36. številka.
Ljubljana, v torek 14. febrovarja.
XXVI. leto, 1893.
Izhaja vsak dan »večer, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejetnan za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 ki-., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poBtnina znaša. Za oznanila --lačnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo j eden k rat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvol6 frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo iu upravnifitvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Resna beseda o slovensko-nemškem VVolfovem slovarju.
Ravnokar smo prejeli drugi snopič WoIfovega slovarja, in to nam daje priliko, da zopet izprego-vorimo nekaj besedic o tem podjetju. Dasi nas to uprav velikanski zasnovano delo navdaje z upravičenim ponosom, se vender nismo mogli ubraniti že pri prvem snopiču nekaterih trpkih mislij, katerim smo dali tudi primerni izraz in sicer popolnoma v smislu tukajšnjega občinstva. „Incognito" poslušajoč čitateljev pomenke o naši opazki, uve-rili smo se, da smo uprav iz srca govorili vsem onim krogom, na katere more računati slovarsko podjetje, in da smo uprav z jezika vzeli besedo vsem onim, ki so naročeni na slovar ali b i s e vsaj radi naročili. Željno pa so pričakovali dotičniki, kakor smo se uverili zopet na svoja ušesa, kakega pojasnila z one strani, kamor je bila naperjena naša opazka, ali zaman ! Preteklo je od tedaj že precej časa, ali ondu se trdovratno molči. Toda gospoda naj pomislijo, da molk je včasih najglasnejši odgovor, in sum dobi največ reje, ako osumničenec obmolkne.
Nepoučeno občinstvo modruje tako : Če bode stal slovar po 10 gld. jeden izvod, onda ne bi trebalo nobenega fonda. Ako pa je fond, bodi slovar cenejši ; ubožni Slovenci imamo itak dovolj knjižnega „žafrana" (prim. Levstika). Kaj pa tako ugi-bljejo ljudje, ko bi se nameravalo pri slovarju pri-ščediti nekaj tisočakov za druge namene? Govorilo se je z one strani nekaj o določilu škofovem, da se z njegovo zapuščino podpira tudi Ljubljansko A loj zijev išče; ali uradni list je poročal, da naj se v to svrho porabi samo morebitni prebitek. Toda Alojzijo-višče je dosti utrjeno, vsaj kolikor je meni znano izza mojega dijakovanja; težko da bi se dobilo vanje še več dijakov poleg strogih vzprejemnih določil. Zajec morda tiči v drugem grmu, tako domnevajo ljudje. Svoje dni se je n. pr. mnogo govorilo o neki duhovni gimnaziji, ki naj se osnuje v Ljubljani; govorilo.se je tudi, da se je v ta namen (še pod prejšnjim Alojzijeviškim vodstvom) šče« dilo za zalogo bodoče gimnazije, in sicer ščedilo na stroške samih — gojencev. Ćuli smo vsaj nek-
danji gimnazijci mnoge tožbe svojih tovarišev alojzijeviščnikov o slabi — hrani in baš z ozirom na to smo jim prideli neki hudomušni priimek. Nekdanji kolegi, sedaj morda taki ali taki dostojanstveniki, nekateri morda tudi ligaši -\-x ali -f-y mi lahko pritrdijo. Mise! o samostojni recimo aloj-zijeviški ali pa — jezuitski gimnaziji, če se je res kedaj rodila, se gotovo ni opustila, in sedaj, ko se izdaje slovar, stopila v nov položaj, dobila meso in kri in se bliža uresničenju. Vse to kakor smo že rekli, je morda samo domnevanje, neupravičeno ugibanje, ali ker se na oni strani trdovratno molči, se je močno utrdilo in se razširja bolj in bolj in se javlja gotovo tudi v — skromnem številu naročnikov. Nadalje se govori tudi, da ima tiskovno društvo še precej dolga, da bi oo. jezuiti tudi radi zidali, govori se o katoliški pripravnici itd.
Tu nam utegne ugovarjati kaka bogo-služna dušica: A kaj bi se krčili in ruvali proti slovarju radi visoke cene ? Saj je tudi tak drugotni namen ako res obstoji, blag in vzvišen namen. Plačujte in veselite se, ako dobomo kedaj duhovno gimnazijo, ki bo menda venderle slovenska ali pa tako pripravnico itd.
Stoj prijatelj! Tu ti ne morem pritegniti. Bodi si oni namen še tako blažen, ako se skrbno prikriva, vender ni r e e 1 e n. Da ne iščemo oddaljenih primerov, odkod izvira velik del — si parva licet componere magnis — panamskega škandala? Ker so gospoda na vladnem krmilu vzprejemali od panamske družbe neke vsote ne v svoj prid, ampak v blago patrijotične namene, za skrivno zalogo ali fond v zaščito francoske ljudovlade. Ali kaj se je zgodilo Rouvierju, ki je v svojo obrambo razvil teorijo, da je smeti od akcijskih družb prejemati denarja v domoljubne svrhe? Rogali so se mu v obraz in neusmiljeno ga posadili na založno klop. Rouvier in Frevcinet in Clemenceau in drugi so danes politične leŽine, dasi niso ni beliča vtaknili v s v o j žep.
Nikakor ne trdimo, da bi se godilo pri nas kaj podobnega, nasproti, trdno smo uverjeni, da je vse podjetje reelno. Ali, gospoda, podjetju samemu koristite, ako skoro konec storite tistemu navidezno upravičenemu sumničenju in klevetanju ter mu iz-
derete želo. A to je tudi dolžnost vaša, ker narod slovenski ima nedvomno pravico, da izve in se pouči o tem, kako se upravlja preblagoga vladike, dičnega mecenata glavnica. Tedaj v ime dobre stvari in v pomirjenje razdraženih duhov pozivljerao svečano odločilne kroge, naj pojasnijo brez okolišev najbolje s suhimi podatki in številkami te-le točke:
Prvič: Kako se glasi pokojnega vladike Wolfa oporoka, ali tako kakor je poročal „Slove-necu ali kakor je poročala „Laibacherica" ? Da na kratko ponovimo dotični poročili: po „Slovencu" naj se iz škofove zaloge poleg obeh slovarjev tudi podpira „Alojzijevišče", a po BLaibachericia pripade „Alojzijevišču" samo prebit e k one glavnice, ki ostane, ko se izdasta oba slovarja.
Drugič: Naj se položi natančen račun o dosedanjih troških ter naj se s suhimi številkami, črno na belem, izkažejo oni „Iepi tisočaki*1, ki so se potrošili doslej za nabavo potrebnih zbirk in knjig.
Tretjič: Naj se da zagotovilo, da je cena slovarju reelna, dobro premišljena, da ne bodo imeli ljudje vzroka odlašati naročbo, misleč, da cena slovarju skoro pade, morda že v teku izdavanja, vsekakor pa potem, ko izide ves, češ da ga bode moči pozneje dobiti za isto ceno, kakor nemško-slovenski del.
Ako se vam posreči, vse te točke povoljno razjasniti ter vse dvome in sumnje razrešiti, ondaj bodite uverjeni, da takoj znatno poskoči število naročnikov. In tudi ugledu celega podjetja bo tako pojasnilo v očitno korist.
Ljudske šole.
(Govoril  post V. Spinčie v 198.   seji  državnega zbora dne 9. febrnvarja t. 1.)
Oglasil sem bb zr besedo, da nasvetujem, kakor pri torki o sredujth šolah posebno resolucijo. To sem utemeljil že v svojem govoru o centrali in ne imel bi skoro ničesar pristaviti, da ui danes g. poslanec Fux rekel, da se šolske reči tukaj popisujejo tako, da bi mogli razmer nepoznavajoči l;udje verjeti, da vladu nemščino usiljuje in da Bploh germanizira. Tega gOHpodom ni treba samo verjeti, to bi morali vedeti, če bo le Blišati, kake razmere
LISTEK.
Maskarada „Sokola41 v Ljubljani.
Kakor ima morje bvojo plimo in oseko, da narašča in zopet pad«, tHko nekako opuzujemo to tudi pri tradicijonelnib pustnih zabaval), katere prireja vrli „Sokol" Ljubljanski. Zadnja leta imeli smo po vrsti plimo, naraščalo je zanimanje občinstva in lani prtkipeto do vrhunca. Letos morala «e je ta veselica prvikrat, odkar jo „Sokol" sploh prireja, preložiti na puBtnu nedeljo in že naprej izrekal se je dvom, ne bode li to upltvalo morda neugodno. V vsej svoji nagoti pokazal se nam je zopet nedoBtatek, da uarodna društva Ljubljanska nemajo svojih prostorov, kjer bi mogoče bilo prirediti dostojno veselico, kadar bj to hotela in bi j;m ne bilo treba ravuati se po drugih.
Sama na sebi bila je sicer tudi letošnja maskarada „Sokola4* sijajna in najbolje obisk a ur mej v h e m i p u -t ii i ni i veselicami Ljubljanskimi. Okolu 400 obiskovalcev iu nad 80 parov plesalk in plesalcev je že nekaj za neugodne razmere letošnjega kratkega   predpuata.   A kdor je
j razvajen in je videl že lepše dneve, temu to ne zadošča. Finančni minister „Sokola" se je baje izrazil, da na strelišči je bilo še prostora za marsikoga, ki ga ni bilo, in v blagajnica Sokolove predalčkih pa tudi dovolj prostora za inarsikak goldi-narček. Mogoče, da je lanska gneča v čitalnici preplašila marsikoga, ki ni prijatelj afriške temperature in je torej raje ostal doma. Ta strah je bil prazen, par sto ljudij veft bi se ne bilo prav nič poznalo v obširnih prostorih strelišča in jih ravno napolnilo popolnoma.
Pred vsem je omeniti, da je tudi letos v prvi vrsti zopet uaš krasni spol s • odlikoval po elegunt-nih in zares finih in rak ah in kostumih, po katerih je z zadoščenjem zrlo oko obiskovalca maskarado. Mnogo pa jih je bilo tudi v kraanih phsnih toaletah, tako da je bila prav slikovita različnost.
Izmej mask dali ro vsi nav/oči prvenstvo „krasni I i« i ci, plesa kraljici", originelni in jako bogato opravljeni, poteg nje vinokostauni zali Bošnjakinji v dragoceni narodni nošnii. Jedina ženska skupina, prav ukusno in dobro sestavljena, bili so Ijubeznjivi metulčki, ki so iz raznih dežel pri-frčali v dvorano. Videli Bino ponočnega črnega metulju, plavčka, rumenega, Črnorudečega braziljau-
skega, indijskega, plavorumenega in ponosnega Apola. Zala cvetličarica delila je šopke, plahi golobček Bkrival ne je pred lovkama oboroženima s puškami in veselo skakljala je kobilica. Jako elegantni bile sta francoski črni doktorici v rococo-vlasuljah, čvrsta in zala Sokolića, francoski ženski magister, harlekinke raznih barv, roza Bebe, Stari Dunaj itd. Botanika bila ie prav dobro zastopana. Šmarni ca, originelna solnčna roža, teloh, snežnica, pečuica m druge imelo so VBaka svojo krasno reprezentantinjo. Vodne nimfo zbirale so se okolu Undiue iu očarovale gledalca. Rizni narodi poslali so najlepše zastopnice : imenujemo posebno dve zali C e h i u j i, 0 r no g o r k o Turkinjo, Hanakiujo, Sta jer ko, Ogerko, Švica rice iu mnoga druzih Manjkalo ni elegantnih domino vgtdi barv in mnogo je bilo še karakterističnih tmtazij-mask, katerim ne vemo imen. Mej plesnimi toaletami omenjamo izmej mnogih posebno inoderuo modo „Empirett, kateri se je pridružilo veliko število druzih zares elegantnih, ki pa nam jih ni mogoče popisati. Bil je res dražesteu pogled videti združene toliko krasote, mladosti in elegance. Jako originelni maski bili sta dve vreči res prav karakteristični.
vladajo v Šleski, na Koroškem, Štajerskem, Kranj vtkem in Primorskem. Za poaemčevanje — v nas tudi za poitalijančevanje — se dela s tako silo, da to Nemcem ne samo ne bo nič koristilo, ampak le vzbuja sovraštvo narodov, katerim se ta jezik usi-Ijuje. (Prav res! mej somišljeniki)
O Šieski in Moravi povedali so gospodje Ada-niek, Slama, Svožil in Sokol toliko, da mi ni treba ničesar pristavljali. Dovolj je konstatirati, da na pr. v Šieski večja polovica prebivalstva nima nobene srednje šole (Čujte I Čujte! mej somišljeniki); dočim ima manjša polovica prebivalstva devet arednjih šol. (Posl. Biankini: To je ravnopravnost!) Kakšne so šolske razmere na Koroškem, to je vidno iz govora poslanca K.bira. Za 100.000 Slovencev bila je tam do lanskega leta samo jedna ljudska šola. (čujte! Čujte! mej somišljeniki.) Sedaj Bta dve. GoapCda moja, to se godi v pravni državi, sredi Evrope, koncem 19. veka.
O šolskih razmerah na Štajerskem se še ni nič govorilo; omeniti pa moram, da so tudi v tej deželi v nekaterih mestih za slovanske otroke samo nemške šole, da se v višjih tečajih na nekaterih šolah poučuje ali samo ali večinoma nemški iu da se to usiljevauje nemškega pouka vse bolj in bolj razširja. (Tako je! nadesoi.) Kako je na Kraojskem, sem že pri točki o centralnem vodstvu povedal. Akopram je v Ljubljani vadnica, na kateri se začenši v tretjem tečaju poučuje nemški, morala je vender občina ustanoviti nemške šole. O nemških šolah na Primorju se je tudi že govorilo. Tam bo nemške ljudske šole za dečke in za deklice v Gorici, Trstu, Pulju, za nemški pouk po deželi pa se dovoljujejo remuaeracije. Dalmatinske razmere osvetlil je ravnokar poslanec Biankini. Iz vsega tega se vidi težeuje za germanizacijo, katera ne seza samo na sever do pruske meje, ampak tudi na jug do Adrije. Ako pa ne procvita germanizacija, se pa tira poitalijauče-vaoje Slovanov (Tako je! mej somišljeniki), ker se misli, da bodo Nemci lagije delovali, kadar bodo Slovani poitalijaučeni. Kakor rečeno, imamo v naših mestih voliti samo mej nemškimi ali italijanskimi šolami. Že to, da v Gorici in v Trstu ni nobene slovenske šole, dokazuje to zadostno, da pa nedostaje šol, se vidi iz tega, da je v Istri 17000 hrvatskih in slovenskih otrok, kateri sploh ne hodijo v šolo Zadnji čas, zlasti odkar imamo novega namestnika (Posl. Alfred grof Coronini: Uiualda Rinal-dunja! i, vzrasel je Italijanom pogum za tlačenje Slovanov jako močno; tako je na pr. deželnega odbora italijanska večina v zadnjem zasedaoju sklenila, da imajo nadzorovati šolo ne samo od deželnega odbora določeni člani deželnega šolskega sveta, ampak tudi člani okrajnih šolskih svetov, da so vohuni za slovanskimi, hrvatskimi in slovenskimi učitelji, in da poučujejo italijanske uč'telje, kako je slovanske otroke italijaočiti. (Čujte! Čujte I mej somišljeniki.)
Nek član večine je tudi nasvetoval, in večina je ta nasvet vzprejela, da je namreč pregledati hrvatske šolske knjige, ker se v njih tu in tam nahaja tudi kako hrvatsko ali slovensko ime, dočim naj seveda v italijanskih šolskih knjigah ostanejo iineoa in dub. (Čujte! Čujte! mej Bomišljeniki.)
Kako se odgovarja oa naše tirjatve za sloveu-
ske in hrvatske šole, to bo pokazali goapodje v Trstu, kateri se čutijo žaljene v narodnih svojih čutilih, a ko zahtevajo slovenske Šole Slovenci, katere imenujejo slovanske agitatorje na italijanskem ozemlji. (Čujte! Čujte! mej somišljeniki. — Poslanec Alfred grof Coronini: Občinski svet I Rascovich F)
Oni pravijo, da smejo Slovenci agitirati na Kranjskem, Hrvatskem, v Ljubljani ali v Zagrebu, na njihovem ozemlju pa ne (čujte! Čujte! mej somišljeniki.), kakor da je to italijansko ozemlje, kjer prebiva toliko tisoč Slovanov.
Take in jednake tirjatve imenujejo vedno samo sovražno hujskanje, naše tožbe o kršenju prava pa obrekovanja in denuncijacije. (Klici: Hujskači!)
Da, hujskače imenujejo vse tiste, ki zahtevajo v nas slovenskih šol in slovenskega uradovanja. To gospddo pa podpirajo c. kr. vladni organi (Posl. Alfred grof Coronini: In njih pomagači — oficijozni listi!) v vseh rečeh. Kako nestrpni so proti Slovencem, vidno je iz tega, da je bil pred kratkim odstavljen neki ljudski učitelj v Skednju v Tržaški okolici, (Čujte! čujte! mej somišljeniki) ne da bi se mu bil za to povedal uzrok. Ko je prišel na magistrat in vprašal, zakaj da je odstavljen, se mu je reklo: per certe piccolezze, radi izvestoih malenkost ij. (Klici: Ker je bil dober Avstrijec 1) Odpuščen je in sedaj naj gre, kamor ga je volja.
Povrnem na) se zopet k Istri in navedem naj slučaj, kateri mi je znan že od prej in o čigar zadnji fazi sem sinoči čital.
V nekem kraju v vzhodni Istri, v Lovranu, ustanovljena je bila pred nekaterimi leti poleg hrvatske šole tudi italijanska. Oglasilo se je 35 ali 36 baje italijanskih otrok; da bi se dobilo še pet ali šest otrok, da se doseže zakonito določeno število za ustanovitev posebne šole, treba je bilo poseči po nezakonitih sredstvih. Ko je bilo to dognano, ustanovil se je drugi razred in septembra meseca so gospodje v deželnem zboru v Poreču zahtevali, naj se tam ustanovi še tretji razred in sinoči sem čital, da je c. kr. deželni šolski svet ukazal občini, naj preskrbi prostore še za tretji razred in to v šolski občini, kjer ni niti 40 otrok za jeden razred. (Čujte! mej somišljeniki.) To, gospoda moja, se je zgodilo samo zato, da bi v bližini, v Poljanah, ne bila ustanovljena hrvatska šola. Vsled strogega naloga c. kr. šolskih oblastev se je v Poljanah napravilo šolsko poslopje; tam je bila prej šola za silo, obiskovana vedno od 100 in več otrok. Občina je napravila šolsko poslopje z velikimi troški, tega je sedaj dve leti. Ta šola pa ni sistemizirana; deželni odbor tega neče in deželni šolski svet mu pritrja. In zakaj se šola ne UBta-novi? Gospodje pravijo, da iz Poljan v Lovran ali v Veprinac, če se meri po zraku, ni dlje kakor štiri kilometre. (Posl. Kušar: Samo Čez hribe je hoditi I)
Jeden del Poljanskih otrok bi moral hoditi v Lovran, drugi v Veprinac. Ko bi vi, gospoda moja, šele ondotne ceste poznali! Veprinac je akoro sredi Učbega gorovja, Poljane pa so mej Veprincem in Lovranom ob morju.
Jeden del otrok moral bi torej četrti del gorovja navkreber hoditi, drugi pa četrti del gorovja nizdolu, da bi prišel do šole. iu še po kakih cestah!
Moški spol bil je, ako odštejemo tri večje »kupine, mnogo slabeje reprezentovan v posamičnih maskah. Bilo je mnogo gledalcev v fraku, ki so pasli svoje oči, a le malo mask, ki bi oživljale veselico, kakor je nekdaj to bilo navadno pri Sokolovih maskaradab in jim pridobilo tako slavno ime. Maskarada izgublja čimdalje bolj svoj prvotni značaj in postaje le bolj nekak kostumirani ples. Ako omenjamo čerkesa, francoskega aboa, lovca, nekatere viteze in srednjeveške vojaške dostojanstvenike, zamorca in nekatere narodne noše, ne preostaje nam mnogo reči.
Tri večje moške skupine oživljale so pa prav izdatno vso veselico. Prva bila je skupina društvenih telovadcev, predstavljajočih klovnu iz Kougove države, ki bo prav izborno izvajali raznovrstne vratolomne vaje in kazali svojo spretnost. Tudi tamburaška skupina Nemojeva bila je dobro vzpre-jeta, ko je naBtopila in poBebno ko je koncertirala mej počitkom v gorenjih prostorih. Za njo nastopila je zbirka raznih živali, katero je priredil alov. bicikliški klub in ki je prav dobro rešila svojo nalogo ter mnogo pripomogla, da je bilo več slikovitosti, poBebno pri sprevodu mask, ki je bil o po-lunoči.   Omenjene tri skupine so prav srečuo pre-
gnale monotonijo, ki bi bila s cer zavladala mej moškimi oblekami, izmej katerih se je lična Sokolska oprava prav ugodno odlikovala. Želeti bi le bilo, da se takim večjim skupinam v bodoče pridruži več manjih dovtipnih skupin in pa tudi karakterističnih mask, kakor jih je bilo tako obilo nekdaj. Jeli res že izumrl ves humor mej nami, da mu tudi na jedini njemu namenjeni zabavi ni več mesta? Mislimo da ne, treba ga je le zopet oživeti Da se je vztrajno plesalo do ranega jutra, razume se, in je kadrilje prav spretno vodil neumorni M'aužćr gosp. So ss, zadnjo pa drd gosp. Šuklje.
Dostojanstvenike, ki 80 počast li mask ara do imenovali smo že včeraj in tako bi bili povedali vse. Dostaviti bi bilo morda le to, naj odbor Sokola premišlja, kako bi bilo društvenim maskarada m zopet dati nekoliko več prvotnega njihovega značaja, kar jim bode gotovo le na korist in Še bolj povzdignilo njih ugled in dobro ime, katero po vsej pravici uživajo mej Ljubljanskimi predpust-uiini veselicami, mej katerimi se vzdržujejo še veduo v prvi  vrsti.   In tako naj ostane tudi  v bodoče!
J N.
Da je tu Ie kakih 20 ali 30 otrok! Ali dokler je bila le Šola za silo, bilo je vedno po sto in nad sto otrok, kat ri so jo obiskovali.
Tu pa se c. kr. deželnemu šolskemu svetu Se ni videlo primerno ustanoviti šolo, dočim je ukazal občini, naj preskrbi prostore za tretji italijanski razred v Lovranu, da bi ondotao šolo obiskovali Poljanski samo hrvatski otroci. Za te otroke naj se torej zida šolsko poslopje v Lovranu, dočim je v Poljanah šolsko poslopje, a bo neče šola sistemi-zirati.
česar ne utore za italijansko šolstvo deželni šolski svet za Istro in Goriško, oziroma magistrata in občinska zastopa Tržaški in Goriški, česar sploh ne store c. kr. šolska oblaatva, to stori sadnji čas Lega nazionale, takozvano šolsko društvo (Posl. Alfred grof Coronini: Društvo za razširjanje iredentizma!) s pomočjo c. kr. državnih uradnikov in oficijelnih listov. (Čujte! Čujte! mej somišljeniki.)
Zadnji čas je Lega nazionale ustanovila svojo šolo v Hrvatinih, mali vasi, katera leži na polotoku mej morskima zalivoma Tržaškim in Koprskim in deželni glavar, imenovan na predlog c kr. vlade od cesarja, je to posebno slovesno pozdravil. Kakor kaže že ime, ni v tem kraju Italijanov, prebivalci bo vsi Slovenci, samo ob bregu so nastanjeni nekateri Kijožoti in Koloni. Šola se je ustanovila za te, obiskujejo pa jo naj otroci iz Hrvatio, da se polagoma poitahjaučijo.
Tudi v Sv. Kr.žu v okolici Tržaški je zadnji čas ustanovila Lega nazionale svojo šolo in občinski zastoj Tržaški je dal — če se ne motim — 3000 gld. podpore. V Sabincih, hrvatski vasi blizu Porža v Istri je Lega nazionale te dni ustanovila svojo Solo. Ako tega, kar sem navedel, ni imenovati ponemče-vanje, oziroma poitalijančevanje, potem sploh ne vem, kaj je smeti tako imenovati.
Res je torej, da naučna uprava glede nas nima drugega namena, kakor nas ponemčiti in poitalijan-čiti. Ali je to v interesu habsburško monarhije in našega cesarja in kralja, v čigar imenu se tako vlada, to prepuščam vaši sodbi, gosjdla moja. Predlagam nastopno resolucijo:
C. kr. vlada ee pozivlje: 1.) Naj uredi šolstvo v alpskih deželah in na Primorskem sploh tako, da dobe vsi za šolo godni otroci v zmislu § 59. državnega IjudskoŠolskega zakona sploh priliko obiskovati šolo in da se poučuje po didaktičnih načelih in v zmislu odstavka 8 , člena 19. drž. om. zak. z dne 21. decembra 1867 drž. z*k. Št. 142 v jeziku otrok in od učiteljev, osposobljenih aa poučevanje v tem jeziku; — 2) zlasti a) naj se čim prej v tem zmislu rešijo že izročene prošnje za ustanovitev slovenskih šol na Koroškem, v Trstu in v Gorici; b) naj se ukaže sistemi dranje ljudske šole v Poljanah v okraju Volovsku.
(Živahno odobravanje in ploskanje mej somišljeniki. Govorniku se čestita.)
Zbornica odkaže resolucijo proračunskemu odseku.
Politični razgled.
Notranje
V Ljubljani, 15. februvarja.
.Tustična vprašanja.
Poslanska zbornica začela je danes razpravo o proračunu pravosodnega ministerstva in v predvečer prinaša „Dziennik Pulski" zanimivo vest, da predloži vladaše pred Veliko nočjo državnemu zboru u a č r L c i v i lu o p r a v d n « g a reda in na jesen pa načrt nove organizacije sodstva. — Isti list piše o drugi stvari nastopno: .Najvišega sodišča predsednik je odredil, da je vse sodne spise, predno se izreče" referento m, preložiti na nemški jezik, seve ako niso pisani v tem jeziku. Pri najvišjem sodišču so bili doslej razni senati in referenti so studirali vse akte v ori gi na-I i h, kar je bilo sodbi samo v korist. Lani se je zahtevalo, naj bo pri posamnih senatih tudi razpravlja v tistem jeziku, v katerem so pisani prejšnji akti, kar je samo k o u -s e k v e a t. n o , saj so dotični člani senata vešči dotičnoga jezika. Tej zahtevi ni vedela vlada ničesar ugovarjati, a da bi jej ne bilo ugoditi, odpravila se je premisa. Dne 20. januvarija je predsednik najvišjemu sodišču dr. Stremavr izdal zgoraj omenjeno naredbo, s katero je pokopal dosedanjo uredbo senatov. Čim so namreč vsi sodni spisi preloženi na nemški jezik, ni treba več jezikov zmožnih sodnikov in referentov ; Čehe bi sodil Italijan, Slovence in Poljake Nemec ali kakor že koli, a zadnja posledica bi bila popolna germanizacija najvišjega sodišča." — Imenovani liat
protestira odločno zoper to naredbo io pozivlje poljake poslance, naj se odločno uprejo. Mi imamo temu le jedno pristaviti. Kdo pa prevzame jamstvo za to, da so dotični akti točno, vestno in juridično pravilno prevedeni. Prelaganje pravdnih spisov ni lahko in kaj hitro se more primeriti, da dobi pravdna stvar vse drugo lice in da potem sodišče razglasi krivično sodbo. Zato želimo, da bi se tej naredbi uprli tudi naši poslanci.
JPolJa/ci in vlada. Konservativne frakcije poljskega kluba pri poznano glaBilo, Krakovski „Czas", se že iz početka odločno upira vladnemu programu, kar je posebno nemškim levičarjem kaj neugodno. Tudi pojasnila, podana od naučnega ministra o šolski debati, ne prijajo „Czasu", zlasti ne določba o posestnem stanju narodov. Po sodbi tega lista je ta določba ne samo skrajno nepravična, ampak tudi nevarna, ker mora razburiti dubove in z novo silo zanetiti narodnostni boj. — Zanimivo in važno je vsekako, da so postali sedaj nezadovoljni prav tisti elementi poljskega kluba, kateri so več kakor deset let s kipečirn navdušenjem podpirali grofa Taaffea in zagovarjali ii| 'gov politični sistem.
Demonstracije v Pragi. Predvčerajšnjim je bil pugreb dra. Pravoslava Alojzija Trojane, zaslužnega češkega rodoljuba in politika. Udeležba pri pogrebu je bila ogromna. Na pokopališču pri grobu je govoril dr. Herold. Mej tem prišlo je v nekaterih Praških ulicah do viharnih demonstracij. Velike množice ljudstva, zlasti po-grebci, korakali so po mestu v skupinah ter zapeli navduševalne narodne pesmi pred spomenikom Jung-mana in pred hišo, v kateri je prepovedoval Jan Hus, ter pred hišo dra. li*egra, pred nemško kazino in nemškim gledališčem upili gromoviti nPereatlu Drugih izgredov ni bilo.
TurtilJ<* «ir««ve%
I>anamino. Zrno do zrna pogača, iz majhnih škandalčkov postane sčasoma velik škandal in vse kaže, da dobi bančna a fora italijanska še velikanske dimenzije. „Gazetta di Veneziaa priobčila je velevažno listino, s katero je dokazano, da si je ranjki večletni mi-nisterski predsednik Depretis izposodil od banke „Nazionale" pol milijona lir v politične, to je v vo-lilske svrhe. S tem ni samo potrjeno, kar govori zaprti guverner romanske banke o posojilih raznim ministerskim predsednikom, s tem je zapletena v vso afero tudi banka nazionale, o kateri bo je sploh mislilo, da ima reelno podlogo in da ni nikdar zapustila pota korektnosti. Sicer pa pridejo počasi še drugi državni uradniki na vrsto. Vlada je suspendirala Milanskega prefekta Codronchija, ker je ta pred tremi leti zvijačno zaprečil revizijo neapeljske banke in dobil  za to primerno nagrado.
Nemštea vojaška predloga.
Danes ima v vojaški komisiji nemškega državnega zbora začeti specijalna debata o vojaški predlogi, toda nihče ne pričakuje, da bo vlada že sedaj izpovedala, v koliko je voljna ustreči raznim nasvetom strank iu če sploh m'sli v čem odnehati od prvotnih svojih tirjatev. Nai važnejši vseh premem bu i h nasvetov bo tisti glede dveletnega službovaste, o katerih smo že govorili. Pri tej točki se mora pokazati, kako stališče zavzema vlada.a pokazati se mora tudi, kaj in kako sodi katoliška stranka. Cen-trum, kakor se z6ve ta močna in dobro disciplinirana frakcija, se je iz začetka protivil vladni vojaški predlogi, izvestno le, da bi povzdignil ceno svojih glasov. Sluti se, da zahteva odprave zakona, s katerim je jezuvitom zabranjeno bivanje na Nemškem in obnovitve ljudskošolskega zakona a ia Zed-lit/.. Tudi to je vzlic vsemu otici jeznemu oporekanju gotovo, da je bil poslan katoliški general Loti zato v Kim čestitat papežu, da bi pri tej priliki pridobil kurijo za vladne intencije. To mnenje potrja še to, da potuje predsednik centruma, grof Balle-strem sedaj v Rim, kjer se mudita nemška kardi nala Krementz in Kopp.
Jlotne»rule. Včerajšnji dan ostaue znamenit v zgodovini Britantke, kajti včeraj je izročil Gladstone poslanski zbornici irsko predlogo, home-rule, morda začetek novi organizaciji Angleške. Ves politični svet pričakuje nestrpno, kaj je vsebina te predloge, kakšna je njena tendenca, kolika bodi po Gladato-neovih mislih neodvisnost Irske. GladBtone je že jedenkrat skušal uresničiti svojo idejo o nezavisnosti Irskei. Pred sedmimi leti je prvič predložil parlamentu home-rule, a par tednov pozneje, ko je zbornica pri drugem branju predlogu zavrgla, moral se je Gladstone umakniti. Ali bode GladBtone sedaj bolj srečen ? To vprašanje se usiljuje vsakomur, kdor se količkaj zanima za razvoj angleških razmer. Gladstoue bo svojo predlogo Bam utemeljeval in to bo brez dvoma jako interesantna dogodba, kajti veliki stari gospod ui samo prvi angleški govornik, ampak sploh jedeu prvih govornikov na svetu. Gladka in mirna gotovo ne bo debata o home-rule predlogu in ker ima Gladstone za seboj le majhno veČino, ni moči izreči nikakega mnenja o končnem izidu glasovanja, le želeti je, da bi Gladstone svoje politično delovanje zaključil in ovenčal z novo zmago za pravično stvar.
Domače stvari.
— (Osobne ve at i.) DomaČi zdravnik deželne blagajnice v Studencu g. dr. Pavel Preinitsch imenovan je provizoričnim primarijem deželne blaz-nice v Solnogradu.
— (Pabarkiiz .Rimskega Katolika".) V I. zvezka t. 1. str. 118 našteva .Rimski Katolik-sredstva, katerih se baje poslužujejo radikalci, mej katere šteje tudi nas, proti  svojim političnim in verskim nasprotnikom. Četrto teh sredstev se glasi tako le: „Izvrstno in mnogokrat preskušeno sredstvo zoper nasprotne stranke  verske ali politične: „Ni hudimana, da bi ne vedel: kak škandalček jednega ali druzega svojih nasprotnikov. Zapomni si dobro, da tak „popec"  nikoli ne zastara!   Bodi si, da je od tega že dvajset,  trideset let, nič ne de. Škan-dalčke veatno in natanko objavi — malo pretira-nosti nič ne škodi — pa piši in govori: ne .tak je bil", tudi „ne tak je jeden nasprotne stranke", temuč: „za takimi hodijo, takim verjamejo, taki so, noben pošten človek ne more biti v takem društvu, pomirjujemo!1*   Kar imajo tvoji nasprotniki pametnega, o tem molči! Kar se da obrniti, obrni! Kar se da pretirati — pretiraj! — in ako bi   bil mej nasprotniki sam sv. Pavel ali sv. Avguštin — ne morejo užugati — saj vemo tudi o teh nekaj škandalčkov iz preteklega časa!1* — In sedaj vprašamo mi razsodno slovensko občinstvo: čegav recept je to? Koga je fotografiral „R. K." v teh vrstah „narodne    radikalce"   ali pa  samega   sebe in svoje   pristaše   pri   brumnem „Slovenci"?   Odgovor  na to nikomur ne more biti težak, kdor zasleduje taktiko ultra-katoliške stranke zlasti od katoliškega shoda sem. In tako je krogi j a namenjena nam, zopet jedenkrat odletela nazaj na strelca samega.  — Tudi glede nravstvene vzgoje mladine je .Rimski Katolik" silno originalen. Kakor znano, prinaša tudi dijaško prilogo, v katero pišejo zlasti  srednješolski dijaki.    V zadnji številki daje neki .četrtošolec" nasvete umetnikom, kaj in kako naj stvarjajo ter jih svari mej drugim pred „razdražljivim^   podobami in  pred predočevanjem — preše8tovanja.  Hm, dosihdob so stariši in posvetni pedagogi pač sodili tako, da bi četrtošolec o takih stvareh še ničesar vedeti ne smel.   Dr. Mahnič pa drugače uči našo mladino!
— (Slovensko gledališče.) V četrtek, dne 16. t. m., bode se pela v drugič na slovenskem odru Mascagnijeva opera „Cavalleria rustičan au. Opozarjamo posebno vnanje rodoljube, da se pravočasno oglase za sedeže, ker bi se jim drugače ne moglo ustreči.
— (Slovenske predstave) Iz pisarne Dramatičnega društva se nam piše, da 80 se stavile na repertoir tri krasne igre, in sicer na dan 22. t. m. Sardoujeva igra .Fedora", o kateri bodemo še obširneje govorili; „Dama s k a m e I i j a m i", spisal Aleksander Dumas sin, ter izvirna igra našega dobro znanega pisatelja gosp. dra. Josijia Vošnjaka , Lepa Vida" za začetek mare ja meseca.
— (Za družbo sv. Cirila in Metoda) nabrali sta maski-doktorici na Sokolovi maskaradi od treh goapoduv-pacijentov 3 gld. in izročile ta znesek blagajničarici Šentjakobsko -Trnovske ženske podružnice.
— (Za Celovški „Mir") nabral je v Zagrebu dr. C. 12 gld. darovali so gg.: dr. J. Ko-Hiruik 1 gld , Pr. Kuralt 1 gld., Fr. Magdić 1 gld., Fr. Marn 1 gld., Iv. Stožir 1 gld., dr. L. Vidrič 8 gld. in dr. C. 4 gld Naj bi tudi drugod posnemali vrle slovenske rodoljube Zagrebške!
— (Od h od ni. a.) SinoČni zabavni večer .Pisateljskega društva" bil je sijajen dokaz, kako izredne simpatije uživa v najvišjih krogih veleučeni g. prof. Simon Rutar, ki nastojn, kakor znano, te dni znanstveno potovanje v Italijo in na Grško. Zbralo se je v čitalničnih prostorih navzlic neugodnemu dnevu uad 40 njegovih prijateljev, in sicer nekateri celo z dežele. Po primernem pozdravu g. predsednika dra. Vošnjaka iuodzdravu gospoda slavljenca, razvila se je živahna proBta zabava, trajajoča pozno v noč. Posebno nas je razveseljevalo krasno petje slavuoznauega kvarteta Pavšek-Dranke-Lilek-Dečman. Tudi mi želimo svojemu odličnemu prijatelju srečno potovauje in obilo znanstvenega uspeha njemu v slavo in slovenskemu imenu v čast!
— („Agramer Tagblatt,") ki zlasti v zadnjem času jako skrbno spremlja politično in kulturno gibanje slovenskega naroda, priobčil je v soboto zares krasen  in  temeljit  člauek o našem po-
kojnem rodoljubu in učenjaku Josipu Marnu. — Opozarjamo na ta ugledni list zlasti večje slovenske čitalnice.
— (Občni zbor) zadruge črevljarskih mojstrov v Ljubljani izvolil je vsled nejediuosti pri volitvi po obrtnem zakonu načelnikom gosp. Fr. Turno.
— (Poskusen umor.) Marija P i š k o , 22letna dekla, doma iz Stare Loke, je povila meseca novembra 1. I. nezakonsko dete, katero je izročila v rejo Mariji Marinko, stauujoči v Ljubljani na Cesti na Loko št. 12. V nedeljo popoludne je prišla Marija Piško obiskat svojega otroka. Ker je ta začel jokati, bo obrne Marinko k ognju, da pripravi mleko za otroka, Piško je pa porabila ta hip, da je Bkrivaj vsula v Bteklenico, iz katere je otroče pilo, neki prašek ter kmalu nt to odšla. Marinko nalije v steklenico mleka ter ga sama pokusi, predoo ga da otroku piti, češ, da bi ne bito prevroče, ali ko je zapazila neki posebni, jako neprijetni ukus, izlila je mleko iz steklenice v drugo posodo ter dala drugo mleko otroku. Kmalu potem jo je začelo žgati okoli želodca, in sicer vedno huje, da je začela iz sebe bljuvati. Stvar se je ovadila policiji, ki je M. Piško takoj zaprla. Ta je pri zaslišanju izpovedala, da je vsula v steklenico prašek, katerega jej je dal nje ljubček, krojač Hubert zato, da bi otrok laglje spal. Prijeli so še Huberta in tudi ta ni tajil, da je Mariji Piško dal neki prašek. Sodna preiskava in kemična analiza bosta dognali, ali je ta prašek arzeoBki preparat, kakor se sumi iu ali sta se mislila brezvestna roditelja na ta način izuebiti svojega otroka.
— (Nesreča pri zgradbi Dolenjske železnice.) Minuli teden ponesrečila sta dva delavca pri zgradbi železnice v prerovi pri Šmarijah. Vrtala sta kako dva metra visoko stoječo skalo, ki se je preklala iu padla na oba delavca. Jeden bil je takoj mrtev, ker mu je zdrobilo spodnji život in zlomilo več reber. Drugi bil je le malo poškodovan in so ga prevedli v boluico v Ljubljani.
— (Uboj.) V Todražu v Loškem okraji sprla sta se oče Simon in sin Jernej Velkavrh zaradi neke domače rodbinske zadeve. Sin potegnil je nož in z njim udaril ob zid. Ko je hotel udariti v drugič, zadel je z ostjo noža tako nesrečno poleg njega stoječo mater v levo sence, da se je smrtno ranjena zgrudila. Sina izročili so sodišču. Obžaluje svojo jezo, a trdi, da materi ni lotel nič zalega storiti, še manj pa jo usmrtiti.
— (Slovensko bralno društvo v Tržiču) priredi v nedeljo 19. t. m. popoludne ob 3. uri v svojih prostorih izvanredni občni zbor, pri katerem se zaradi odhoda dosedanjega predsednika voli drug jiredsednik.
— (V Mozirji umrl je) sinoči, 12. t. m. zdravnik dr. Ant. Pavliček po dolgotrajni bolezni, šele 27 let star. Truplo prepeljejo domov na Češko. Lahka mu zemlja domača!
— (Grozna nesreča pri požaru) pripetila Be |e pri Sv. Jederti poleg Wolfsberga v fu-žiuah grofa Henkela. Nastal je ogenj v neki delavski hiši in so zgoreli štirje otroci. Tri ostavila je mati delavca Ilnb-rnika same doma, ko je nesla možu kosilo v tovarno. Istotako pustila je delavka Ruthard svojo hčerko doma, ko je nesla bratu svojemu kosilo. Našli so otroke zadušene io vse ožgane ter preuesli truplu v mrtvašnico pri sv. Jederti.
Razne vesti.
* (Tragična usoda rodbine Lesseps.) Ob jednem z obsodbo, ki je tako hudo zadela rodbino Lessepsovo, poroča se iz Pariza, da je najmlajši sin Lessepsov, ki služi v Sudanu, mej potom nevarno zbolel io da ga je njegova četa morala umirajočega oBtaviti v neki borni sudanski vasi.
* Skrivnosten umor.) Predvčerajšnjim prišli so v pisarno bogatega Broskega tovarnarja H s -nthali« trije uašemljeui možje in ustrelili njega, dva delavca iu nekega odvetnika pa nevarno ranili. Oropali niso morilci ničenar. Doslej jih še ni bilo zaslediti. Sodi se, da je to anarhističen atentat.
* (Ne var u e papige.) Lansko leto pokazala se je v Parizu, kakor smo tačaH poročali, neka kužna bolezeu mej papigami. Te dni pa je ta bolezen prouzročila smrt mlade zakonske dvo|ice Blot v Parizu. Kupila sta papigo, ki pa je kmalu zbolela na pljučih in poginula. Malo dni potem zbolela sta gospod in gospa Blot. Gospa, še le 23 let stara umrla je, ker jei zdravniki uiso vedeli pomoči in dva dni za njo umrl je tudi SI letni soprog njen. Bila sta poročena še le tri ineB.ce.
Knjiicvnos Ifc.
— Slovensko-nemSki slovar. Izdan na troske rajnega knezoSkofa Ljublisnskega Antona Alojzija Wolfa. Uredil M. Pleteršnik. Drugi sefiitek. Str. 81 do 160; cesanica — doikocl6(e,
— .Slovanski svet" prinaša v štev. 3 ailtopno vsebino : Vladni program in koalicija strank ;
— Rusija   1892. leta; — O kritiki  drs. Mahuiča;
— Iz poezij dra. Franceta Prešerna; — Ej visoko, visoko . . . .; Istarski kmeti o Kraljeviću Marku; — Biserje in alemovi; — Zlatna slova; — Tri pripovedke (L. N. Tolstoj); — Pesem   panonskega Slovenca;
— Josip Marn fj — Nekoliko mislij o češki narodopisni razstavi; — Nekaj o „Matici Slovenski";
— Dopisi; — Ruske drobtinice; — Ogled po slovanskem svetu; — Književnost; — Časopisi. —
— „Popotnik", glasilo „Zaveže slovenskih učiteljskih društev", prinaša v št. 3 nastopno vsebino: I. Odpust iz ljudske šole. — II. Slovniške črtice. (M. Herič.) (Konec). — III. Slovstvo (Knjige družbe sv. Mohora.) — IV. Listi slovenskega uči-telja-koleBarja (IV) — V. Listek. (Učiteljsko OBobje po Slovenskem.) (I) — VI. Društveni vestnik — VIL Jožef Marn f. — VIII. Dopisi in druge vesti.
— Raznoterosti. — IX. Natečaji in inserat.
— K8. Jan B ade ni T. J.: „ M i <; d i \ S I <>-vvianami". Krakovv, 1893. str. 153. Radostno pozdravljamo to zanimljivo knjigo ne samo ker je pisana za nas jako simpatično, ampak ker seznanja Poljake z našimi razmerami. Pisatelj mudil se je dlje časa mej Slovenci zlasti v Celovcu in v Ljubljani in pozua torej naše razmere iz lastne izkušnje, zato jih pa popisuje tudi ugodno in točno.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Dunaj 14. februvarja. Proračunski odsek vzprejel zakonski načrt o oddaji živinske soli.
— V sredo začne državni zbor debato o proračunu pravosodnega ministerstva. Oglasilo se je že nad 90 govornikov samo k jedni točki.
Most na Češkem 14. februvarja. Pre-mogarji v dveh premogokopih ondotne rudniške družbe so tudi ustavili delo. Vseh vkup štrajka sedaj 2800 delavcev. Mir še ni bil nikjer kaljen.
Beligrad 14. februvarja. V Požarevcu kandidira za skupščino general Horvatović, najodločnejši pristaš kraljice Natalije; v poža-revških kmetskih občinah kandidira Garašanin.
Sofija 14. februvarja. Stambulov razglaša s posebno proklamacijo brzojavko Koburžana, s katero ta iz Klorence naznanja, da se je zaročil s princezinjo Marijo Lujizo Bourbonsko in da se čuti srečnega to naznaniti bolgarskemu narodu, ker bode to utrdilo svobodo in bodočnost države.
London 14. februvarja. Gladstone predložil homerule in utemeljil svojo predlogo ob nečuveni, viharni navdušenosti svojih somišljenikov, v klasičnem govoru, trajajočem tri in pol ure.
Listnica uredništva.
Gospod Franc iAuk Šal oven v Mariboru: 1'utrju-jemo Vkid, da mate Vi pisali <* Lirika o slovenskih hogo-»lovcih in katoliški univerzi Solnograški.
Ceneno domačo zdravilo. Za uravnavo in ohrani. \ dobrega prebavljerija se priporoča rabn mnogo deset-Iftij dobrozuanega, pristnega ...Moll-overa Seidlitz-praska", ki se dobi za nizko ceno in kateri upliva najbolj trajno na vse tezkotu prebavljenja. Originalna Bkatljica 1 gld. h. v. Po postnem povzetji razpošilja ta praSek vsak dan lekar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, na D UNA J I, Tuch-laubcn 9. V lekarnah tia deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. Manj od dveh Škatljic se ne pošilja. 1 (18—3)
Javna zalivala.
„Narodni Soli", drufitvu v podporo slovenskemu ljudskemu šo'stvu, j« veleslavni občinski svet deželnega stolnega mesta v seji dne 24. prosonoa t. 1. veledušno dovolil znatno vsoto 200 gld. za razna učila, namenjena nbolnl šolski mladini.
Zabeleževaje ta blagotvorni čin viaukočastite to korporacije, izreka slaviioisti svojo najudanejAo zahvalo
„Narodne Šole41 odbor:
IVI i U * Sli-Kiiar,
načelnik.
Josip « epatler,
tajnik.
V Ljubljani, dnč 13. svečana 1893.
Umrli so v Ljubljani:
11. februvarlja: Filomena Novak. čuvajeva hči, 6 let, Streliške ulice št. 11, davica. — Janez Pošvar, dimnikar, 72 let, Kiževni&ke ulice št. 6, jetika.
12. tVbruvarija : Frančiška  ZanoSkar,  kolarjeva hfii, let, Rimska cesta št. 5, pueumonija in peri toni tis.
V d e t e I n i bolnici:
10. februvarija: Roza Pengov, dninarica, 57 let, srčna hiba. — Franc Škerjanc, dninar, 32 let, jetika.
11. februvarija: Matija Kralj, gostac, 74 let, meningitis. — Ana Cerne, delavčeva žena, 63 let, emphvseuia pulmonnm.
12. februvarija : Helena Borčič, gostija, 44 let, car-cinoiu. hepntis.
Meteorologično poročilo.
i	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokrimi v mm.
i i ^	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	7338 mm. 735 2 m«. 737 0 „i.i	02 C  si. vzh.jd. jas. B H C   si. szh.j jasno — 1*8 C  al, s/,h. jasno 1 1			0 00 ■■
Srednja temperatura -f-03 , za (V7* nad normaloua.
DDunajska "borza,
doc 14 februvarja t. 1.
Papirna renta . . Srebrna renta .   . . c lat a renta.   .   . . 5°/0 marčna renta Akcije narodne banke Kreditne akcije   . .
London .....
Srebro .....
Napol......
C. kr. cekini . . . Nomake marke    . ,
včeraj — danes
gld.    99 20 — gld. 98
98 86 — „ 98
,     118 55 — „ 117
— - - n 102
,    988— — „ 988
,    326 25 — , ^24
12090 - . 120
90
Bi
!*t*2 — 5-B9 — 59 17«, —
59
61 V,
69«/i 20
KARL TILL
Ljubljana, Spitalske ulice 10.
Potezna peresa, tus, plovec, svinčniki, v?tro-vavec za svinčnike, naprave za špičenje svinčnikov, papir za pisma, bronove barve, bronov prašek, usnje in jermeni za knjige, kar-minova tinta, papir od lepenke, kemična tinta, kineski tus, kompendije, zavitki, kri-vuljna črtala, trikoti, postevanke, gladila, barvne skrinjico, barvni klinčki, peresnice, držala za peresa, peresni nožki, peresni tuli, molitveniki, zlatoškoljke in srebroškoljke, zlata in srebrna tinta, pisala, naprave za špi-(1024)    čenje pisal, zeleni volk tekoč.   n. (23)
Restavracija Lloyd.
Danes zvečer, 14. februvarja
zabavni večer
8 plesom.
Odprto celo noč.        Ustopnina prosta.
K obilni udeležbi uljudno vabi
Hurol Počlvalulk
(184) restavrator.
AGGfl
jeva
zabela za J u It c
dobiva se v steklenicah že od 45 kr. naprej v lekarni ,,1'ri IHnrlJi Pomagaj«- (I,. CJroetMctiel). (21)
Stanovanje
obstoječe iz jedne prostorne sobe a kuhinjo (brez oprave) ISee mc tttkof      bllilui južnega kolodvora. — Več
pove iz prijaznosti apravništvo „81ov. Naroda*.    (161—3)
C. h. glavno ravnateljstvo avstr. flrž. železnic.
Izvod iz voznega reda
Trel^a-v-iieg-a. od 1- oletotera. 1892. Nastopno omenjeni prihajalni in odhajalni časi označeni ho v srednjeevropskem t nun.
Odhod lz Ljubljane (juž. kol).
Ob 6. url 38 min. zjutraj osebni vlak na Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj.
Ob H. url 55 min. predpoldno osebni vlak na Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfesto, Ljubno, Dunaj.
Ob 4. ari 21 min. popoldan osebni vlak na Trbiž. Beljak, Celovec, Solnograd, Liomost. Pariz, Line, Lchl, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Eger, Francove varo, Prago, Karlove vare, Draždane, Dunaj   via Amstetten.
Prihod v Ljubljano (juž. kol.).
Ob 7. url 10 min. zjutraj osebni vlak iz Dunaja via Amstetten, Draždanj, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Eger, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Ischlja, Ljubna, Celovca, Franzens-feste, Trbiža.
Ob 4. url 55 min. popoludne osebni vlak iz Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontablja, Tibiža.
Ob 9. url 27 min. zvečer osebni vlak is Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontablja, Trbiža.
Odhod lz Ljubljane (drž. kol).
Ob 7. url 16 min. zjutraj v Kamnik. ,,  a.    ,,  lO   „    popoldne v Kamnik. ,,  7.    ,, OO   „     zvečer v Kamnik.
Prihod v Ljubljano (drž. kol.)
Ob   8. nrl 35 min. zjutraj iz Kamnika. „   11.   ,,   06   „     dopoldne iz Kanin ka. „   O.   ,,   20   ,,    zvečer iz Kamnika.
Srednje-evropejski čas je krajuemu času v Ljubljani za 2 minute naprej. (12—32)
Gostilnica
„Pri avstrijskem cesarji".
Vsako sredo in petek ^
sveže morske ribe. |
3: Dobra domača in hrvatska vina, pristni f % črni istrijanec. £
p nCodo^l postrežba in Moliduo ceuc. i«
ž       Na razpolaganje je tudi kegljišče. i
r lTr^.xx Testi ^
(183-1) gostiln,čar. "Vj
Veliko poletno zabavišče
z restavracijo, kavarno, vrlom, ribnjakom z 10 čolni in parnikoni. vrtUjakom. streliščem, vse električno razsvetljeno, v neposredni tramvajski zvezi z glavnini mestom Zagrebom, se odda takoj ali najemniku ali dobremu voditelju, kateri more položiti varščino. — Neposredne poizvedbe je poslati notarju gospodu Marku Mileusnić-u n Maksimiru pri Zagrebu.
MMIIHl« III lin ili I
(IM1-1)
l/.dt>jatt'lj m odgovorni urednik: Jusi p No II i.
Lastuina in t\nk _Njirotliio Tiskarno'