7 gold., za pol leta 3 gold. 30 kraje., za četert leta / gold. 45 kraje. — Vsaka cesarska pošla prejme naročilo in denar, in ako se na pismo zapiše > de so na-ročivni denarji (Pranumerationsgelder) v njem, ni treba nič poštnine plačati.
Vraiftne naznanila«
19. septembra 1850 bo v c. k. dvomi in deržavni tiskarnici na Dunaju CXXII del občniga deržavniga zakonika in vladniga lista, in sicer za zdaj v edino nemškem izdanju izdan in razposlan.
Zapopade pod
Št. 352. Ukaz ministra denarstva od 18. septembra 1850, veljaven za vse kronovine, s kterim se odločbe vstanove, ki imajo za kupčijo za zdaj še veljati v deželah, ki so z med-mitno mejo od Ogerskiga, Horvaškiga inSla-vonskiga serbske vojvodine z temiskim Bana-tam ločene.
Dunaj 18. septembra 1850.
Od c. k. vredništva občniga deržavniga za konika in vladniga lista.
20. septembra 1850 bo v c. k. dvorni in deržavni tiskarnici na Dunaju CXIX del občniga deržavniga zakonika in vladniga lista, kije 13.septembra 1850v edino nemškem izdanju na svitlo prišel, v vsih devetih dvojnih izdanjih izdan in razposlan. Zapopade pod Št. 345. Cesarski patent od 6. septembra 1850, veljaven za vse kronovine, čez novo začasno postavo, zadevajoč kolike kvari, ka-lendrov, zunajnih časopisov in oznanil po časopisih. Dunaj 19. septembra 1850. Od c. k. vredništva občniga deržavniga zakonika in vladniga lista.
pa se bodo gospodu deželnimu poglav arju Lom-bardie poslali. V Ujubljani 13. Kimovca 1850.
Chorinskj' 1. r.
Vse javni časniki so že o veliki nesreči pisali, ktera je Brešjansko pokrajno 15. in 10. vel. Serpana zadela. Zavoljo nagliga deže-vanja narašene reke so v 5 kantonih te po-krajne škodo naredile, ki se ne da prevdariti, ker je povodinj v mnogih soseskah hiše, mline, cerkve razdjala, premakljivo premoženje in živino odpeljala, ceste raztergala in vzajemnost z drugimi kraji za veliko dni nemogočo storila, polje in vinograde razrušila in rodovitnost zemlje na dolgo in široko z nanešenim peškam in grobljo zaterla. Pa tudi več ljudi je pri tem poginilo. V teh okoljnostih spozna ministerstvo znotrajnih opravil po visocim razpisu od 6. Kimovca t. 1. št. 19121 za dobro, željo lombardo-benečanskiga generalniga poglavarstva spolniti, in po celim cesarstvu za nesrečne mile darove naberati, in sicer tiinveč, ker o enacih nezgodah, ki so druge dežele cesarstva zadele, lombardo-beneškakronovina z milimi darovi ni najzadnja bila.
Po tem pozivu se prosijo vsi ljudoljubni prebivavci te kronovine, nesrečnim Brešjancam z milimi darovi pomagati, s pristavkam, de bodo te pripomočke gospodje duhovni pastirji kakor tudi vredništvo Časnika prejemali, potem
22. septembra 1850 bo c. k. dvorni in deržavni tiskarnici na Dunaju CXXI1I. del občniga deržavniga zakonika in vladniga lista, in sicer za zdaj v edino nemškem izdanju izdan in razposlan. Zapopade pod
St. 353. Bazglas ministra kupčije od 14. septembra 1850, s kterim se za osebe, ki že v deržavni službi stoje polajšanje glede vstopa v poštno službo in dopušenja k poštnem spraševanju elevov dovoli.
Št. 354. Razglas ministra denarstva od 17. septembra 1850, s kterim se ravnanje 16. septembra t. I. srečkanih nemških bankovčkov po 6. kr., verslne čerke E naznani.
Št. 355. Razglas ministra denarstva od 18. septembra 1850, s kterim se naznani, de se bo na Ogerskem finančno deželno vodstvo vsta novilo.
Št. 356. Razglas ministra denarstva od 18. septembra 1850, s kterim se oznani vstano-vitev finančnih gosposk v serbski vojvodini in v temeškem Ranatu.
S tem delam vred se bo tudi pet in štir deseti do ki a dni del izdal in razposlal, ki naj ponižniši prednašanja ministra denarstva. k obema pod številkama 355 in 356 nazna njenima razglasama zapopade.
V pondelik 23. septembra 1850, bo c. k. dvorni in deržavni tiskarnici na Dunaju CX. del občniga deržavniga zakonika in vladniga lista, ki je 13. augusta v 1850 v edino nem škem izdanju na svitlo prišel, v vsih devetih dvojnih izdanjih izdan in razposlan.
Zapopade pod
St. 357. Razglas ministra bogačastja in uka od 30. julija 1850, veljaven za vse krono vine cele deržave; s kterim se po najvišji odločbi od 29. julija 1850 predpis čez vravnavo teoretiških deržavnih izpraševanj za dijake pravo — in deržavoznanslva oznani.
Dunaj 21. septembra 1850.
Od c. k. vredništva občniga deržavniga zakonika in vladniga lista.
Politiške naznanila*
Cimu trije volilni redi Ž
Imenik volivcov, ki imajo pravico voliti odbornike Ljubljanske županije, imamo že v rokah. Več jih je pa, ki prašajo: Zakaj se vsi volivci v tri rede, kterih vsaki ima deset odbornikov voliti, razdelc, ker tisti, ki imajo pravico voliti, vsaciga, ki ima pravico voljen biti, v županii izvoliti smejo, in per tim na
volilni red, h kterimu grejo, navezani niso? Na lo vprašanje tole odgovorimo:
Bazdeljenje volivcov v tri volilne rede s tem omejenjem, de sme vsaki le deset odbornikov voliti, prav modro zapoveduje naša srenjska postava, po kteri si imajo volivci zapomniti, de naj si le take može zvolijo, ki so ž njimi vred v enakih zadevah; zakaj gotovo je, de imajo bogatini, učeni in tisti, ki manj davka plačujejo, lahko različne namene, kakor per vpeljavi novih davkov ali davšin, v obertni-škik zadevah, v oziru dovoljenja ženitne ali dajanja domovinskih listov i. t. d.
Če v naš imenik volivcov pogledamo, vidimo, kako zlo so trije volitni redi razločni; vidimo pa tudi, de vsaki red iz svoje verste poštene in modre može zvoliti zamore, tako, de ni treba, jih še le med volivci obeh druzih redov iskati, kar bi nezaupnost do volivcov enake verste pokazalo. Na Dunaj in v druzih krajih so volivci pomen in namen razdelje-nja tistih, ki imajo pravico voliti, v tri volitne rede dobro spoznali; zato so se, po volitnih redih razdeljeni, zbrali in so se pred volitevjo pogovorili, ktere može de bodo iz svoje verste zvolili, ker so dobro vedili, de bodo le tisti odborniki za njih prid skerbeli, ki jih bodo iz svoje verste zvolili. De se bodo tedej tudi per nas le taki možje zvolili, ki jih večina volivcov zvoliti želi, je sveta dolžnost vsaciga volivca, kterimu je sreča županije ko-Iikanj per sercu, in kteri hoče imena mestnjana ali srenjčana vreden biti, volitve vdeležiti se, per nji pričujoč biti, in svoj glas po vesti in vednosti in brez presoje dati.
Avstrijansko cesarstvo.
Iz Šmartna pri Litii 18. Kimovca. — F. A—č. — V četertik 12. t. m. je bila v Šmartnim, in v saboto 14. t. m. pa v Litii volitev župana in občinskih svetovavcov pod vodstvam g. grofa Hugota Thurna, c. k. kan-tonskiga komisarja, kije bil od c. k. kanton-skiga poglavarstva iz Trebniga v ta namen po-oblasten in poslan. Kakor Šmartinčani, tako so tudi Litijani umne, poštene in mnogo spoštovane može izvolili. Ne mora se tajiti, de so k temu tudi krepke besede, s kterimi so gosp. dekan J. Burger volivce, kteri so se bili pred volitevjo k sv. maši zbrali, ogovorili, zlo pripomogle. Glase se takole:
„ Vsako imenitno opravilo je dobro z Bogam začeti. Tako imenitno opravilo se mi zdi volitev odbornikov kake občine. Dosedanje občine Šmartinska, Liberška in Vinterjevška so se združile v eno samostojno občino, kise bo posiiunal Šmartniska občina imenovala. Tej občini, gospodje in možje! bote dans postavili prednike, može, ki imate zaupanje do njih, de bodo prihodnje tri leta po svoje moči in dobri volji za vaš prid in blagor skerbeli. Ker jih bote iz svoje srede odbrali, jim pra-
vimo odborniki. Število odbornikov se ravna po velikosti občine ali po števili postavnih vo livcov. Po razsoji častitiga kantonskiga poglavarstva v Trebnim bo treba izvoliti dvanajst odbornikov in pa šest namestnikov, kteri bodo le takrat, kadar bi kaki odborniki k svetnim zboru po nobeni ceni ne mogli priti, jih na-mestovali. Razdelili pa se bote vsi volivci pri volitvi v dva oddelka: v pervi odde!ik,kiza popade tiste, ki plačujete po več ko 15 gold cesarskiga davka, in pa v drugi oddelk, ki ima tiste v sebi, ki plačujete po manj ko 15 gold, do eniga gold. ces. davka. Vi iz 2. oddelka bote ob 8 volili, in izvolili 6 odbor nikov in 3 namestnike z glasovanjem, to je, bote posamezni in po versti, kakor bote iz imenika poklicani, stopili pred volitevno ko misijo, in vsakteri z besedo povedali 6 mož za službo odbornikov in 3 za nj i h namestnike, tacih, ki so posestniki ali rokodelci, po 30 let ali več stari, in ki imate nar veči zaupanje do njih umnosti in pravičnosti. Tisti šesteri, ki bodo od vas nar več glasov za službo odbornikov dobili, bodo po volitvi odborniki naznanjeni in poterjeni, in tisti trije, ki jim bote za opravilo namestnikov nar več glasov dali, bodo namestniki naznanjeni in poterjeni.
Ravno tako bote potlej Vi iz perviga oddelka 6 odbornikov in 3 namestnike izvolili. Tedej nam bota oba oddelka skupej dala 12 odbornikov in G namestnikov.
To bo odbor prihodnje Šmartinske (Litijske) občine. Kjer je ta odbor družba, pa mora predstojnika ali poglavarja imeti, bo potlej sam iz svoje srede izvolil predstojnika, ki ga bomo po slovensko župana imenovali, in njemu v pomoč dva svetovavca.
Župan in svetovavca bodo v nedeljo po maši v cerkvi slovesno prisegli, de bodo cesarju zvesti, in de bodo po svoji vesti in moči vse dolžnosti spolnovali.
Izvoljeni odborniki, zlasti pa župan, in njegova svetovavca se bodo v prihodnje ponašali za pravico in blagor Šmartinske (Litijske) občine. Župan posebno z svojima svetovavcama bo imel veliko oblast, skorej toliko, kolikoršno so imeli nekdanji kantonski komisarji, pa bo tudi nosil butaro velicih opravil in dolžnost; le nekoliko jih spomnim.
Župan bo mogel skerbeti za ohranjenje pravic, ki jih ima občina; prejemati skozi leto njene prihodke, in plačevati nje stroške; h koncu leta od občjiga premoženja rajtingo narediti in v pregled in poterjenje skazati, pa tudi prevdarik prihodkov in stroškov za prihodnje leto storiti fin v pretres predložiti, bo večkrat v leti, kadarkoli bo kaj imenitnišiga razsoditi, vse odbornike v zbor poklical in ž njimi se posvetoval, in kar z večino glasov sklenejo, mogel izpeljati. Posebno pa mu bodo dale veliko opraviti policijske reči: bo mogel, postavim, skerbeti za dobri stan in snažnost cest in potov; si prizadjati za naprave, s kte-rimi se ogenj ali obvaruje, ali pa urno pogasi; odvračati vse, kar je zdravju pri ljudeh in živini škodljivo; gledati, de ne bodo prodajali nezreliga sadja in družili škodljivih jedil; de pri prodaji ne bodo imeli premajhne mere in vage; de se bodo mesarji deržali postavljene cene, in ne bodo klali bolne živine itd.
Iz tega lahko vidite, de slasti za službo župana in njegovih svetovavcov ni vsak, kteri si bodi, de jim je ne le posebne umnosti in modrosti, ampak tudi posebne pravičnosti treba; de ta služba ni nič kaj mikavna, zato ko ne bodo nič plačila za njo imeli. Iz tega pa tudi lahko spoznate, de je le vas vsih prid, ako umne in pravične može izvolite.
Vi tedej, ki bote volili, volite radi in v obilnim števili, in pa volite po svoji vesti in pameti, tisti namreč, ki se vam po svoji zmož-
nosti in po lepih lastnostih serca nar boljši zde. —
Vi pa, ki bote izvoljeni, ne žalite zaupanja, ki ga Vaši sosedje v Vas stavijo, in vzemite zročeno službo z voljo nase; če tudinobeniga plačila zanjo ne bote imeli, svesti si bodite, de za trud, ki,ga bote imeli za občji blagor, bote imeli že tukej plačilo hvaležnosti pametnih in dobrih ljudi, in pa plačilo dobre vesti tamkaj pa plačilo od tistiga, ki vsakimu po zasluženju poverne, in bo tudi le kupico vode, ki jo kdo svojimu revnimu bratu iz ljubezni poda, obilno povernil".
V	Šmartnim je bila volitev še tisti dan do končana. Veliko volivcov se je volitve vde ležilo, posebno, ko je drugi volitveni oddelik volil, je bilo veselje, prostorno šolsko izbo viditi polno mož, kterih resni obrazi so dovolj spričevali, de jim je zlo ležeče na tim, de pametne in previdne može izvolijo, v svoj in v blagor cele občine.
Po volitvi so bili g. Dragotin Ravnikar, posestnik in poštar za župana, in gg. Jožef Bur-ger, fajmošter in dekan, in Jernej Grom, c. k. vradnik davkov, za občinska svetovavca razglašeni in poterjeni, kteri so v nedeljo 15. t. m. po dokončanim slovesnim duhovnim opravilu med gromenjem možnarjev v pričo vsih odbornikov, vsih čast. gosp. vradnikov, in v pričo obilne množice pobožnih v naši farni cerkvi slovesno na sv. Evangeli prisegli.
V	Litii pa se je volitev nekako kasneje po-spehovala; začela seje namreč v saboto 14. t. m. in je zavoljo nekih nepomenljivih zader-škov še le v tvorik 17. t. m. končana bila. Za župana so Litijani zvolili v celi okolici, in zaniorem reči, še tudi po mnogih drugih krajih naše drage domovine, dovolj znaniga,mnogo spoštovaniga verliga domorodca g. Franceta Potočnika, c. k. cestniga vradnika.
Za občinska svetovavca pa sta izvoljena Jožef Simončič z Šent-Jurja in Andrej Šegš Jablanice, oba posestnika, res pravična in spoštovavna moža; pa nekako nepristojna se nam zdi nju volitev, ker ne znata ne brati ne pisati.	v
Po dokončani volitvi so se podali odborniki svojim g. predstojnikam in njegovima svetovavcama v poddružnisko cerkev sv. Nikolaja Litii, kjer so po sv. maši pred g. dekanam J. Burgerjam župan in svetovavca na sv. Evangeli prisegli.
Upati smemo, de bodo izvoljeni možje obeh občin pošteno poterdili zaupanje sosedov, in občiniga napredovanja ter cveteče prihodnosti nadjajoči se, recimo: Bog daj srečo!
Ljubljana. Ravno zvemo, de bo deželno sodništvo vNoveni mestu dvignjeno. To se )a ne bo samo v Novem mestu zgodilo, am-jak tudi v nekterih drugih krajih, ker se je pokazalo, de imajo nektere deželne sodništva iremalo opravkov, de je tedaj boljše druge deželne sodništva nekoliko bolj pomnožiti. Eno deželno sodnislvo bo potem zamoglo toliko storiti, kar sta do sedaj dva opravila. Ta na-redba je gotovo koristna, ker se bodo potem takem deržavni stroški pomanjšali.
Austrijanska. S pervim januarjem 1851 )odo glede časopisov sledeče odločbe v djav-nost stopile:
1.	Na časopise, ki v avstrijanskem cesarstvu zhajajo, se je naročiti, kakor do zdaj pri vredništvih.
2.	Naročivni denarji se ne bodo več brez poštnine pošiljali.
3.	Odperte tirjavne pisma naročnikov na vredništva so stroškoproste.
4.	Navadno se ima z časopisi kakor s po-slatvami pod križnim zavitkam po občnih predpisih ravnati.
5.	Tistim vredništvam, ki same časopise v zvezke zlože in jih na pošto dajo, se dovole
posebne časopisne marke po goldinarju za 100 časopisov (namesti 1 gold. 40.)
6. Časopisi, ki se na tako vižo pošljejo, se le na tirjauje in če se izročnina od '/4 kr. za eno številko naprej plača, naročniku na dom oddajo.
*	Vodstvo avstrijanske banke naznani 12. septembra že poprej izdan razglas, de se banknoti po 2 gold., ki so bili 1. julija in 1. novembra pretečeniga leta izdani, ne smejo tergati, in banknim denarnicam je prepovedano , za take pretergane banknote povračilo dati.
Horvaška. 18. t. m. je v okrogu zagrebške županije žandarmerija v djavnost stopila.
Serbska. Iz Pesta se v „Reichszeitg." piše: Pred nekterimi dnemi se je skoraj po vsih časopisih bralo, de je v vojvodini madjarski jezik za opravilniga vpeljan. „Magyar Hirlap" od tega tole pravi. Pestansko menjavno sodništvo se je z gosposkami v latinskem jeziku pogovarjalo, one so pa v serbskemjeziku svoje odpise pošiljale in sicer z cirilskimi čerkami. Peštansko sodništvo je moralo posebniga pre-stavljavca najeti za te dopise. Zavolj tega se je pri visoki vladi pritožilo, ki je zapove-dala, se v vojvodini nemškiga jezika v javnih opravilih posluževati.
*	Po ministerski naredbi bodo v serbski vojvodini na mestu deželniga zbora trije župa-nijski shodi, romanski, nemški in serbski.
Češka. V Pragi se je čez 30 gospodov naznanilo, de hočejo spraševanja za gimnazi-jalne učitelje narediti. Nekoliko jih je svoje prošnje nazaj vzelo. Toraj se jih je 26 k spraševanju pustilo. 12 se jih je popolnama poterdilo, 8 pa ne, 6 je bilo s tem pogojem poterjenih, de morajo v treh letih spraševanja še iz tistih predmetov storiti, ker še niso za dobre poterjeni bili.
Ogerska. Licealni gimnazij v Budi je ministerstvo za nemškiga naznanilo. Ravno tak«-tudi katoliški gimnazij v Oedenburgu; pri evan-gelskem Iiceumu v poslednjem mestu se to ni zgodilo; tam se bo v nižjih razredih nemško in madjarsko, v višjih razredih samo fizika nemško , druge učenosti se bodo pa v inadjar-skem jeziku učile.
Tuje dežele.
Bosna. Rosniški vstajniki so v Krajno pobegnili, ker mislijo sovet deržati, in so pripravljeni, ako bi Omer paša čez Uno šel, se mu ustaviti, ker pravijo, de ferman, ki je bil v Sarajevem naznanjen, ni sultanova naredba. V Bičju se sliši neprenehania s topovi streljati ki je znamnje vstajnikam, de naj se zberejo, in zares prihaja iz vsih krajev sila Turkov v Bičje. Le četerti del prebivavcov ostane doma.
*	Naprava c. k. avstrijanskiga konzulata v Bosni je zaupanje k Avstrii zlo dvignila, in že se vidijo tukaj avstrijanski banknoti. Omer paša je ukazal na griču pri Sarajevem 148 topov nastaviti.
Bulgarska. Berzotek, ki je prišel v Vidin, je prinesel za Bulgare zlo veselo novico, namreč, de je Riga paša za deželniga poglavarja zvoljen in Zia paša odstavljen. Ta ferman je bil od najvišjiga Imana (duhovna) v Vidnu prebran vpričo pašata in vsih vradnikov; 21 topov se je pri tej priložnosti spustilo, in Zia paša je koj odstopil, na njegovo mesto pa Ali paša stopil. Prejšni poglavar se je že iz dežele podal. Na tako vižo je ena želja Bul-garov dovoljena, in oni terdno upajo, de jim bo tudi drugo, za kar so prosili, podeljeno.
Nemška. Ko je 14. t. m. Hassenpflug v Diisseldorf prišel, je bila množica razkačena na njega, in le policijsko varstvo ga je otelo, de ni hudo skupil.
*' Izborni knez Hessen-Kaselski, ki je pobegnil, je prišel 16. t. m. v Frankobrod. Pra-
vijo, de s njim tudi Hassenpilug. 15. so v Kasel-u vstavni praznik obhajali.
* Znana je moritev gospe Giirlilz, ktero je Jovan Staufl' doprinesel. Kakor skrivno je bilo tudi to hudodelstvo, se je vendar zvedilo in morivec je bil po postavi obsojen, akoravno je vedno tajil, de je nedolžin. Ni davno, kar je moritev sam bolj razjasnil, ko je Bischoffu in Liebigu iz ječe sledeče pismo poslal.
Visokočastitijiva gospoda!
Bosta se še moje osebe gotovo dobro iz tiste, zame osodopolne dobe spomnila, v kteri se jez vajnim vdeleževanjem čez moje življenje sklenilo, in gotovo ne bosta zamerila, ako se prederznem iz kraja, kjer se po pravični obsodbi porotnikov znajdem in za svojo hudodelstvo pokorim, Vaju s tem pismam bolj na tanjko od hudodelstva podučiti. Preden sim bil obsojen, ni nič zoper mene pričalo, in ljudje so me za nedolžniga imeli, tako de sim v tem sredstvo najdel, se za nedolžniga spoznati. Menil sim za gotovo, de bom za nedolžniga spoznan, ker ni bilo nobene priče zoper mene, in ker sim menil, de ne morem obsojen biti. Nisim dobro spoznal javne porotne sodbe; nikdar si nisim mogel misliti, de bi se zamogli možje najti, ki bi zamogli zavolj visoke izobraženosti v učenostih sredstva najti, hudodelstvo, ki je z zagrinjalam tamote zagernjeno, na dan pripraviti, in sim toraj vedno terdil, de sim nedolžin. Kako sim se tedaj mogel čuditi, ko sini bistroumno in pravično obsodbo zaslišal. Zdelo se mi je, kakor da bi bil može pred sabo vidil, ki imajo lastnosti, ktere sini menil samo pri Bogu najti, in obstati moram, de nisim nič več upal. Vidil sim v duhu moje hudodelstvo razgernjeno in očito, kakor sini ga storil, in v globokem spoštovanju sim se do Vaju unel. Moja vest me je sicer že davno obsodila, ali menil sim vendar se sramoti odtegniti in sim zavolj tega molčal- Tudi tukaj v ječi sim skušal vero na mojo nedolžnost ohraniti, in ni še dolgo, kar sim velkiga vojvoda po pismu prosil, v kterem sim svojo nedolžnost terdil, in sim se lažnji-viinu upanju prepustil, de se mi bo verjelo; aH vidil sim kmalo, da je moje upanje prazno bilo, in zdaj sim prepričan, de se mi zamore le takrat milost skazati, ako svoje obžalovanje pokažem in odkritoserčno skesanje; pa tudi sim se prepričal, de le z odkritoserčnim spoznanjem hudodelstva zamorem pokazati, de je od mene poboljšanja pričakovati. Toraj sim danes iz svoje volje odkritoserčno spoznanje svojiga dolga pred prestol deželniga vladarstva položil, in kakor skesan grešnik odpu-šanja in milosti prosil. Pri tej priložnosti se nisim mogel zderžati, tudi Vama pisati.
Gotovo upam zastonj od Vaju milosti inpo-terplenja. Toraj tudi Vama svoje serce odprem in naznanim, kaj meje zapeljalo, to hudodelstvo doprinesti. Že več let ljubim deklico , ki mi je neizrečeno draga, in nisim ve-čih želj poznal, kakor z njo zjedinjen biti. Pa pomanjkanje premoženja me je zaderže-valo; ta zaderžek pa mojiga hrepenenja ni nikdar ustavljal, ampak ga še povikšal, tako clo, de me nesrečna misel obide, se premoženja mojiga gospoda polastiti, in s tem obo-gateti. Osodepolni dan sim, ko je bil grof na dvoru deželne vlade, in jez sam z grofinjo doma v nezaperto izbo šel, in sim vzel nektere lepotije z trepečimi rokami in brezupnim ser-cam, ko me grofnja pri tem zasači. Ko jo zagledam, mi vsa kri v glavo stopi; nisim več vedil, kaj čem storiti; pred njo na tako vižo stati, ki me je vedno zavolj zvestobe zlo hva-ht, tega nisim mogel prestati! V tem tre-nutu, se asloutli v meni častilakomnost, strah pred samoto, in ko sim vidil, de je grofinja hotla In,p zbuditi, in ker sim se moral pfed njo zlo ba;? j0 je vsajsa re£ nagIo Zgra_
bila, me popade nekabesnost, de grofinjo po-padem in ker sim si prizadeval, jo primorati tiho ostati, sini jo v svoji besnosti nevedama zadavil. Ko se spet bolj zavem , vidim z stra-liarn, de je grofinja časno življenje z večnim zainenila, in sim jo straha iz rok spustil, ki je z glavo na oster rob zadela, in se tako udarila. Zdaj se spet dobro zavem; pustil sim mertvo ležati, in se podam v svojo izbo, potem , ko sim previdno zapušeno izbo zaklenil, in sim premišloval, kaj bi bilo početi. Tudi tukaj ste me častilakomnost in sramota zader-žale, de nisim pobegnil, ampak premišljeval, kaj bi bilo storiti, de bi se zdelo, de se je grolinja sama umorila, ali po nesreči ob življenje prišla. Pade mi v glavo jo zažgati. (Tu sledi cela dogodba in prošnja, de bi prejemnika pisma zanj pri velkcin vojvodu prosila.) Stauff svoje pismo takole sklene:
Akoravno čutim, de mi je veliko ložeje, ker sim svojo hudodelstvo očitno razglasil, vendar le preveč čutim, de to ne bo dolgo ter-pelo, in de bo vest z noviga mojo revno dušo mučila; in zatorej bi želil, ker se nerad z svojimi grehi tje podam, v družbo nazaj se verniti. Nisim hudoben človek, nisim se pregrešil iz hudobije, obležal sim človeškim slabostim, moči strasti, in sim toraj bolj obžalovanja kakor prekletstva vreden. Bodita, častita gospoda, tako dobra,se mene usmiliti in svojo prošnjo zame vložiti. Moje celo prihodnje življenje bo kesanje in zadostvanje, in že zdaj sim srečen v tej misli. Bes je, zlo sim grešil, pa kaj ne premore moč strasti nad slabotnim človekam? Ako pa smem odpušanja in milosti pri Bogu, zakaj bi tega ne smel pri ljudeh pričakovati? Prosim, pomagajta mi. Be šita me obupa. Jez človek sini padel in nisim nevredin, mi kviško pomagati.
Nadjam se, da mi bosta mojo prošnjo dovolila in ostanem z velikim spoštovanjem na ponižniši.
Jovan StauE
*	Poterdi se, de so hanoveranski vojaki meje Hessen-a posedli. Vojaki pa imajo tudi povelje, se v deželo podati, ako bi se nemir unel. Vojaški poveljnik oddelka, ki pred Giniind-nam stoji, je prišel v Cassel, de se je prepričal , kako reči stoje.
*	»Corriere Italiano" hoče za gotovo vediti, de je avstrijanski kabinet, prepričan, de je pri uporu zoper volitniga kneza in njegove ministre ljudstvo le slepo orodje politike »limona", ktere naravni protivnik je bil vedno Hassenpilug, sklenil, kneza in ministra podperati.
*	Nesrečni izid poslednje bitve Ilolsteincov z Danci je v celi deželi nezadovoljnost zbu dil. Umni prebivavci vidijo, de Nemci zoper Dance ne bodo nič opravili, in de bi bilo v njih lastni blagor, ako bi se Dancam podali; vendar pa na nič manj ne mislijo Nemci, kakor na inir, ampak še vedno upajo, de bodo Dance zmagali.
Laška. Nadškofa iz Kagliarina Sardinskem so zaperli. Brez dvombe bi rada sardinska vlada cerkveno in samostansko premoženje, kteriga je 300 miljonov, nase spravila. Razpis Gal-vagna ministra notrajnih zadev ukaže deželnim in mestnim poglavarjem, mu naznaniti od premoženja duhovskiga premoženja. V mestu Kagliari je nemir vstal. Treba je bilo vojake iz Genue tje poklicati. Mestnjani so zoper nadškofa, deželjani pa z njim derže.
Turška. Iz Kiutahie, ker ogerski beguni prebivajo, se le malo novic zve. Pravijo, de se Košut malokdaj v družbi prikaže, in de se večidel le doma derži. On vedno nekaj piše, kar pa vendar pred drugimi skriva. Vročina je begune zlo nadlegovala, večjih je zavolj nje zbolelo.
Turška. Iz bosniške meje pripovedujejo novice, de so Ali paša mostarski, Fazli paša in
Mustaj paša v Carigrad poklicani, in da so se vsi bosniški in hercegovinski Turki združili in enoglasno naznanili, de se hočejo upe-rati novim naredbam Omer pašata seraskiera.
Podonavske knezovine. Koj po prihodu vla-dajočiga kneza v Bukarest, je bil sledeči razglas izdan:
Naše želje so bile in so še zdaj, vse prebivavce te dežele z enako ljubeznijo objeti, in vse sčasama k službi deržave odgojiti. Zavolj tega smo vse pimirivne sredstva poskusili, kar je povsod znano, in smo žive dokaze naše od-kritoserčnosti in marljivosti dali v dosego tega namena. Vse overke smo odstranili, ki so tistim zoperstavili se v domovino verniti, ki so zavolj dogodb leta 1848 iz nje pobegnili, de zamorejo mirno v naročje svojih družin se verniti. Upamo, de bodo tisti, ki se povernejo, še kervavim ranam svoje domovine prizanesli in spoznali, v kako terplenje so jo pahnili, in de se bo vsak prepričal, de je njegova dolžnost, se tako obnašati, de se mu ne bo moglo nič očitati. Vendar pa vidimo, de nektere osebe žali Bog, javni mir tako malo spoštujejo, ker si prizadevajo, z vsake sorte pod-pihovanjem se spet zadolžiti. Naša očetova ljubezen in nagnenje, ktero proti vsakimu čutimo, seje za slabost vlade deržala, in namesti, de bi se vsak prizadeval, pričakovanju vlade zadostiti in nje zaupanje zaslužiti, ne nehajo nekteri ljudje na razno vižo prebivavce dežele šuntati in podpihovati in nemir zbuje-vati. — Na vaši stopnji, kakor vladar in llo-man, ne moremo dalej takih podpihovanj ter-peti, ampak naznanimo v prid javniga miru, za kteriga smo Najvišjimu odgovorni, de za svojo dolžnost spoznamo , od danes zanaprej naj hujše zoper vsakiga, naj bo kakoršniga stanu si bode, ravnati, ki se bo prederznil, javni mir podkopovati.
Francoska. Ko je predsednik francoske republike v Pariz prišel, se je z njegovimi spremljavci gerdo ravnalo. Pretepali so jih. Zavolj te dogodbe se je sodniško preiskovanje začelo.
* Pripoveduje se, kakor telegrafiško naznanilo pove, de francoska vlada od turinske tirja, de naj turinskiga nadškofa, Franzoni-a iz ječe spusti.
Angleška. Iz Pariza se piše, de se bo angleška vlada zoper begune dvignila, ki tam stanujejo. Nesramno ravnanje z baronam Hay-nau-am ni edino, kar je angleški vlada za pomisliti, v Londonu so demokrati olovarskim delavcam hvalo izrekli. Zvedilo se je tudi, de so se delavci v Liverpoolu in Manchestru posvetovali, in de je poslednji čas socialisti-ška knjiga delavce zlo napela. Palmerston še sam ne ve, kaj če zoper to početi. Nekoliko nemških begunov se je že iz straha pred do-godbami, ki imajo priti, v Ameriko podalo.
Razne naznanila,
—	V Rimu so tatje v kolečno vradnijo, kjer je zlato in srebro spravljeno prišli in so reči velike vrednosti pokradli. Škoda se je zraj-tala na 5000 skudov.
—	Sliši se, de je 150 ogerskih begunov v Carigradu dovoljenje dobilo, se na Ogersko poverniti.
—	Iz Noviga mesta na Dolenskem se slisi de je začela ondi kolera hudo razsajati.
—	Od vsih krajev pošiljajo Lahi nabirke Brescianam, ktere je povodenj hudo zadela.
—	Pred nekterimi dnemi sta dva kmeta na Wagi, kjer so Busi in Avstrijanci Madjari zapodili, nekoliko ruskih čelad izkopala; veni čeladi je bilo 12 srebernih rubelnov zašitih. Krogle iz topov se večkrat najdejo in vojaš-cimu poveljniku izroče.
it,lil

— 201 — Uff41f®Bi II
©
I. S. Presl.
Ivan Svatopluk Presl, slava Praškigavse-učiliša, svetilnik slavjanskiga pismenslva, veselje in ponos českiga naroda, je bil rojen u staroslavni zlati Pragi 4. Kimovca leta 179' od poštenih in bogaboječih starišov. Po očetovi volji bi bil moral iglarije, ktera je porod-nike živila, tudi on se poprijeti; pa materne prošnje, ker je sinček slaboten bil, so nare dile, de je njen ijubljenčik smel u šolo se podati. Ko je njegov oče kmalo vmerl, je bil Ivan 18 let star, ter je ravno drugo šoio obiskoval.
Latinske in modroslovske učivnice dokon-čavši, se je Presl u letu 1811 učenju zdravilstva na Praškim vseučelišu udal.' Z vso marljivostjo sc je imenitnih predmetov, kterih prihodnji zdravnik potrebuje, poprijel; posebno gaje pa rastlinoznanstvo vabilo, tudi jc te' nježni hčeri vesolniga naravoslovja čas živ Ijenja svest ostal.
U letu 1815 je P. zdravilsko učenje dokončal, se o tem in sledečim letu ojstrimu izpraševanju podvergel, ter knjigico (Disserta-lio) spisal pod naslovam: De generis laur' speeiebus in officinis medicin usitatis. — P( temJe postal dohtar zdravilstva.
Ker je posebno njegova rastlinska učenost znana bila, je bil koj izvoljen pomočnik (As-sistent), in kmalo po tem naučltelj prirodo slovja u Olomuc.
Leta 1819 je u Pragi umeri prof. Berger, in Ivan Svatopluk Presl je postal u Pragi profesor prirodoslovja.
Ko taki je začel s pomočjo svojiga brata razmešano zbirko persteni'n(Mineralien-Samm-lung) urediti in zaznamek narejati, ktero delo je do doveršenja več let potrebovalo. Tudi sta oba brata to zbirko z mnogo prav lepih narastlin obogatila.
Po dolgim prizadevanju je P. tudi živino-slovski kabinet napravil, za kteriga je vlada letnih 1500 gold. privolila. — Hib in družill žival zadobit je P. večkrat potoval na Laško, Tirolsko, Avstrijansko, Štajarsko, Ogersko in Poljsko; njegov mlajši brat pa, ravno u tem namenu, jadransko in sreddeželno morje preiskoval.
Te popotnije so veliko raznih dobitkov pri nesle, ter živinoslovsko zbirko zlo obogatile, tla se je čuditi, kako iz tako majhnih sredstev o tako kratkim času tako krasen kabinet je vstati zamogel. Tako se je P. ko vodja naravoslovskih kabinetov obnašal.
Ko učenik je bil Presl svojim učencam blag prijatel; njegov način učenja je bil prav razumljiv in podučiven ; torej si je tudi ljubezin svojih poslušavcov zadobil, med katerimi je mnogo verlih naravoslovcov izobrazil. —
Noter do leta 1817 Presl še ni češko brati znal. Njegov mlajši brat je postal u češkim jeziku njegov učenik, ter ga je z nekterimi češkimi bukvami soznanil. Komaj si je pa P. znanost českiga jezika pridobil, je začel ga ljubiti, in ker je prizadevanje mnogo blagih možov takratniga časa, zadušen češki jezik in zaterto pismenstvo uzdigniti in u svojo pravico upeljati, dobro spoznal in cenil, se je po vitežko slabejši stranki pridružil, ter je od-sihdob temu namenu in cilju vso moč, vse svoje djanje posvetil.
Trudili so se ravno takrat, češko pismenstvo povzdigniti in doveršiti. To nalogo za naravoslovje, ki dozdaj je skorej celo zanemarjeno bilo, dopolniti, je bil Presl po svoji ne-utrudljivi marljivosti in veliki vednosti nar bolj pripraven. Pa moral je še le celo imenstvo (Terminologio) naravoslovskih vednost iz noviga napraviti: ker od srede šestnajstiga stoletja češko pismenstvo tajistih je popolnama pusto bilo ostalo.
Da bi se torej nar bolj primerno zaznamovanje iznajdlo, je bilo treba drugih slavjan-skih jezikov porabiti, kar je P. velikokrat s čudovitno srečnim nastopkam izpeljal. Tudi je P. za Jungmannov velik Slovnjk celna-ravoslovski del doveršil.
Iz tega se vidi, koliko si je Presl prizadeval, Je samo pripravo za dobro porabljivo naravoslovsko knigo priskerbeli. Če pa njegovih bukev u roke vzameš, ter pazljivo prebereš , boš še le spoznal, kako izverstno je to pripravo obernil. Zatorej je Preslnova smert velika nesreča za češko literaturo; za-
kaj še marsiktero delo je nekončano ostalo, kteriga se bi bil P. še lotil.
Tudi se mora opomniti, da je P. svoje drago cene knjige vcčjidel na svoje stroške na svitlo dal: da — ker je takrat naravoslovskiga izo-braženja še pomanjkalo — te knjige niso toliko delništva zadobile, da bi bili le tiskarski stroški povernjeni. Zatorej se moramo njegovi serčnosti in terpežnosti še bolj čuditi.
Nar imenitniša učena dela, ktera je Presl zložil, so sledeča:
Flora čechica, z latinskimi in češkimi imeni
V	Pragi 1850. Pomočnik je bil njegov brat
Velicite Pragenses, historiam naturalem
spectantes. Vol. I. Pragse 1822.
O Prirozenosti r ost lin, aneb Basi lin ar,
V	Praze 1822—85. Od tega dela je na svitlo prišlo 152 pol besedja (Text) ino 196 velikih podob. To je nar imenitnišo delo 1'resel-nove učenosti, pa žali Bog! nedoveršeno je ostalo. Trudil se je spisatelj neskončno , ke ga je upanje obhajalo, svojimu narodu delo podati, kakoršniga še nobena literatura nima Pa njegovo upanje se ni dopolnilo.
Lucba. čili chemie zkusna. 2 dily, v Praze 1828—35, delo, za kateriga je imenstvo kakor za vse že imenovane, še le moralo narejeno biti.
Ssavectvo, v Praze 1834. To je pervo in žali Bog! jedino delo občinskiga českiga živinoslovja.
Krok, spis všenauctuj, 3 dily, v Praze 1823—36. To je bil časopis, u kterim so se sostavki usili takrat in šc zdaj živečih učenih mož združili in hranili. Presl sam je nar več stavkov za-nj spisal.
Ne ros top is ( Mineralogia), v Praze 1837 To delo je z 1677 kristalnih obrazov, ktere je ranjki sam narisal, okinčano. Imeniten je predgovor k tej knjigi.
Technologie ršeobečna dle.J. M. Poppe 3 dily-, v Praze 1837.
Všeobečng rostlinopis, 2 dily. 1846 P o c a t e k r ost lino s l o vi, v Praze 1848 1976 podobami.
Marljivost tega moža je bila neizmerna. Našteti njegovi spisi (brez časopisa Krok) ob-sežejo čez 500 velikih tiskanih pol, razun velikiga števila izvefstnih podob, ktere se pri tistih najdejo, in razun literarnih delov, ki še niso bila natisnjena, ki pa zaslužijo, da bi na svitlo dana bila. Če se še pomisli, kakšine težkote pri izdelovanju tih delov je mora Presl premagati, in kako izversten je bil po-sledek teh velikih prizadetcv, se moramo čuditi velike duševne moči pisatelja. Veselje in ponos navdate tedaj serce vsakiga Čeha, ker taciga moža med svoje šteje, ki je tako neizmerno nalogo iz gole ljubezni do naroda pre vzel, ter njo tako slavno doveršil.
Smert njegovo ne obžalujejo samo Čehi, vsi Slavjani so terpeli veliko zgubo: ker u vsih slavjanskih jezikih, u kterih naravoslovske učenosti obrajtajo in take bukve izdelujejo, po-abijo kot poglavitni vir Preselnove spise. Na Češkim so pa po tem, ko je P. pot pokazal in temelj postavil, že svoje dni verli možje vstali, ki so na temu dalje zidali, ter izverstne naravoslovske spise izdelali, da bi jih med ljudstvo razdelili; da bi tajisto s tem, dozdaj neznanim viram izobraženosti svojiga skoraj ohro menjeniga duha oživiti in okrepčati zamoglo.
Preselnovi spisi so ključ za vse pričijoče in prihodne dela naravoslovskiga pisanja; oni so veliki zaklad vseslavjanskimu svetu. Za tega voljo je ra jnki tako nepogojno spoštovanje ce-liga svojiga naroda pridobil. Ljudstvo je sicer njegovih bukev le malo poznalo, pa učenci in jolj izobraženi Čehi so njegovo ime in slavo njegovo po celi deželi razširili. Pripomogle k tem ste tudi izverstna domoljubnost in vrednost duševna slavniga moža.
Ko so leta 1848 volitve za deržavni zbor razpisane bile, ponudnikov sicer ni pomanjkalo, ia večjidel jih ljudstvo ni poznalo. Volilo je tedaj može, ki so u pismenskim djanju sloveli. Ljudstvo namreč je menilo, da možje, d so že o času, o kterim še nobeniga dobička niso pričakali, čas in moč blagostanju naroda darovali , da taki možje za-nj tudi u der-žavnim zboru po mogočnosti skerbeli in se trudili bodo. Po takim je bil Presl s čespo-ovičnico glasov u svoji volilni okolici na deržavni zbor izvoljen. Na temu sicer iz govo-riša ravno ni govoril;njegova osebnost in nemočen glas za to niste bile prikladne; trudil
se je pa u slavjanskim družtvu u Kromerižu. Ko je na Dunaju mesca Oktobra prekucija vstala, je s češkimi poslanci vred pobegnil, ter vse od njih izdane razglase podpisal."
Leta 1831 je bila Matice Češka, glavnica za izdajanje dobrih čeških bukev, vte-meljena. L vodstvu tega važniga početka so se verstili Presl, Jungman in Palacky; obilno lepiga sadu, kakor je učenimu svetu znano, je iz tega izviralo. Še poprej je bil postal redni ud českiga družtva znanost, tudi ud več drugih vunajnih učenih družtva. Ko je na Dunaju cesarska Akademija osnovana bila;je postal Presl eden pervih 40 članov.
Ko gradjan Praškiga mesta je užival velikiga spoštovanja gradjanstva;' tudi u deželni zbor je bil izvoljen; u zdravilskim učiteljstvu je bil namestni starašina (Vice-Senior.)
Ko je 1849 iz Kromeriža nazaj u Prago prišel, je imel še 3 tedne čitanje na vse uči-lišu, in sicer — da bi enakopravnost uresničil — u obema narodnima jezikama. Pa žali Hog! plučna bolezen ga napade, in u 6 dneh ga je nemila smert svojim prijatlam in učenimu svetu oduzela. —
Bil je Presl mož ravniga serca, ne za izreči dobrohoten, časti vreden u vsakim obziru. Za povzdigo českiga jezika in pismenstva je bil neutrudljiv, ter je temu daroval svoje premoženje in življenje. Vnet je bil le za luč in resnico ; neomejena je bila njegova ljubezin do naroda in očetvine, zatorej je poli svojo podobo te lepe besede zapisal:
S tuj ltde stuj, Vlast miluj!
J. Šubic.
Slovstvo in umetnost.
1. oktobra bo, kakor smo že zadnjič naznanili, velki zbor društva „povestnice Jugoslavenske" v Zagrebu. Hervaški ban je protek-tor tega društva, in je 500gold. vložil; ravno toliko je poprejšna banalna vlada dala, 100 je podelil knez Miloš Obrenovič, in 100 so drugi udi donesli. Pervi zvezek časopisa tega društva se že za natis pripravlja. Obseeel bo 20-25 pol.	'	b
Iz Dunaja se piše, de mislijo Jugoslovani tam podružnico tega društva napraviti.
*	9. septembra je odbor „Malice ilirske" sklenil velki zbor poklicati in nove odbornike izvoliti. Sklenilo se je tudi na stroške »Matice" izdati „Uzdasi M. Mandalene" in „PsaItir si o vinski" od Gjorgjiča.
*	V Londonu se ravno tiska 2 milijona svetopisemskih bukev v kitajskem jeziku.
*	Znani kompositer, gospod Lisi nski pripravlja pevoigro, ki bo skorej doveršena.
*	Zgodovina Cernogore se ravno zdaj v Zemunu tiska; pridjane so ji tudi postave Čer-nogorcov. dane od slavnega vladikaPetra I. leta 1796. Naročnina je zlo nizka, znese samo 50 kr.
*	V Parizu pridejo kmalo na svitlo „Spo-minki kneza Czartoryskiga". Obsegla bodo dobo, v kterej je bil on ruski minister zunaj-nih zadev kakor tudi tisti čas, ko se je dvignili za osvobodenje poljskega kraljestva.
Ces. kralj, loterija,
Naslednje številke so vzdignjene bile:
x Na Dunaju 18. Kimovca :
14. »7. 55. 33. 34.
Prihodno srečkanje bo na Dunaju 28. Kimovca in 12. Kozoperska.
Telegrafiško kurzno naznanilo deržavnih pisem 21. Kimovca 1850.
Deržavne dolžne pisma po
od 100 (v srebrn) .95%
: » »	» 83%
Obligacioni avstrijanskih pod in nad Anizo, čeških, morav škili, silezkih . šti\jnrskih roških, krajnskih, goriških in unajske višje kainorne urad nye.
poa / >rav- i
.ko- J »
■ ■ . ( »
in \
V
od 100 i — glil
V,
40
Dnarna cena 21. Kimovca 1850.