V Ljubljani, dne 20. septembra 1928.
posamezna Stev. Din Leto XI.
Upravnlštvo »Domovine" v LJubljani, Prešernova ulica 54 Urednlitva »Domovine", Knafteva ulic« 5/11» telefon 72
Kar»faia« u tazemstro: četrtletno r-M Ma. polletno 1» Ma, celaletM M 01»; u laozemstro: četrtletno 12 Olg, polleta« 24 Ma, ceM««« M Ma. — Račaa poštae kreallalee. »»drafalee t Uabllaal. it 10.711.
Pod vlado »največjega Slovenca"
V času, ko imamo Slovencu v vladi ministrskega predsednika rojaka, tlači Beograd Slovenijo brez usmiljenja — Kmetijski kredit je za Srbijo, a za Slovenijo ni denarja — Skopljanska razstava je prejela 120.000 dinarjev podpore, ljubljanska kmetijska razstava pa le 45.000 — Kmetijstvo se pod tem režimom sploh zanemaija — Beograjčani se vozijo po železnicah v velikem številu zastonj
Nekoč je napisal neki klerikalni časopis, da Je dr. Korošec največji Slovenec. Lahko rečemo, da bi mu ta pridevek mirno priznali, če bi bil vsaj velik Slovenec. Njegova in njegove stranke politika, ki je nedosledna, nesposobna in zato Sloveniji škodljiva, nam, nasprotno, pove, da je dr. Korošec mal človek.
Nikjer v Javnosti ne vidimo prav nikakih ugodnih rezultatov dejstva, da sede v vladi klerikalci,
slovenska večinska stranka Celo ministrskega predsednika imajoi klerikalci, in vendar nimamo Slovenci od vsega tega nič, kakor da bi vladali le radikali sami brez klerikalnega priveska.
Kliub klerikalnemu sovladanju gre vsa vladna politika za blagostanjem Srbije; podpira se v največji meri le Srbija; velike ugodnosti se dajejo zopet ie Srbiji, a mi samo smemo plačevati večje davke kakor Srbija.
Pod kleroradikalskim režimom daje direkcija za kmetijske kredite milijonska posojila zadrugam v Srbiji, za Slovenijo pa ni denarja.
Skopljanska zadruga Je prejela kar 20 milijonov, zagrebška oblastna zadruga le 6 mHI-lijonov dinarjev« Slovenija pa doslej še niti pare.
Saj nam tudi ni treba novcev, nam je zadosti, da imamo na tako visokem mestu, kakor je predsedstvo vlade, svojega rojaka, igračo hegemo-nističnih radikalov, ki ga vrte po svoji mili volji.
To imamo slovenski kmetje od direkcije za kmetijski kredit, od katere smo ob ustanovitvi toliko pričakovali
Naš denar pride v ta zavod, a o čemer enkrat odločuje radikalska gospoda, to ne pride več nazaj.
Te pare ostanejo za Srbijo, kjer Jih sploh smatrajo za podpore, ki Jih ne bo treba vračati, a za nas Slovence ostane ostro izterja-vanje davčnih zaostankov in navijanje davkov.
Daj, le daj, slovenski bratec, Ie kopaj se v znoju zato, da lahko) plačaš davke I Le bodi mučenik zato, da se tam v vladi nesposobni ljudje igrajo s tvojim denarjem, pridobljenim s krvavimi žulji in s stradanjem. Le otepaj makar nezabeljen krompir, da se lahko drugi rede na tvoj račun.
Le poj boben, da se bodo izvlekle iz tebe uboge pare, ki jih moraš položiti tudi za to, da se lahko beograjska čaršija, ki se valja v denarju, vozi po železnicah zastonj.
Na ozemlju beograjske železniške direkcije se namreč voizi vsak tretji potnik z ugodnostnim ali brezplačnim voznim listkom, železnica pa izkazuje primanjkljaj, ki ga je treba kriti
Ko bi vlada gospodarila pošteno in razumno, bi bilo dovolj denarja in bi ne bilo potrebno poostreno izterjavanje davčnih zaostankov.
Le plačaj zato, da nimaš od tega ničesar drugega, kakor največjega Slovenca za ministrskega predsednika.
32 milijonov dinarjev Je plačala lani Slovenija preveč na davkih, tudi ostali prečanski kraji krvave pod davki in so zapostavljeni; zato pa se Je našel vladni pristaš Punlša
Račlč, ki Je ubil tri prečanske poslance, boreče se za ničesar drugega kakor za naj-navadnejše človeške pravice,
za obrambo pred nasiljem in izkoriščanjem. In v tisti vladi, ki je zaradi svoje pogrešene politike posredno zakrivila ta zločin, so bili tudi prečani klerikalci in bosanski muslimani, ki se kljub oskrunjenju Narodne skupščine niso sramovaH ponovno sestaviti staro vlado. Niso zahtevali razpusta okrvavljene Narodne skupščine in
svobodnih volitev, ki naj bi privedle v Narodno skupščino ljudi, ki jih hoče narod po svoji svobodni volji brez pritiska in nasilja,
nego so se potuhnili v svoji častihlepnosti in v hrepenenju po oblastvu ter vladajo dalje, ne da bi se ozirali na pretežno večino države, ki jih ne mara več videti na krmilu.
To ima volilska večina od tega, da je poslala v Beograd takšne svoje zastopnike. Vsaka nespametnost se maščuje, žal, ne samo nad krivci, nego v tem primeru zadene zlo tudi pametnejše Slovence, ki so zastonj svarili zaslepljene klerikalne ovce, naj nikar zopet ne gredo na led.
Čudna podpora mariborskega oblastnega
odbora
Za prekmurske kmete, oškodovane po toč', so dobili klerikalci slabo zrnje, polno plevela, nesposobno za sejatev — Cene temu zrnju pa so za okrog 80 dinarjev pri metrskem stolu nad tržnimi cenam! — Ljudje ogorčeni odklanjajo nič vred to in drago žito
Kakor smo že v zadnji «Domovin:» pisali, je nastala iz «podpore», ki jo deli klerikalni mari-oblastni odbor v Prekmurju n šini po toči uničenim kmetom, blamaža, da ne rabimo hujše besede. Poslovni odbor KDK je takoj po nesreči stavil na merodajno mesto pismeno prošnjo, naj se preskrbi oškodovancem cenejši kredit, da si bodo mogli kmetje sami in ob pravem času nakupiti potrebno zrnje za sejatev. Kmet najbolje ve, kakšno zrnje potrebuje za sejatev. Posebno letos bi se to lahko izvedlo, ko je bila letina razmeroma dobra tam, kjer ni bilo toče; vse potrebno zrnje bi se lahko nakupilo doma v Prekmurju. S tem bi bilo vsem kmetom pri nas pomagano. Poslovni odbor KDK je tudi v svoji vlogi napravil načrt, kako se da prili do denarja za to posojilo in kako bi bilo varno krito.
Na podlagi te vloge je vplivna oseba, ki celo ni iz naših vrst, intervenirala pri oblastnem predsedniku v Mariboru za posojilo in je bilo tudi to obljubljeno. Naenkrat pa čujemo, da je sklenil oblastni odbor namesto denarja dati kmetom zrnje, ki ga bi kmetje odplačevali v petih letih s 6% obrestmi, razlike pri obrestih bi pa plačala oblast Takoj, ko se je zvedelo za sklep, so vsi resni ljudje zmajevalii zglavami, češ: iz te moke ne bo dobrega kruha. Vendar se je narod zanašal. A prišlo je razočaranje.
Prišli so'prvi vagoni zrnja v Mursko Soboto. Poslala jih je tvrdka Rosenberg iz Maribora. Zrnje nesposobno za sejatev, neočiščeno, prazno, pomešano s semenom plevela, a kmetje bi morali prevzeti pšenico po 330 Din, rž pa po 310 Din.
Ljudje se drže za glave, ne verujejo ceni, saj se dobi pri nas tako zrnje po 250 Din. Baš takrat je bil pri Dobrayu velik banket. Licencirali so bike. Na banketu so bili %si naši veliki gospcdje. Dobro so se imeli, — ko so se odprla vrata in je vstopila deputacija naših kmetov ter pokazala, kako zrnje so jim poslali. Vsi so morali priznati, da so kmetje prevarani. Nekdo je celo zavpil: <To je korupcija!> Kmetje, ki so prišli po ure daleč na kolodvor po zrnje, ga niso mogli vzeti, odšli so praznih rok domov. Kdo jim bo povrnil stroške? Nekateri so ga vzeli: kasno je, sejati bo treba, denarja ni, da bi si kupil drugo zrnje. Ti siromaki so ga zato morali vzeti. Prišli so nadaljnji vagoni, ne dosti boljši, do 15. t. m. deset vagonov v Mursko Soboto, osem v Pucince.
Na kolodvoru dan za dnevom enaki prizori: obupani kmetje, prisiljeni, da gredo praznih rok ali pa vzamejo. Martjanci, Strukovci so popolnoma odpovedali prevzem, Zenkovci, Gerlinci, Korovci in mnoge druge vasi deloma. Danes sta bila zopet vrnjena dva vagona po 15 ton Gospodarski zvezi v Ljubljano, ki je tudi prevzela dobavo; kupuje na Madžarskem. Tako slabega blaga kakor ta dva vagona do sedaj še sploh ni prišlo semkaj. Ubogi kmetje, ki so kedaj zaupali besedam klerikalcev! Kakor čujemo, je bilo nakupovanje zrnja poverjeno nekemu mlademu gospodu pri oblastnem odboru, ki pa ni pripustil nobenega strokovnjaka k akciji Ukrenil je vse sam. In sedaj ta blamaža, ki bi se ji smejali, ako bi ne bili s tem udarjeni naši ubogi kmetje^,
Kakor en glas gre po vseh vaseh tožba: <Ni dosti, da nas je pobila toča, sedaj nas še ti pobijajo!* Saj bijejo cene v obraz: pri nas se dobi najboljša pšenica po 240 do 260 Din, (ž po 220 do 230 Din. Kje je tu pomoč, kje je tu podpora? Upamo, da bodo naši oblastni poslanci spravili zadevo na razgovor v oblastni skupščini in jo razčistili. Med narodom se širijo v tem pogledu čudne govorice, ki so jih krivi klerikalci sami. Sobočki klerikalni agitatorji so pripovedovali, kdor jih je hotel poslušati, da so dobili od države za naše po toči poškodovane kmete tri milijone dinarjev podpore. Denarja pa še do danes ni nihče videl in kmetje se sprašujejo, kje je ta denar.
Resnica je, seveda, povsem druga. Država ni namreč dala niti pare podpore našim ponesrečencem in je tudi ne bo. Srbskim radikalskim hegemonistom je malo mar za naše ljudi, klerikalci pa njim služijo, ali kaj dcbijo za svoj narod ali ne, samo da nekateri in njihova stranka pri tem zaslužijo. To je resnica in to moramo povedati. Dokler ne bo zmagala v naši državi enakopravnost za vse, kakor to zahteva naša Kmečko-demokratska koalicija, toliko časa boste vsi zastonj čakali, da bi vas država poznala drugače kakor pri davkih. In resnica je zopet pri tem, da bi ta zmaga že prišla, ako ne bi pomagala vele-srbskim hegemonistom naša klerikalna stranka, ki je za nas vse največja nesreča.
Dva lepa zbora KDK
Vrste KDK se neprestano množijo. To sta pokazala ponovno nedeljska velika zbora KDK na Dravskem polju v Št. Janžu in Račah. V obeh krajih, ki sta središči večjih okolišev, so se zbrali kmečki možje in mladeniči v ogromnem številu.
V Š t. J a n ž u se je vršil shod po prvi maši pri g. Zelu. Zbralo se je nad 400 zborovalcev bi pod predsedstvom odličnega domačega posestnika se je vršilo zborovanje mirno, le od časa do časa so zborovalci z burnim pritrjevanjem odobravali izvajanja govornikov, zlasti obeh poslancev gg. dr. Pivka in Puclja, ki sta orisala vso težino položaja, v katerega sta zašla narod in država po zaslugi slepih strankar-jev režimskih strank, ter pogoje, ki morejo dati
jamstvo za obstoj države. »Narod naj odloči v novih volitvah!« ta klic so zborovalci sprejeli in potrdili z velikim odobravanjem. Tudi govora gg. dr. Kukovca in kmetovalca Kirbiša, ki sta odločno poudarila potrebo složnega dela, sta bila deležna toplega odobravanja. Po zaključku zbora so zborovalci šli na grob pokojnega borca kmečke demokracije, prerano umrlega g. Štefana Dobnika.
V Račah je bil shod popoldne ob 2. uri v prostorih «Pri Jugoslovanu«. Zbralo se je iz slivnike, framske, hoČke, obeh poljskavskih in iz drugih župr.ij nad 300 kmečkih mož in mla-deničev. G. sreski poglavar je pripeljal s seboj nekaj orožništva, ker so klerikalni agenti že dalje časa sem trosili govorice, da bodo izzvali nemire in razbili shod. Toda vse priprave obla-! stev so bile nepotrebne, ker so se klerikalni petelini ustrašili nepričakovno velikega šte-, vila udeležencev. Ko se je med govorom gospoda Puclja oglasil neki klerikalec z med-klicom, ga je g. Pucelj takoj tako temeljito poučil, da nima prav. da je še ta umolknil in na tihem izginil. Ves zbor se je v ostalem izvršil v | najlepšem redu. Vodil ga je znani odlični domači i javni delavec, kmet Faleš. Govorili so gg. Pu-jcelj, dr. Pivko, Finžgar, dr. Kukovec ter kmečka posestnika Kirbiš in Rajšp. Zborovalci 'so govorom navdušeno pritrjevali ter enako kakor dopoldne v Št. Janžu izrekli zaupanje vodstvu in vsem poslancem KDK, odobrili njihovo politiko in jih pozvali k vztrajnosti in odločnosti v borbi do končne zmage.
Tako je kmečko prebivalstvo Dravskega polja od Maribora in Pohorja pa doli do Ptuja v nedeljo odločno in jasno na dveh velikih zborih odobrilo politiko Kmečko - demokratske koalicije in zaobljubilo zvestobo v nadaljni borbi.
Politični pregled
V soboto zvečer se je z Bleda nenadoma vrnil v Beograd kralj.
Njegov povratek v Beograd spravljajo v zvezo z razreševanjem političnega položaja, ki je vedno bolj napet in vedno bolj nevzdržen. Mnogi napovedujejo važne dogodke v preobratu naše politike.
Velik utis je napravilo v javnosti odprto pismo angleškega publicista Steeda kralju Aleksandru.
V pismu poziva Steed v lepih in prepričevalnih besedah Srbe, Hrvate in Slovence k slogi za pametno delo ter izraža nado, da bo nujna potreba dovedla Srbe, Hrvate in Slovence do tega, da si bodo padali roke in da bodo storili vse za ustvaritev resnično svobodnega sodelovanja za skupno dobro. To pismo se mnogo komentira in bo morda tudi kaj pripomoglo do razčiščenja položaja.
Kritična doba za vlado se je že pričela. V torek so se širile vesti o odstopu trgovinskega ministra dr. Spaha. Napetost v radikalski stranki raste,
borba med radikalskim glavnim odborom in Vukičevičevo skupino se poostruje.
Pravijo, da se bo glavni odbor te dni končno-veljavno odločil za prelom z Vukičevičeni in s tem tudi s Koroščevo vlado, širšemu glavnemu odboru, ki bo imel 24. t. m. sejo,
bo stavljen predlog, da se Velja Vukieevie in njegovi ožji prijatelji izključijo iz radi-kalske stranke.
Na isti seji baje namerava glavni odbor proglasiti Vukičevič-Koroščev režim za glavnega krivca krvavih dogodkov 20. junija v Narodni skupščini in vsega, kar je po teh dogodkih sledilo.
Strašen strah pa mora imeti pred naraščajočo KDK ministrski predsednik iu minister notranjih del
dr.Korosec. ki je poklical v Beograd ljubljanskega velikega župana dr. Vodopivea,
da mu ta poroča o političnem položaju v ljubljanski oblasti in o izvršitvi
posebnih poizvedb o oboroževanju pristašev
SDS, odnosno KDK v ljubljanski oblasti.
Imenitno je to. da je ljubljanski veliki župan te poizvedbe preko okrajnih glavarjev res vršil. Da ni ničesar našel, je jasno. Klerikalci se boje naraščanja števila pristašev KDK, pa se jim sanja o puntu. S takimi sanjami pa se ne bodo rešili
sokrivde na današnj.h obupnih razmerah t državi.
Soteščan:
Maščevanje pravic**
Povest.
Zvonovi sv. Antona so peli otožno mrliško pesem. Po glavni ulici se je pomikal dolg pogrebni sprevod med številnimi gledalci, ki so se zbirali ob cesti do mestnega pokopališča. Za mrliškim vozom, obloženim z venci, je stopala preprosta gospa, oblečena v žalno opravo; njene solzne oči so bile neprestano uprte v belo rakev njenega nenadno preminulega sina.
Sprevod se je ustavil na pokopališču in razbil ob odprtem grobu. Zadonela je pretres-,va žalostinka pokojnikovih prijateljev, nakar je nastopil govornik s poslovilom od mrtvega prijatelja. »Sprejmi zemlja, kar je tvojega,« je molil duhovnik med ihtenjem žalujočega ljudstva. Nato so zaškrtale lopate in črna prst je zabobnela na belo krsto.
•Zbogom, Metod!« je zaklicala zapuščena mati ter se je strta od žalosti naslonila sorodnici v naročje.
Ljudstvo je po končanem pogrebu zapuščalo pokopališče, ostali so le ožji sorodniki, znanci in prijatelji, ki so z venci in s cvetjem obložili novo gomilo. Med njimi se je nenadoma pojavil hneniten gospod z dragocenim vencem, spoštljivo se je ustavil ob grobu, njegovo obličje je razodevalo globoko žalost in sočutje.
•Mir s teboj!« si je obrisal svetlo solzo in položil venec na gomilo. Nemo je zrl predse, njegove ustnice so šepetale tiho molitev.
•Pojdimo!« je predramila sorodnica žalujočo mater. Dala ji je prižgano svečo, katero je s
tresočo roko zasadila v mehko prst, pokrivajočo I dragega otroka. »Zbogom, sinko! Smrt tvojemu morilcu!« se je sklonila nad gomilo. «Pravica naj se maščuje!«
Tuji gospod je mrliško pobledel, sočutno je j pogledal starko in odšel s pogrebci s pokopa-! lišča.	I
•Uboga mati!» je pomilovalo ljudstvo pokojnikovo mater. «Žižmarjeva rodbina ni rojena pod srečno zvezdo.«
•Koliko staršev je nesrečnih zaradi otrok!« je modrovala poštama žena.
•Gospod Zižmar je bil višji častnik in je padel kot junak, zadet od sovražne krogle,« je hotel boljši gospod obrniti pogovor.
•Zato je pa vdova tem nesrečnejša zaradi svoje hčere,« je trdila zgovorna gospa.
•Zakaj neki?» je pristopila radovedna ženica in z njo vred tudi drugi, ki so morali prestreči vsako novico.
•Eh, saj veste, kakšna je danes mladina. Lahkomiselna hči se je spoznala z nekim zape-ljivcem m kmalu so se pokazale posledice prepovedane ljubezni. Njenemu pokojnemu bratu se je smilila nesrečnica ter se je sklenil maščevati. Zalezel ju je nekje v večerni samoti, prav ko ji je brezsrčnik pretil, da jo bo zapustil v samoti. Hotel ga je samo oplašiti s samokresom, a nasprotnik ga je prehitel — zabliskalo se je in počilo, mladenič je padel ter izdihnil.«
«To je bil udarec za ljubeča mater!« so tarnale ženice med naraščajočo gručo poslušalcev. •Ubožica je ob vso oporo na stara leta!«
•Gospa Zižmarjeva ima menda še enega sina«, je vedela mlada gospodična.
«Ima še petletnega Cirila, a ta je bebast», je nadaljevala prejšnja pripovedovalka. «Ta ji ne bo nikdar v pomoč, pač pa v nadlego, dokler bo živela. Nanj seveda tudi ne računa.«
«Ali so prijeli morilca?« je zanimalo postavnega moža.
«Praviio, da je pobegnil čez mejo k očetu, ki je baje premožen tovarnar in trgovec. Takim ljudem ne manjka pripravnih sredstev in kadar je treba, si znajo pomagati.«
•Njegov oče je bil menda celo na pogrebu«, je razlagal možak. »Mudil se je slučajno pri njem na obisku, njegov sin se namreč izobrazuje tukaj na višji trgovski šoli. Palaron, tako se imenuje tovarnar, se je takoj po usodnem strelu odpravil k Žižmarjevi gospe z namenom, da jo potolaži ter ji dejanski pomaga. Ponujal ji je ogromno vsoto denarja, a potrta vdova je odklonila vsako podporo, čeprav nima drugega kot skromno mesečno pokojnino. Celo obljuba, da se bo njegov sin poročil z njeno* zapeljano hčerko, jo ni mogla potolažiti. Zavrgla jo je zato, ker ne mara morilca za zeta.«
«Tamle ob izhhodu iz pokopališča stoji neki tujec«, je opozorila meščanka poslušalce. »Poglejte, ali ni ustavil Zižmarjevo gospo ter ji izrekel sožalje?«
Vsa gruča se je radovedno obrnila proti označenemu mestu, kjer je ponosen neznanec res lovil desnico pokojnikove matere, katero mu je trdovratno umaknila.
»Dam vam, kolikor želite«, ji je hotel olajšati bridko izgubo prvorojenca. »Nisem kriv te nesreče in silno mi je neprijetno, da trpite zavoljo mojega otroka.«
Baš tudi klerikalci kot prečanska stranka bi bili poklicani voditi pametno politiko in ne podpirati srbijanske hegemoniste, ki jim je enakopravnost nerazumljiv pojem. Nad klerikalci se bo njihova popolnoma zavožena politika zelo bridko maščevala.
V zunanjem svetu ni za nas dogodkov, ki bi bi bili večjega interesa.
Zasedanje Društva narodov v Ženevi,
ki obravnava le manj važna vprašanja, se bo zaključilo v soboto.
GORNJI I OGATEC. Javna tajnost ]e, da izgubimo sresko poglavarstvo, ki se bo preselilo od nas v Dolenji Logatec. Ob priliki bomo malo posvetili v to čudno zadevo. Danes jo samo beležimo. — Na roženvensko nedeljo bomo imeli pri nas žegnanje in tombala domačega Sokola. Za tombolo so priprave v polnem teku. Dobitki bodo letos še imenitnejši kakor lani. Tombola bo pred Sokolskim domom. Pridite torej na bob in po dobitke!
RAČNA. V »Slovencu« 7. t. m. se je bralo, da dobi naš krajevni odbor za prezidavo stare šole iz enorazredne v dvorazredno 20.000 dinarjev. Bomo videli, kako bo potem s tlako. — V sredo 12. t. m. je obhajal tu srebrno poroko dvorni svetnik v p. g. Viljem Laschan s soprogo Barbaro. — Sedaj v jeseni bomo imeli menda toliko več dežja, kolikor ga nam je primanjkovalo poleti.
METLIKA. (Smrtna kosa.) Te dni se je po kratki bolezni preselila v večnost gospa Amalija Fiajšmanova, trgovka in gostilničarka, vdova po pokojnem večletnem županu Flajš-manu. Podlegla je pljučnici. Zapušča petero otrok, večinoma nepreskrbljenih. Znanla je bila vsakemu kot ženska veselega značaja, ki je zhala vsakega spraviti v dobro razpoloženje. Bila je članica vseh kulturnih in napprednih društev. Na zadnji poti so jo spremili godba, gasilci, deputacija Sokola v krojih, obrtniki in številno ostalo prebivalstvo. Bodi ji ohranjen blag spomin!
SV. ANA V SLOVENSKIH GORICAH. —
Redkokdaj se kdo od nas oglasi v «Domovini«, pa se je včasih le treba, kadar se kak nepoučen dopisnik v »Slovenskem gospodarju® repenči. V zadnjem «Slovenskem gospodarju® se čita, da je sramota za Sv. Ano, ker se najdejo tukaj naročniki demokratskih časopisov »Domovine«, «Kmetskega lista* in «Jutra« ter d'a si ti ne upajo javno pokazati, da so naročniki. Zakaj ne trdi, da so to brezverski časopisi? No, še pač niso volitve. Ljudje tukaj prav radi berejo »Domovino«; večkrat čita en izvod po 20 ali še več mož, seveda ne tistih glavnih Zebotovih agitatorjev. Tistim je zabranjeno. Danes že izpre-gleduje marsikateri prejšnji zagrizen Zebotov pristaš. Bo že počasi luč spoznanja prišla tudi med ostalo tukajšnje ljudstvo. Pred kratkim sta mi dejala dva bivša SLSarja, da sta zdaj prišla na to, da klerikalci obrekujejo »Domovino«, ker nista v «Domovini» čitala še niti najmanjše reči proti veri, pač pa mnogo o davkih, o nepravici in o zavoženi politiki SLS. Resnica bode klerikalce v oči. — Zadnjič sem vprašal enega glavnih Zebotovih agitatorjev: «Ti, prijatelj, kdaj pa bomo čutili znižane davke? Poslanci SLS že dve leti pišejo o znižanju davkov; celo trdijo, da so že znižani davki, jaz pa vedno več plačujem. Morda ti plačuješ manj ali pa celo nič? Če je tako, pristopim kar v našo stranko.* Prav ničesar ni odgovoril možak; le nekaj je zamrmral, potem pa izginil hitreje kakor mačka z mišjo. Dragi kmetje, obrtniki in delavci pri Sv. Ani, povejte sami, kaj se je v tem in predzadnjem letu znižalo pri davkih. Nič! Je najkrajši odgovor. Nas samo s praznimi, lepimi besedami «troštajo» gospod Zebot, ker jim beseda dobro teče. Tu pri nas je pač že tako, da ima pri gotovih ljudeh veljavo samo tisti, ki se močno dere in zabavlja. Vendar pa danes že večina pravi, da si bo pri prihodnjih volitvah moralo ljudstvo izbrati druge zastopnike, ne več SLSarskih, ker ljudstvo je potrebno dejanj, ne pa obljub in sovraštva. Naj vzame na znanje tisti dopisnik, da večina Anovčanov ima svojo pamet, razsodnost in pa prepričanje ter da vedo sami, kaj smejo čitati in si tudi sami plačajo časopise. »Domovino«, «Kmetski list« in druge časopise bomo še z večjim veseljem in zanimanjem čitali ter jim pridobili še več naročnikov, saj <Domovina» je celo cenejša kakor «SIovenski
gospodar« in nikomur ne brani čitati drugih časnikov, kakor to zabranjuje »Slovenski gospodar*. Čim več časopisov in knjig čitaš, tem boljše je, ker le tedaj lahko sam uvidiš, kaj je res in kaj ni. O «Domovini» moramo še napi-; sati, da piše resnico, ker sicer bi jo vlada dr. j Korošca že davno preganjala. Kakšna je res-' niča v «Slovenskem gospodarju«, o tem se pa vsakdo naj sam prepriča. Vsem SLSarjem pri Sv. Ani še moramo povedati, da je njihov voditelj g. dr. Korošec velik prijatelj Sokolov, ker jim je nedavno v Skoplje poslal pozdrave in se opravičil, da sam ni mogel priti na sokolski zlet. Upajmo, da bodo tudi naši SLSarji začeli postopati enako, kadar bodo tukaj sokolski zleti, pa bo najlepši mir. — Kmet.
•
MURSKA SOBOTA. Zadnje «Novine» obupno prosijo naše občine, naj pomagajo nositi stroške za gimnazijo in naj plačajo za stavbo gimnazije, zakaj če bomo čakali na državo, bo to v našo škodo. Potrebe naše države so zelo velike in bo mogoče vsemu komaj z leti zadostiti. Tako pišejo klerikalci sedaj, ko so na vladi in ko sami nič ne opravijo za naše ljudstvo od vlade, pač pa pomagajo velesrbskim hegemoni-stom, da moramo mi 70% vseh državnih dohodkov nositi, nazaj pa dobimo komaj 30%. Mi znamo, da ne more država dati, dokler so klerikalci na vladi, ker se klerikalci nič ne brigajo za ljudske potrebe. Zato naj sedaj naše po toči uničene občine plačujejo za gimnazijo, ko ljudje nimajo kaj jesti. Zakaj pa država vzdržuje in plačuje drugod vse gimnazije, samo pri nas ne? — Klerikalci tudi sedaj naenkrat vidijo, da je most čez Muro pri Petanjcih silno potreben. Zato pišejo «Novine«, naj stari železniški most od Veržeja pride na Petanjce, malo prej so ga porivali na Dolnjo Bistrico. Zakaj pa niste videli Petanjcev in Dolnje Bistrice takrat, ko se je začel graditi leseni most pri Veržeju? Mi smo bili vedno za most pri Petanjcih, ker je tu res najbolj potreben za celo Gornje Prekmurje, klerikalci pa so bili za Veržej, čeprav smo mi dokazovali in se, je sedaj tudi izkazalo, da koristi ta most samo veržejskemu kloštru, ljudstvu in prometu pa prav malo ali skoro nič. Ker imate vso moč na vladi, zakaj ne zgradite mostu pri Petanjcih? Zakaj krošnjarite z železnim mostom od Dolnje Bistrice do Petanjcev, ko sami veste, da se ne bo zgodilo ne eno ne drugo?
«Sina mi ne moreš vrniti«, je ostala pri svojem sklepu. »Pravica naj se maščuje!*
»Ne moremo pomagati.« S temi besedami se je poslovil in sedel v kočijo, ki je stala pred obzidjem.
»Kdo je bil ta gospod?« je obstoipila gruča po£rebcev pokojnikovo mater.
«Ne vem«, jih je kratko zavrnila. «čuden odgovor«, so pogrebci odmigovali z glavo in zrli za vozom.
«Kdo ve, ali ni ta neznanec v zvezi z umorom?* je ugibal nekdo izmed množice.
»Takega voza še nisem videl v našem mestu, pa tudi konji so drugačni in uprega*, je vedel njegov tovariš.
»Treba si je zapomniti.« Urno sta se izluščila iz gruče ter jo ubrala po sledu za vozom.
Po prijaznem majevem dnevu je nastopila prijetna pomladna noč. Solnce se je umaknilo luni, ki je dremala za oblaki, zdaj pa zdaj se je prebudila in pogledala kakor deklica izpod odeje.
Mestni drevored se je polagoma izpraznil. Tudi najpoznejši sprehajalci so že zavili po belih potih in umetnih stezicah, držečih v mesto. Le sem in tja se je zapoznila gruča ali skupina ter jo je zaradi zamude tem hitreje ubirala proti dofmu.
Po cesti v samotnem drevoredu sta jezdila oborožena stražnika. Zdaj pa zdaj sta ustavila konja in opazovala okolico, zakaj straža je našla tukaj obilo posla v poiznih urah.
Nenadoma je počil v drugem delu gaja rezek strel, stražnika sta se spogledala in poslušala.
«Ze zopet napad ali samomor«, je mrmral' kres, na vratu nad ramo ji je krvavela zevajoča stražnik na iskrem vrancu. «Nekdo se je igral rana.
z življenjem.
«To je pesem obupa«, je modroval njegov tovariš. «Danes je mnogo takih primerov!«
«Naprej! Odmev je jeknil iz soteske, moralo je biti na parobju gozda.
«Pojdiva. Nekaj se je moralo pripetiti.«
Stražnika sta odjezdila proti gozdu. Na robu sta začula tihe korake in sumljivo pokanje suhega dračja.
«Kdo je?« sta soglasno vprašala. Odgovorila jima je skrivnostna tišina, ki ju je mahoma objela.
«Saj ni bilo nikogar«, sta menila nezaupno.
«Nekdo je skočil v grmovje«, je pričel ugibati stražnik, ki je jezdil pred tovarišem.
«Duh umorjenca... Pravijo, da se duše mučijo po trnju in grmovju...»
»Straholpetnik! Zločinec je bil, ki beži pred svojim dejanjem...»
«Za njim!« je hotel zaviti stražnik s ceste med grmovje.
«Počakajva, da posije luna izza oblaka«, ga je tovariš skušal zadržati.«
Po cesti sta v istem hipu pridrvila mladeniča, mahajoča z rokama. »Zločin!« sta se plašila. »Zasledujeva morilca!«
»Kje je žrtev?« je vprašal stražnik in stopil s konja.
»Tamle na klopi,« mu je pokazal mladenič žensko, kateri je pravkar posvetila luna v bledo obličje.
Stražnika sta stopila k mladenki, nepremično sloneči na naslanjalu; v desnici je držala samo-
«Mrtva», jima je povedal mladenič, preden sta jo pričela preiskovati.
«Morda je pa le v njej kakšna iskrica življenja«, se je stražnik sklonil nad njo. Z obema rokama jo je prijel za roko, iz katere je padlo morilno orožje.
«Samomor», je ugotovil. «Krogla je izstreljena.«
»Dobro je pogodila, smrt je morala takoj nastopiti«, je omenil njegov tovariš.
Stražnik je zajezdil konja, šel je po zdravnika zaradi pregleda, obenem je naročil mrtvaški voz. Medtem se je nabrala ob mrliču kopica ljudi, ki so živahno presojali dogodek.
»V roki ima umorjenka neko pismo«, je opozoril stražnika mladenič.
«Videti je samo listek«, je omenil drugi v bližini.
«Nihče naj se je ne dotakne do pregleda!« jim je stražnik strogo prepovedal.
«Pa kdo je neki ta nesrečnica?« so nemirna ugibali.
»Obleka jo izdaja, da je z boljše rodovine«, je dognal nekdo izmed navzočih.
Prav v tistem hipu je dospela komisija in začela pregledovanje. Svetil je polni ščip, ki je radolvedno gledal na pozorišče.
«Samomor!« je mrmral višji stražnik v dolge resaste brke.
»Pravkar smo ga odkrili. Truplo je še toplo«, se je pohvalil stražnik, ki je čakal pri mrliču.
»Bomo videli«, je pregledni zdravnik skomignil z rameni, čim je zagledal umorjenka. «Zdi se mi, da bomo! dognali povsem nekaj dru-
MURSKA SOBOTA. (Nova vojašnica.) Pretekli teden se je mudila tukaj vojaška komisija, ki je pregledala prostor, kjer se bo gradila nova vojašnica. Sedanje prostore, kjer (Stanuje vojaštvo in kjer je bil poprej otroški ivrtec, mora vojaštvo izprazniti do 25. februarja 1929. V to poslopje pride nazaj prepotrebni iotroški vrtec, nova vojašnica pa se bo zidala na Szaparyjevem svetu pri gimnaziji. Ta svet je že ekspropriiran. — Nova ljudska šola. Merodajni faktorji v Murski Soboti so vendar sprevideli, da je sedanje poslopje za ljudsko šolo ne samo neprimerno in premajhno, ampak je bilo prav zaradi tega silno nezdravo. Zato je storjen sklep, da bo občina zidala novo šolsko poslopje. Vložene so prošnje na oblastni odbor v Maribor in na državo za primerno podporo k stavbi, ki bo stala predvidoma 3 milijone dinarjev. — Dvoje vrst občinarjev. Zadnje čase opažamo, da se užgejo električne luči po ulicah ne istočasno. Južni del Aleksandrove ceste, Cerkvena in Šolska ulica ter v njihovi bližini ležeče ulice so razsvetljene zvečer skoro četrt ure kasneje kakor ostala Murska Sobota. Zakaj pa to?
BOKRAČA. Na zbor zaupnikov KDK je šel v Mursko Soboto 9. t. m. tudi posestnikov sin iz Bokrače Karol Fartely. Po zboru je ostal še v Murski Soboti in se udeležil tombole, ki jo je priredil ta dan Sokol. In imel je srečo. Zadel je glavni dobitek: en vagon premoga. Našemu odličnemu pristašu čestitamo k tej sreči.
DOKLEŽEVJE. Nov železni most za železnico čez Muro je zgrajen že do dveh tretjin. Ko bo docela gotov, bodo odstranili starega in na njegovo mesto porinili novega. Baje bo to celo delo trajalo samo tri dni in bo silno zanimivo. Računa se, da bo takrat prišlo gledat to polivanje precej ljudi, ker ne verjamejo, da bi imel kdo še kasneje v življenju priliko videti kaj takega. — Skozi nasip pred železnim ogrožati nasip in promet. Ako bi bil ta propust tako da se ni bati, da bi mogla še kaka poplava ogrožati nasip in promet. Ako bi bil ta proppust zgrajen takoj od početka, bi bilo prihranjenih mnogo stroškov.
ČIKEČKA VES. Dne 6. t. m. je skočila v Murski Soboti pod tovorni vlak neka neznana žena, ki je bila takoj mrtva. Sedaj so dognali,
'da je to 70 let stara prevžitkarica Julijana Poj-bičeva roj. Balajčeva, doma iz naše vasi. V smrt je šla radi slabih družinskih razmer.
Kmetijski pouk.
V STISKI ZA KRMO.
Letos je treba posebn* varčnosti, da bomo prav izhajali. Te varčnosti naj se ne razume samo I v tem, da obračamo za krino vse, kar se da, ampak da ravnamo s pičlim pridelkom skrajno gospodarsko. Nič ne sme priti po nemarnem v i zgubo.
I Za pridobivanje različne krme in stelje je še nekaj časa do zime. Razen tega moramo letošnjo pašo do zadnjega izrabiti. Če bo ugodna jesen, I nam bo paša lahko veliko zalegla in mnogo krme ! se bo lahko na ta način prištedilo za zimo. Tega se vsi lahko zavedamo.
I Z ostalo krmo je pač varčno postopati. Letos !je treba, da porabimo vso slamo za klajo in da skušamo potrebno steljo poiskati iz gozda, naj si bo kot listje, praprot, vresje. mah itd. V hlevu je pa vzdrževati točen red v krmljenju. To je glavna stvar. S tem bomo največ dosegli. Napraviti moramo račun, kako bomo izhajali s pridelano krmo | in koliko je smemo na dan in glavo pokladati. Dnevni odmerek krme, ki odpade na glavo, je treba stehtati ali pa zmeriti in tega se je držati potem ves čas zime. Najprej naj se krma stehta, potem pa zmeri na koše in z drugo pripravno posodo. Red se mora kazati v tem, da dajemo dan ; za dnevom enako velike porcije, ki naj so odmerjene. Na ta način bo tudi-vse krmljenje enako-■ merno. To velja ravno tako za večjega ali veli-| kega posestnika kakor za malega. Kakor mora 'gospodinja v kuhinji varčno ravnati z živili, in i jih mora meriti, da prav izhaja, ravno tako mora gospodar v hlevu kazati svcjo varčnost in redo-ljubnost.
j Naj se pokladajo tudi različna krmila ves čas zime v kolikor mogoče enaki sestav1. Živali se -pri tem veliko bolje počutijo. Posameznim živalim naj ss le toliko krme poklada. da bodo zmerno site. Pri tem jih je pa skrbno negovati, da bo več uspeha. Pregovor pravi: čred in snaga — pol
krme odvaga.> Četudi ni tega jemati dobesedno, je vendar resnica, da vpliva redna čeja in drugo zelo ugodno na ves počutek in da tudi bolj pičla v takih primerih krma več zaleže.
RAZLIKA PRI JESENSKI PRAHI.
Če leži zemlja od jeseni do spomladi neebse-jana, imenujemo to stanje jesensko praho. Če preorjemo taka zemljišča, govorimo o obdelani prahi ali črni prahi (Belokranjci imenujejo to «preor>), sicer pa o neobdelani prahi ali tudi zeleni prahi. Obdelana jesenska praha ima ugodne posledice, ker ostane v tem primeru zemlja odprta, tako da jo zimski mraz rahlja in drobi. V tako zemlji je plevel pode ran in izročen razkroju. Od tod tudi pregovor: cJesenska brazda da na spomlad pol gnoja.>
Vendar kaže delati tudi pri jesenski prahi razlike. Kaj drugega je jesenska praha na težki zemlji ali pa jesenska praha na lahki zemlji. Najbolj upravičena je jesenska praha na težki zemlji. Tukaj se gre v prvi vrsti za rahljanje težke zemlje, da postane bolj delovna, bolj živa in rodovitna. Vse te ugodne posledice pripisujemo vplivu zimskega mraza.
Zemlja pa, ki je prirodno tako rdila, da se da vsak čas lahko obdelavati, ne potrebuje vpliva zimskega mraza. Pri njej ima jesenska brazda poglavitno ta namen, da jo spomlad1 lahko takoj obsejemo, ne da bi je obračali. S tem prihranimo zemlji velike zimske vlage, ki je odločilnega pomena za boljši žitni pridelek.
Pa tudi na težki zemlji je delati izjeme z jesensko praho. Ni namreč vseeno, ali je zemlja po zadnjem sadežu močno vgnojena ali ne. Če je zemlja še močno vgnojma, recimo n. pr. kako repišče, potem ostaja zemlja čez zimo v bolj <godnem» starju, če jo pustimo v miru. kakc.r če bi jo preorali in s tem spravili na vrh gnoj. ki smo ga podorali k repi. Na zimskem mrazu bi gnoj ne pridobil, dočim se v zemlji razkraja s pomočjo bakterij, ki jih v delavnosti povspešu-jemo, če pustimo gnoj v zemlji. Odločno j? to zagovarjati zlasti na zemlji, ki je bolj lahka, ker se v taki zemlji njeno <godenje> oziroma tako imenovana <godncst> veliko laže doseže.
Gnojiti zemljo za in pred praho. pa kaže tudi le v redkih primerih, poselno zaradi tega ne, ker nam tako pognojena praha raia ozeleni do spomladne setve, tako da jo spomladi (n. pr. za
gega, zakaj glava je prebita zadaj za ušesom, kjer je šla krogla v možgane.*
»Potemtakem je bila napadena?* je strmel nadzornik. »Dozdaj smo govorili le o samomoru.*
»Vse okotnosti govorijo za zločin*, je trdil preglednik, ko je preiskal okolico. »Krogla je bila oddana od blizu, morda komaj nekaj korakov od klopi, sam se ne more nihče takoi zadeti.*
»Morilec je moral tičati tu nekje v grmovju*, je povedal mladenič, ki je prvi po usodnem strelu dospel na prizorišče.
»Poglejmo, ali je kaj sumljivega v bližini!* je stikal policijski preglednik. »Ali more kdo še kaj važnega navesti?*
»Jaz sem opazil senco, ki je izginila med grmovjem*, je povedal neki možak.
»Zakaj jo nisi ubral za morilcem?* se je togotil nadzornik. »Ali moramo res za vsak primer razpisati nagrado?*
»Umor je bil izveden iz hudobnosti ali iz maščevanja*, je dognal uradni zdravnik. »Truplo ni oropano, nakitje visi na vratu in denarnica je nedotaknjena.*
«To bo še dognala preiskava*, je omenil policijski nadzornik. Brž je zbral okrog sebe nekaj stražnikoiv in detektivov ter jim je naročil, lsjfc naj poizvedujejo za morilcem.
Truplo so prepeljali v mrtvašnico, kjer je bilo obducirano, straža je sestavila zapisnik in za-stražila vhod. Po vsem mestu in okolici so bili obveščeni varnotstni organi, naj pazijo na sumljive osebe, tako na tujce in domačine.
Čim se je izpraznilo pozorišče, je prilezel iz grmovja ob parobju gozda mladenič s prepa-
denim obrazom. Oprezno se je ozira! ol;rog sebe, vsaka poteza na njegovem licu je razodevala skrb in bojazen. Videč, da ni nikogar v bližini, je krenil z negotovimi koraki nazaj na mesto umora. Spomnil se je na košček papirja, katerega je videl na tleh pred klopico, preden je izprožil. Dolgo časa ga je iskal, od strahu so se mu šibila kolena in mrzel znoj mu je lil po obrazu. Ko je pregledal ves proKtor ob klopi, je odšel v smeri, kamor so odpeljali umorjenko. Ustavil se je ob zidu, nedaleč od mrtvašnice, prav ko so njegoivo žrtev položili na mrliški oder.
Skoro se je sesedel od strahu, ko je začutil, da ga je nekdo rahlo prijel za ramo. Obrnil se je in zagledal neznanca, ki ga je brezdvomno namenoma zalezel.
«Pismo, ki si ga iskal na morišču, imam jaz*, mu je mrzloi dihnil v uho. »Pojdi, da se bova pomenila.*
»Kam?* Mladenič je vztrepetal, čim mu je neznanec omenil o pismu, najdenem na morišču.
«Umakniva se v šumo, tukaj bi naju lahko kdo vfdel in poslušal...»
Molče sta zavila po stezi med grmovjem. Morilec je stopal naprej. Čim sta krenila s ceste, je začel nemirno stikati po žepih.
«Samo/kresa nimaš*, ga je opozoril s hladnim nasmeškom. »Izročil si ga umorjenki.*
«Nesramnik!» se je mladenič vznejevoljil. «Zakaj me zalezuješ?*
»Še eno tako besedo, pa te bom ovadil«, se je raztogotil ter ga zgrabil za tilnik.
»Pusti me!* se je izvijal, kmalu pa je omagal, zakaj krepki žuljavi prsti so se globoko zarili y nežen vrat ter ga neusmiljeno dušili.
«Poravnajva se!* ga je strercl za rame. »Mlad si in vsega imaš v izobilju, jaz pa sem reven in nimam upanja v bodočnost. Deliva bogastvo in krivdo! Pripravljen sem molčati.*
«Koliko zahtevaš?* je morilec poskočil in segel po denarnico.
«Ne morem takoj določiti. Za zdaj bi vzel samo nekaj, ostanek pa pozneje ...»
»Prav. Dam ti tisoč za molk in za pismo iz rolke v roko ...»
»Saj nisem neumen!* mu je pokazal figo. »Zakaj?* se je zločinec smrtno prestrašil. »Kar plačam, vendar lahko zahtevam. Daj mi pismo in jaz ti odštejem denar!*
»Pisma ne dobiš! Ne boš me omajal s praznimi obljubami. Kdo naj verjame morilcu slabotne ženske, katere si se iznebil s smrtnim strelom?*
»Ljubil sem joi. Sam vrag me je zapeljal...» »Tvoja krivda. Premagala te je slabost; posebne vzroke si moral imeti, da si zgrabil za samokres. Skrivnost je najbrž zapisana v pismu, nisem ga še prečital.*
»Prodaj mi pismo! Dam ti, kolikor zahtevaš. Tukaj je denar v gotovini, za ostanek bom izdal zadoižnico.*
»Zaddlžnice ne maram*, je odklonil in sprejel denar. »Pismo pa ostane moje. Ob potrebi se bom še oglasil...»
Do krvi se je ugriznil morilec v ustnico ob teh besedah. Najrajši bi se bil vrgel na nasprotnika, a se je moral kroltiti, ker ni mogel upati, da bi ga premagal.
»Saj te niti ne poznam*, se mu je izvilo iz prsi, ko se je nekoliko pomiril.
krompir) niti dobro obdelati ne moremo, ker je ne smemo preorati zaradi podoranega gnoja.
Na kratko rečeno: kolikor bolj je zemlja po svoji naiavi lahka ali rahla in čim bolj je gnojena, tem manj je treba obdelane prahe za dosego večje godnosti in s to vred tudi večje rodovitosti.
Tedenski tržni pregled
ŽITO. Cene pšenici, ki so prejšnje dni popuščale, so se zopet malo okrepile. Tudi oves se je malo podražil. Na ljubljanski blagovni borzi so bile 18. t. m. (za 100 kg, postavljeno na postajo v Sloveniji) naslednje cene: pšenica: baška 285 do 287 Din; turščica: baška 345 do 347 50 Din; oves: baški 265 do 270 Din; rž: baška 295 do 29750 Din; moka «0>: 430 do 435 Din.
ŽIVINA. Cene goveji živini so mestoma malo popustile. Vzrok temu je pomanjkanje krme. Svinje pa so malo dražje zaradi visokih cen tur-ščici, ki letos ne kaže baš najbolje.
HMELJ. V Zatcu (Češkoslovaška) je kupčija s hmeljem postala malo mirnejša. Nakupoval se i je hmelj po 2400 do 2500 češkoslovaških kron za ! 50 kg (8t do 84 Din za l.kg). Kupuje se tudi lan-i ski hmelj. Savinjski letošnji hmelj se je plačeval zadnje dni po 47 do 54 Din za 1 kg
27.	septembra: Koprivnik, Videm pri Litiji, Borovnica pri Ljubljani.
28.	septembra: Velika Slivica.
29.	septembra: Mengeš, Škofja Loka, Drnovo (okraj Krško), Nova vas pri Logatcu, Rovte, Mirna Peč, Lesce (le za živino), Vransko, Štrigova (za goved), Veržej, Gornja Lendava, Marenberg, Pilštanj.
DOMAČE NOVOSTI
Cene tujemu denarju
Na zagrebški borzi se je dobilo minule dni v valutah:
1 dolar za 5630 do 56 50 Din;
100 italijanskih lir za 295 d> 297 Din;
v devizah 18. t. m.:
100 avstrijskih šilingov za 800 40 do 80?.'40 dinarja;
100 nemških mark za 1355-23 do 135825 Din;
100 madžarskih pengov za 990-87 do 993 87 dinarja;
100 italijanskih lir za 29-3-46 do 2f8 16 Diu;
1 dolar za 56 81 do 57-01 Din:
160 francoskih frankov za 22137 do 22 37 dinarja;
100 češkoslovaških kron za 168-32 dc 13912 dinarja.
Se] mi
21.	septembra: Zgornji Tuhinj, Ribnica pri Kočevju, Laško, Podsreda.
22.	septembra: Sv. Jelena pri Čakovcu (za živino), Dravograd.	>»,:	i I
2L septembra: Bučka, Višnja gora, Frankolovo, Sv. Jurij ob južni železnici (trg). Slovenska Bistrica, Remšnik.
___I_1 '	■	- ■
«Milan Mavzar, zidar*, se mu je kratko predstavil.
»Ali naj se zanesem, da mi ne boš nikoli škodoval zaradi pisma?«
»Lahko se zaneseš.»
«Ako tudi ne dobiš več denarja?«
«Neumnost. Samemu sebi vendar ne boš na-brusil noža?»
»Vidiš, ta strašna negotovost...»
»Nič me ne briga. Šopek, ki si ga kupil, moraš pripeti na prsi. Sin si bogatega tovarnarja, prvega bogataša v deželi. Kaj se bojiš za drobtinice? Ali mi ne privoščiš astankov s tvoje mize? Človek sem kakor ti, s polno pravico do udobnega življenja.*
»Saj ti je ne odrekam, samo da ne pride do razkritja...»
»Iz mojih ust ne bo izdajalne besede. Sicer pa morava narazen!*
»Kril» je spreletela groza mladega morilca.
»Kesanje je prepozno in solze ne obujajo mrliče v. Ni pa še vse zamujeno; mlad si in razumen, glej, da uideš in popraviš.«
»Molči, ako si mož beseda.* Mladenič si je zapel površnik, odvihnil je ovratnik in izginil v goščavi.
(Dalje prih.)
*	Zbori KDK v mariborski oblasti. Dne 23.
t. m. ob pol 9. uri dopoldne bo zborovanje KDK v Kozjem v gostilni Kuželj, istega dne ob 15. uri pa v Mestinju v gostilni Smeh. Dne 30. t. m. ob 10. uri dopoldne v Slovenjgradcu v dvorani gostilne Goli, popoldne ob 14. uri pa v Mislinjah v gostilni Iršič. Na vseh teh zborovanjih bosta govorila narodna poslanca dr. Albert Kramer in Ivan Pucelj. Dne 14. oktobra popoldne bo velik tabor KDK v Žalcu, na katerem bosta govorila med drugimi poslanci tudi oba predsednika KDK Pribičevič in dr. Maček.
*	Proslava prebitja solunske fronte. Te dni je bil objavljen proglas državnega odbora za proslavo desetletnice prebitja -solunske fronte. Proglas naglasa junaštvo zaveznikov, daje počaščenje žrtvam, ki so pokjžiie temelje ie države, ter objavlja' vladni odlok, da se brni o ti največji dnevi v naj- i novejši zgodovini našega naroda proslavljali 7. in 8. oktobra na najsvečanejši način tako v prestolici kakor tudi v vsej naši državi.
*	Sijajna manifestacija Maribora za KDK. V soboto je pokazal Maribor, da je le v vrstah KDK mesto pravega Mariborčana. Dolgo že ni bila velika dvorana Narodnega doma tako polna kakor ta ; večer, ko so pevabiii tja voiilce poslanci KDK. Potic i ia je bila z velikim številom detektivov v priprav ^enos1!'. vendar, .seveda, ni imela povoda intervenirati. Ob 8. je ctvorii zborovanje pooblaščenec poslovnega odbora KDK v Mariboru, odvetnik dr. Faninger. Za predsednika zbora je bil nato izvoljen stari narodni borec Ivan Kejiar. ki je dal besedo najprej poslancu dr. Stjepanu Košu-tieu. kateremu so zborovalci priredili*viharne ova-cije. Za njim .ie govoril, burno pozdravljen, narodni poslanec Metikoš. Srb iz Like. Enako toplih ova-čij je bil deležen naslednji govornik, poslanec Ivan Pucelj. ki je govoril nad eno uro in zlasti podčrtal zgodovinsko soodgovornost SLS za strahoviti zločin v narodni skupščini. Zadnji govornik je bil IjubUanski poslanec, dr. Aibert Kramer, kateremu so .zborovalci priredili že . pri nastopu navdušene ovaeiie. Ouvoril je o Koroščevi vlogi v sedanjem političnem položaju, o vlogi, ki bo za vedno odigrana. ko bo Beograd pripravljen za pošteno ureditev in preureditev države potom sporazuma s KDK. Nato je gdvoril o resnem položaju v državi, za katerega se sedaj zanimajo trnli na?i prijatelji v inozemstvu. Po kratki zalivali poslanca drja. Ljudevita Pivka je bila lepa manifestacija zaključena.
*	Velik zbor KDK v Žalcu se bo vršil 14. oktobra popoldne. Govorila bosta oba predsednika koalicije gg. Svetozar Pribičevič in dr. Maček poleg mnogih drugih rarodnih poslancev KDK. Tabor v Žalcu bo mog čra manifestacija kmečke demokracije ne le Savinjske doline, marveč vsega južnega dela mariborske oblasti.
*	20le(nica Sokolskega društva v Hrastniku.
V nedeljo 16. t. m. je obhajalo Sokolsko društvo v Hrastniku 201etnico svojega obstoja. Ob tej priliki se je vršil okrožni zlet gornjeposavskega sokolskega okrožja. Po prihodu opoldanskih vlakov se je razvila povorka z rudniško godbo na čelu in s 5 prapori od kolodvora do Narodnega doma. Pred Narodnim domom je pozdravil goste starosta hrastniškega Sokola br. Hofbauer, ki je podal kratko zgodovino delovanja v 20 leiih. Sokolsko društvo v Hrastniku je bilo prvotno odsek zagorskega Sokola. Ustanoviteljica Sokolskega društva v Hrastnik^ je bila narodna rodbina Ro-ševa. Najstarejša že umrla člana br. F. Roš in br. Medved iz Zagorja sta se udeležila že leta 1895. vsesokolskega zleta v Pragi. Društvu je k
jubileju v imenu okrožja iskreno čestital br. Hla-stan. Ker je dež onemogočil javen nastop na prostem, se je isti vršil v Narodnem domu. Nastopili so vsi oddelki v splošno zadovoljstvo. Posebno pozornost je vzbujala vzorna vrsta iz Trbovelj, ki je nastopila s svojimi vajami na bradlji in na drogu ter žela splošen aplavz. Po nastopu se je vršila veselica s srečolovom in plesom, ki je bila prav dobro obiskana. V Narodnem domu pa je bila tudi razstava slik is 201etnega delovanja.
*	1301etnica rojstva pesnika Koseskega. V rojstni vasi Ivana Vesela-Koseskega, pesnika in narodnega probuditelja, v Spodnjih Kosezah pri Ltikovici, se bo vršila 23. t. m. proslava 130letnice njegovega rojstva in 301etnica odkritja spominska plošče. Dopoldne ob pol 10. uri bo maša, cerkven govor in sprevod. Nato pozdravi zastopnikov ob-lastev in društev. Ob 12. uri bo kosilo, popoldne pa vrtna veselica s srečolovom. Igrala bo godba iz Mengša. Vabijo se društva in posamezniki, posebno pa oni, ki imajo narodno nošo. Vstopnine ne bo.
*	Armijski komandant general Matic v Ljubljani. Te dni zvečer je prispel iz Zagreba v Ljubljano poveljnik IV. armije, general g. Svetozar Matič. Na kolodvorti ga je sprejel poveljnik dravske divizije, general g. Milan Nedič. Armijski poveljnik je inspiciral vojaške edinice ljubljanske gn mizi je.
*	Organizator našega delavstva na Vestfalskem v avdienci. V dvorcu SuVoboru na Bledu je nedavno kralj Aleksander sprejel v avdienci g. Bolho, predsednika Zveze jugoslovanskih delavskih organizar cij na Vestfalskem. G. Bolha je poročal vladarju o stanju naših izseljencev na Vestfalskem in o življenju in organizaciji našega delavstva v Nemčiji.
*	Naše izseljenstvo v juniju. Po statističnih podatkih Izseljenskega komisarja ta v Zagrebu se j« izselilo iz naše države v juniju 1218 izseljencev, torej 151 več kakor v juniju lanskega leta. Od t. januarja do konca junija se je izselilo v prek-morske države 10.650 izseljencev, torej 8 manj uego v istem razdobju lanskega leta. V juniju se je izselilo: iz Slovenije 202, iz Dalmacije 166, iz Srbije 82, iz Bosne in Hercegovine 21, iz Črne gora 13 izseljencev. Od teh je bilo 60 odst. kmetovalcev. Največ jih je odšlo v Kanado, in sicer 443, v Ameriko jih je šlo 373. v Argentino 178, v Uru-guaj 98, v Avstralijo 39 itd. Vrnilo se jih je v juniju 286, od 1. januarja do konca junija pa 2343. Lani se jih je vrnilo od 1. januarja do konca junija 1898.
*	Dr. Karel šavnik f. Te dni je preminul v Ljubljani g. dr. Karel Šavnik, bivši finančni delegat, bivši načelnik v ministrstvu za finance in sedaj direktor podružnice poštne hranilnice v Ljubljani. Truplo so ob ogromnem žalnem sprevodu prepeljali skozi mesto ter ga na mestni meji položili s številnimi venci vred v mrtvaški avtomobil, ki je odpeljal pokojnika v njegovo rodno mesto Kranj. Pokojniku, k! je bil priznan strokovnjak na finančnem polju, bodi ohranjen blag spomin!
*	Prekmurski kmetijski delavci sč v vedno večjem številu podajajo v tujino s trebuhom za kruhom. Tako je te dni odpotovalo v Argentino 43 fantov, mladih mož in deklet iz Murske Sobote. V Nemčiji je zdaj še okrOg 400 sezijskih kmetijskih delavcev iz Prekmurja. Ti ljudje Se bodo vrnili domov v pričetku prihodnjega meseca.
*	Mojster slovenskih harmonikarjev v Trbovljah. Te dni so Trboveljčani občudovali v mali dvorani Sokolskega doma v Trbovljah umetnost g. Pil-liclia iz Maribora, ki je prinesel s seboj harmoniko, s katero si je pridobil prvenstvo harmonikarjev pri tekmi na letošnjem velesejmu. V mali dvorani se je zbralo precej publike in g. Pillich je igral nekaj težkih koncertnih točk in odlomkov iz operet 8 toliko točnostjo, da so se vsi čudili.
*	Premalo so darovali. Na Mali amaren je bilo na Sv. Gori pri Zagorju žegnanje in ob koncu pridige je pozval pridigar ljudi na darovanje, Rotil jih je, naj se izkažejo bolj radodarne kakor pa so se ob Velikem Šmarnu. Povedal je, da je takrat šla vsa cerkev v daarovanju, ko so pa odprli pušico, so našteli v njej samo 15 Din. Dogodek je značilen za sedanje razmere. Res je, da vera prav nic ne
peša, pač pa ljudstvo ne daruje tako rado kakor ▼časih, ko se je s prižnic slišala le božja beseda, sedaj pa v cerkvi le grmi proti nejevernemu časopisju.
*	Odvetnik dr. Milan Lemež na svobodi. Te dni je bil izpuščen iz pritvora odvetnik dr. Milan Lemež, ki je bil aretiran ob priliki aretacij komunistov. Sodišče se je uverilo, da je vsak sum glede kake komunistične akcije od strani dr. Lemeža popolnoma neosnovan.
*	Poveljništvo orožniške čete v Kranju se bo z novembrom preselilo v občinsko hišo na Glavnem trgu. Dobro bi bito, ko bi se pospešila preselitev še ostalih orožniških oddelkov, ki so sedaj nastanjeni v Primkovem.
*	Poroka. Poročil se je 17. t. m. g. dr. Ciril Porekar, zdravnik v Ljutomeru, z gdč. Justo Do-klerjevo, učiteljico v Sevnici. Novoporočencema obilo sreče!
*	Dramski tečaj Zveze kulturnih društev v Ljubljani se bo otvoril v torek 2. oktobra. Vpisovanje gojencev bo vsak dan od 9. do 12. ure in od 16. do 18. ure v pisarni ZKD (Kazina, II. nadstropje, levo). Šolnina znaša 20 Din mesečno (oktober—februar). Glede na reden potek tečaja prosimo vse interesente, da se vpišejo pravočasno. Opozarjamo tudi organizacije na ta tečaj. V primeru, da priglasi organizacija veliko število članov, se ugotovi šolnina lahko pavšalno.
*	Občina Loka pri Zidanem mostu iztrgana iz klerikalnih rok. V nedeljo 16. t. m. so se pri nas vršile občinske volitve, ki so naprednim strankam dale zelo lep rezultat, in sicer je SLS dobila 243 glasov, napredni listi Gospodarska in Kmečko-delavska pa skupaj 340 glasov. SLS, ki je imela do sedaj v občinskem odboru 17 svojih odbornikov, jih ima sedaj samo 10, naprednjaki skupaj 17. Iz napredne sredine bo tudi župan. Tako je občina prišla v napredne in poštene roke.
*	Pavovo perje. Iz Murske Sobote nam pišejo: Naši klerikalci se silno napihujejo, češ: mi smo dali okrajno sodišče v Gornjo Lendavo in okrožno sodišče v Mursko Soboto Istina pa je samo ta, da so klerikalci glasovali samo za tisto, kar smo mi demokrati že davno zahtevali in pripravili. Takrat, ko so «Novine> pisarile še samo o avtonomiji Prekmurja v avtonomni Sloveniji, smo mi že izdelali program za naša prekmurska sodišča, okrajno sodišče v Gornji Lendavi in okrožno sodišče v Murski Soboti. Čitajte o tem (Prekmurski Glasnik> iz leta 1920. in takratne <Novine>. Mi smo zahtevo po okrajnem sodišču v Gornji Lendavi in okrožnem sodišču v Murski Soboti tako dobro izdelali in pripravili, da jo je morala vsaka vlada sprejeti, čeprav so bili posebno kterikalni poslanci proti okrožnemu sodišču v Murski Soboti, ampak so ga hoteli imeti v Ormožu. Kar so sedaj sprejeli klerikalci, to je le naše delo in mi smo samo zadovoljni, da ste vendar spoznali, da je to dobro, kar smo mi zahtevali. Klerikalni poslanci so v Beogradu tudi glasovali proti prekmurski železnici. To ve dan4s že vsak otrok, vendar se pa vedno bahajo, da je železnica njihovo delo. Taki so klerikalci vedno bili in taki ostanejo, da se bahajo vedno s tujim delom.
*	Norčevanje is ljudstva. Na drugem mestu pišemo, kako slabo zrnje je poslal klerikalni oblastni odbor prekmurskim kmetom, ki jim je toča uničila' vse pridelke. K temu nam še pišejo: Do 16. t m. je bilo že vrnjenih sedem vagonov kot za sejatev nesposobnih. Za tolažbo našim siromakom učijo sedaj klerikalci v «Novinah> kmete, da treba semensko zrnje na mašini očistiti. Martin in Miška se o tem pogovarjata. Naj bi raje Martin in Miška ta nauk dala oblastnemu odboru, da bo drugič vedel, da je treba semensko zrnje mašinati prej, preden ga pošlje v Prekmurje za «podporo>. Da se s trijerom čisti, to že naši kmetje sami vedo.
*	Velika prireditev Zveze slovenskih vojakov v Šmartnem ob Paki. Zveza slovenskih vojakov v Šmartnem ob Paki ter gasilno društvo v Paški vasi bosta priredili v nedeljo 30. t. m. v Šmartnem ob Paki veliko proslavo lOletnice konca svetovne vojne ter lOletnico obstoja države SHS, združeno z veliko bojno igro «Kalvarija» na prostem, ter vrtno veselico. K proslavi so vab-lip.ni bivši vojaki svetovno vojne2 gasilska dru-
štva ter ostalo občinstvo iz okrajev Celje, Slo-venjgradec in Gornji grad. Proslava se bo začela s slavnostnim sprevodom ob 9. uri dopoldne na kolodvoru v Šmartnem ob Paki. Sv. maša, pridiga bivšega vojnega kurata č. g. Bonača iz Ljubljane, slovesni diberai za vse padle in umrle vojake ter gasilce iz bivše svetovne vojne. Po cerkveni slavnosti v Šmartnem ob Paki bo slavnostni sprevod na zborovalni prostor, kjer bo veliko ljudsko zborovanje bivših vojakov iz svetovne vojne in gasilcev. Manifestiralo se bo za dosego večnega miru. Proslave se udeležite vsi. Pri proslavi bo igrala polnoštevilna rudarska godba iz Velenja. V soboto 29. t. m. ob 18. uri in v nedeljo ob 15. uri bo velika bojna igra «Kalvarija> na prostem. Vojna igra predstavlja vse grozote in strahote svetovne vojne 1914.—1918. 'er grozovito trpljenje slovenskega naroda v živih slikah. Igra ima 5 dejanj: I. dejanje mobilizacija, II. v kasarni pri kadru, III. na bojnem polju, IV. na Doberdobski fronti, V. v robstvu. Za polovično vožnjo je zaprošeno. Ako bo dovoljena, dobite tukaj potrdila za odškodnino 2 Din Listek, ki ga dobite na postaji, dobro hranite, ker velja isti vozni listek za brezplačni povratek nazaj. Več je razvidno iz obširnih letakov, ki so razposlani na vse strani.
•	Zapuščina v Ameriki. V državi Ohio v Zedi-njenih državah je umrla Frančišl a Sabian ali Sabjan (morda Fabjan) in zapustila v oporoki svoje premoženje: 1.) rimsko-katoliški cerkvi sv. Emerika, 2.) sinu Stevi Balczingerju in 3.) bratu Stevi Balczingerju. Pozivajo se nasledniki, naj se javijo izseljeniškemu komisarijatu v Zagrebu, Kamenita ulica 15, zaradi nadaljnje ukrenitve glede te zapuščine. Obenem se naproša vsakdo, kateremu so omenjeni nasledniki znani, naj to javi izseljeniškemu komisarijatu.
*	Povsod strankarstvo in politika. Pišejo nam: V Beltincih so imeli tekom ene zadnjih nedelj razni cehi proslave stopetdesetletnic. Proslava se je vršila s slovesno mašo, pred katero je bil nagovor s prižnice v cerkvi. Za (a govor je bil na-prošen in poz.an gospod iz sosedne fare, ki naj bi razložil zgodovino cehov in stike, ki so jih imeli cehi in jih še imajo s cerkvijo. Proslava in pa ta del govora sta bila prav lepa. Motil je pa prireditev drugi del govora, v katerem se gospod ni mogel vzdržati, da ne bi tudi pri tej priliki govoril o politiki in o «krščanskem> in cproti-krščanskem> tisku. Naštel je vse liste, ki jih ljudje smejo čitati in katere «je greh* čitati. Res, grdo je že vse to! Nobena prilika ni dovolj sveta, da ne bi skušali ljudi farbati in da se ne bi g volilo o politiki. Sicer pa je že ljudstvo tega navajeno in pravi, da so gospodje pozabili na vse drugo, le na politiko še mislijo. Tako se, seveda, čuva vera!
•	«Prepevajte», zbirka narodnih in drugih domačih pesmi za ljudsko petje je izšla v drugi izdaji. Slovenci smo znani, da radi prepevamo. To je dobro znamenje, saj pravijo, da ljudje, ki ljubijo lepo petje, niso hudobnega srca. V domači hiši, v društveni dvorani, na vasi, na polju, v gozdu, na potovanjih, povsod naj se glasi in odmeva lepa domača pesem. Napevi (viže) so znani, toda komaj začne družba mnogokrat peti, pa mora že nehati, ker ne zna besedila. Prav temu hoče odpomoči ta knjižica, ki vsebuje 170 pesmi. Vsaka pesem se lahko hitro najde, ker sta dodani dve kazali. Ker je knjiga določena za vsakdanjo rabo, je prav trpežno, a lično vezana in stane 10 Din. Kdor naroČi 10 izvodov skupaj, dobi en izvod brezplačno. Denar se lahko pošlje tudi v znamkah. Naročite jo še danes pri <Sveti vojski> v Ljubljani, Poljanski nasip 10.
*	Razdelitev podpor za obrtno šolstvo v radovljiškem okraju. Odbor zadruge krojačev in kroja-čic za srez Radovljico s sedežem na Jesenicah je v svoji seji na predlog načelnika zadruge, g. Ivana Gogole, votiral naslednje podpore za obrtno-nada-Ijevalne šole: na Jesenicah 1000 Din, na Bledu 600 Din, na Lescah 400 Din, v Radovljici 500 Din in v Kropi 300 Din. Tudi ostale obrtniške zadruge naj se pridružijo tej prepotrebni akciji, kajti le s skupnimi močmi se bodo dobivala sredstva za .vzgojo našega obrtniškega naraščaja
*	Vinska letina na Dolenjskem. Kakor je po sedanjem stanju soditi, bo tudi letos vinska letina na Dolenjskem prav dobra, če ne bo vztrajalo jesensko deževje, v katerem bi grozdje začelo gniti.
*	Vinska letina v Dornbergu (Julijska krajina) bo dosegla komaj polovico lanske. Zadnje tedne je delal večjo škodo veter nego solnce. Žlahtnina nima nobene prave cene. Na domačem trgu gre po 1.20 do 1.30, v Gorici od 1.30 do 1.50 lire. To se pravi, da je težko pridelano grozdje cenejše nego češnje, ki same zrasejo. Staro vino se prodaja po 3 lire liter.
*	Proti slovenskim listom v Julijski krajini
divjajo sedaj povsod fašistični direktoriji s slovesnimi resolucijami, da se mora nemudoma zatreti ves slovenski tisk. Fašisti v Krminu so mnenja, da baš slovensko časopisje ovira prodiranje fašizma med bližnje slovenske Brice.
*	Beda v Istri. Na Vrhu pri Buzetu sta dva okrinkana moška počakala župnika Peršiča, ko se je ponoči vračal domov, ga napadla in nabila. Stvar je bila takoj naznanjena orožnikom, ki so aretirali več oseb. To je že šesti napad na župnika Peršiča. Pred nekaj meseci so kmetje obkolili župnišče in od Peršiča zahtevali, da se odreče biri. Tega župnik ni hotel storiti, marveč se je obrnil do obla-stev, ki so mu priznala pravico do bire. Kmetje pravijo: Kako bomo dali, ko še sami stradamo. Z,upnik je brezobziren, in s tem so v zvezi napadi nanj. Zaradi bede sili vse v Argentinijo. Po fcSi-
' stičnih listih pa čitamo slavospeve Mussoliniju, ki baje daje istrskemu ljudstvu dela in kruha, da je zadovoljno!
*	Zadeva umora bivšega Orjunaša Egidija Perica še ni razčiščena. Policija je aretrane bivše Orjunaše, ki so pa deloma bili prijeti zaradi drugih obdolžitev, izročila sodišču. Kdo je mori-
i lec, še ni dognano. Obenem s tem zločinom se : med drugim ponovno preiskuje zadeva umora rudarja Fakina v Trbovljah. Klerikalno časopisje je po svoji stari ostudni navadi ta zločin grdo zlorabljalo, dasi še ni pojasnjen. Mi pa rečemo samo, naj oblasha store vse. da se zločinec razkrinka in kaznuje, kakor zahteva pravica.
*	Italijanska torpedovka v naših vodah. Ko je parobrcd Jrdranske plovidbe <Kozjak> plovil iz Zlarina v pristanišče Prvič, je kapetan nenadoma opazil neko torpedovko, ki je naglo plovila proti svetilniku Tj šmica. Kapetan «Kozjaka> je odredil, da se torpedovka poz ravi z zastavo, s tor-pedovke pa ni bilo odzdrava. T rpedovka, ki je ! imela italijansko zastavo, je z veliko naglico od-plovila proti Italiji. Zadeva je prijavljena naše-,mu vojaškemu oblastvu.
j * Poplavne znamke c zvišano vrednosjo se (vzamejo is prometa. Ministrstvo pošte in brzojava je odredilo, da se vzamejo iz prometa poplavne I znamke z zvišano prodajno vrednostjo: 025 -f-(0-25, 0 50 + 0-50 in 1 -f 0-50. Pošte teh znamk I ne bodo več prodajale. Znamke ki so že \ rokah I občinstva, pa se lahko uporabljajo ali zamenjajo do konca septembra 1928. Zamenjajo se pa samo za druge znamke in vrednotnice, a ne za denar.
*	Pobiranje davkov v Hercegovini, časopisje piše, da se v Hercegovini na strahovit način izter-javajo davke. Doslej se je od sadileev tobaka iz-terjeval davek tako, da se je davčni zaostanek enostavno odtegnil od kupnine za tobak. Letos pa davkarije ne čakajo na to, marveč izterjavajo vnaprej zaostanke in jemljejo ubogemu seljaku živino, ki gre brez milosti na boben.
*	Nova tvornica čokolade v Lescah. Tekom tega meseca bo dozidana in otvorjena v Lescah nova tvornica čokolade. Njen lastnik, g. Adolf Za-vrtanik, je primorski rojak, ki se je po prevratu iz Trsta preselil v Lesce in pričel tukaj z izdelovanjem čokolade, ki je zaradi svoje izvrstne kakovosti že sedaj znana širom naše domovine.
*	Kuponska trgovina z urami zabranjena. Tvrdka Manufacture Jiem iz Annesa (Haute Sa-voie) pošilja v našo državo pisma, s katerimi vabi prebivalstvo, naj kupuje ure po kuponskem sistemu. Ker je v naši državi tako trgovanje prepovedano, je ministrstvo odredilo, da morajo pošte take pošiljke vračati kot nedovoljene.
*	Voz se je prevrnil v Zgornjih Hočah na 18-letno deklo Marijo Javornikovo ter ji zlomil levo
roko. Slična nezgoda se je dogodila tudi 281etnemu vinifarju Kolmaniču v Cogetincih. Nanj se je prevrnil s poljskimi pridelki naložen voz ter mu zlomil levo nogo. Oba ponesrečenca se zdravita v mariborski bolnici.
*	Nezgoda pri delu. V tovarni kovinskih izdelkov Bloudek & Comp. v Ljubljani je tako zvana »ekscentrična preša» odtrgala delavcu Lenartu Zu-pancu, doma iz Krope, kazalec desne roke. Zupanca so morali prepeljati z rešilnim avtomobilom v bolnico.
*	Gozdni požar. Pod Bistriško planino, na tako zvanih Ravneh, je preteklo sredo začelo goreti v gozdu g. Polaka, ki je poslal takoj svoje ljudi na mesto požara, da bi ogenj pogasili. Na pomoč so prihiteli tudi svetoanski gasilci, ki so prvič nastopil. Pri ognju so ostali en dan in eno noč in se jim je po trudapolnem delu posrečilo, požar omejiti in na videz tudi pogasiti. Podzemeljski štori pa so mirno tleli naprej in tako se je v soboto zopet pokazal ogenj. Zopet so prišli gasit, pa zopet so pogasili le na videz. Gorelo je kar naprej. Šele dež je požar pogasil. Vprašanje nastane, kako je začelo goreti. Domneva, da je kdo nalašč zažgal, ne bo držala, pač pa je nastal požar po odvrženi cigareti. Ti nesrečni kadilci nimajo toliko čuta odgovornosti za nevarnost in mečejo v taki suši svoje čike v Buho travo.
*	Nezgoda na piši. V Cermljenšku si je 141etna pastirica Helena Kronvoglova zlomila levo nogr ker je padla, ko je odganjala kravo z njive. P( nesrečenko so merali prepeljati v mariborsko bo! nico.
*	Vojaška straža ustrelila neznanca. Skozi Vr: ta pod Triglavom je prišel te dni neznan mošk:. katerega je vojaška straža prijela in odpeljali', proti Mojstrani. Neznanec je izjavil, da se piše Jož. ■ Cuder. legitimacije pa ni imel. Pri slapu Perični! je začel neznancc bežati. Vojak, ki ga jp ve <": je oddal nanj več strelov; en strel ga je zadel • hrbet. Zgrudil se je mrtev na tla.
*	Preprečena požarna nevarnost. Ko je te dni zjutraj začelo v Mariboru deževati, se je v hiši št. 27 v Prešernovi ulici zaradi strele užgala električna žica. Pravočasno pa je bil pozvan montar električnega podjetja, ki je tok prekinil, in tudi gasilci so po temeljiti preiskavi dognali, da še ni začelo tleti. Tako je bila v hiši preprečena velika nevarnost.
*	Utopljenec Arnuš najden. Pred kratkim je utonil osmošolec Milan Arnuš, ki je post il 8. t. m. žrtev Drave. Dne 12. t. m. so ga našli pri Sv. Marku, kjer je Drava naplavila truplo nesrečnega dijaka. Pogreb se je vršil 13. t. m. Nesrečnim staršem naše iskreno sožalje 1
*	Smrtna nesreča kolesarja v Prekmurju. Iz Večeslavcev nam pišejo: Dne 7. t. m. je padel s kolesa na cesti pri Domajincih naš trgovec Rogan Janoš tako nesrečno, da je 12. t. m. umrl v bolnici v Radgoni, kamor so ga po nesreči prepeljali. Dobil je pri padcu tako hude poškodbe v trebuhu, da mu tudi takojšnja zdravniška pomoč ni mogla več pomagati. Preostalim naše sožalje!
*	Živo srno so ujeli. Ko se je nedavno po opravkih mudil kotredeški župan, g. Martin Drnovšek, v Znojiljah, je opazil bežečo srno. ki se je kmalu zamotala v gosto robidovje, iz katerega se ni mogla rešiti. Gosp. Drnovšek je srno živo ujel ter jo izročil zagorskim zakupnikom.
*	Mrtvo so našli v gozdu pri Žlici nad Žužemberkom 701etno A no Plutovo, ki so jo pogrešali že od 8. t. m. Nesrečnici se je omr.iHl um ter jc umrla bržčas od lakote.
*	Ciganska bitka v Gotni vasi. V Gotni vasi sta se stepli sredi ceste ciganski družini Jurkovič in Brajdič. V pretepu so vrgli cigani eno ciganko v potok. Morda bi tekla tudi kri, če ne bi Brajdiči zaplenili Mateju Jurkoviču vojaške karabinke, ki so jo izročili orožnikom.
*	Vlom na kolodvoru. Nedavno zvečer so opazili na laški postaji, da je bilo vlomljeno v prtljažno čakalnico in da je bila odnesena prtljaga gospe Karoline Hoflerjeve iz Gradca v vrednosti 3000 Din. K sreči je bil vlom odkrit pred odhodom vlaka proti Celju, s katerim je vlomilec nameraval zbežati v varno zatišje. Tako so ga pa kmalu našli skritega v neki koruzi blizu pokopališča ter ga
1,200.000 Din je zadel.. S
ali pa: 60, 80, 100, 200, 300, 400 ali 800 tisoč Din je zadel ta in oni, čitate vedno v no\ ko se vrši žrebanje v V. (milijonskem) razredu drž. razredne loterije.
Vsakdo zavida tem srečnežem dobljena bogastva in marsikdo vzklikne:
„Da Ibi jil* zadel jaz."
Da tudi Vi zadenete tak dobitek, je potrebno, da si kupite našo srečko držai razredne loterije, kajti, še nihče ni prišel do dobitka brez srečke.
Milijonski razred prične z žrebanjem že prvega novembra, zato je zadnji 2as naroČitev srečk. Imamo le še nekaj neobnovljenih srečk, ki jih bomo poslali onim, bodo srečke takoj naroČili po spodnji naročilnici. Tako boste igrali že v IV. r&zred Žrebanje tega razreda se bo vršilo že 5. oktobra. Naročilnico izstrižite in jo natančn izpolnite. V kuverti jo odpošljite na naslov:
ZADRUZNA HRANILNICA r. z. z o. ZJ
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta št. 19.
NAROCILNIC A.
zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petr i c.
Pošljite mi takoj sledeče srečke IV. razreda drž -n?;- ! i loterije in sicer:
-----------celih po Din 400' —
-------polovičnih po Din 200' -
-------------------------- četrtinskih po Din 100'—
Pošljite mi poštno položnico, da Vam znesek takoj na<ažem.
Razločno pisati!	Podpis in natančen naslov
prijeli. Dognalo se je, da je storilec Friderik Hri-bernik, slaščičarski pomočnik iz Celovca, ki ima na vesti še razne druge tatvine.
*	Brezobziren voznik. 65Ietna gluhonema občinska reva Marija Čopova je te dni nabirala po Kurji vasi pri Jesenicah milodare, za njo je privozil po poti Jože iz Zabreznice, ki je z vozom, naloženim z raznimi poljskimi pridelki, siroto podrl na tla, da sta ji šla prvo in zadnje kolo čez obe nogi tik pod koleni. Videvši, kaj je storil, je pognal voznik konja v dir, da bi ušel, toda mimo idoči delavci so ga ustavili ter prisilili, da je vzel poškodovanko na voz in jo prepeljal v njeno bivališče na Jesenicah.
*	Preprečeni vlomi v Mariboru. Mariborska policija je že pred leti uredila nadzorovanje onih stanovanj, ki ostanejo v počitnicah brez varstva Letos so detektivi in stražniki nadzirali 35 stanovanj in so bila ta stanovanja obvarovana vlomil-, skih posetov. Vlomilci pa imajo v točni evidenci vsa nenadzorovana in zapuščena stanovanja. Tako je neka gostilničarka na TržaSki cesti sredi noči opazila na strehi svojega kegljišča nekega moža, ki se je previdno oziral na vse strani. Ker je bilo jasno, da je imel možak slabe namene, je zbudila v hiši stanujočega orožnika, ki je pazil, kaj bo mož na strehi kegljišča napravil. Orožnik je možu na strehi zaklical in ker se ta ni odzval, je parkrat tudi ustrelil. Culo se je podiranje desk in bežanje. Drugo jutro so videli, da so vlomilci že odtrgali od stene kegljišča nekaj desk in da so očividno hoteli se splaziti skozi nastalo odprtino na drugo dvorišče ter obiskati stanovanje hišnega posestnika, ki je bil odsoten.
*	Vlom v Duplah. V Duplah pri Krizah sta 8. t. m. vlomila Anton Likovič in Stanko Pušar v zaklenjeni čebelnjak posestnika Jožefa Štulerja ter mu odnesla več medu. Razen tega je Likovič ukradel 9. t. m. iz nezaklenjenega skednja Stanku Pu-šarju na Okroglem pri Naklem skoro novo obleko, rjav suknjič, par novih rjavih in par črnih čevljev.
*	Izgnali so cigane. Dve ciganski družini sta se hoteli utaboriti v okolici Maribora, a sta bili ta-
3
koj izgnani iz okoliša in bosta poslan! nazaj Hrvatsko, odkoder sta prišli. Prišla je namreSj stroga naredba iz notranjega ministrstva, da e^ morajo cigani-nomadi kakor nekdaj takoj izgnati iz območja vsakega policijskega oblastva ali ereft niške postaje ter odpremiti v domačo občino, kjea jih je treba prisiliti k stalni naselitvi.
•	Sleparstvo z reklamnim stotakom. Cerklja* sko gasilno društvo je izdalo ob priliki edkritja spominske plošče pokojnemu starosti gasilske iv» ze, g. Francu Barletu, reklamne stodinarake bankovce. S takim reklamnim stotakom je prišel MU davno neki moški v dalmatinsko klet r Kranju. 7 njim je plačal žganje in dobil nazaj nad 90 Dii drobiža. Lastnik gostilne je takoj, ko je opazil slft parstvo, naznanil zadevo orožnikom.
•	Tatvina v ČeSnjicah. V Cešnjicah Je bilo nkrat denih šivilji Angeli Vidmarjevi več stvari, med nji mi srebrna ovratna verižica. Tatvine je osamljeni neka natakarica, rojena v Hamburgu, ki je net znanokam pobegnila.
•	Iz hiralnice v Ljubljani je pobegnil tavali« Janez Erlah, rojen leta 1871. na Korožki Beli i« tja pristojen. Erlahu je nekoliko omračen um. MoS je oblečen v črne hlače, slvkast telovnik in Mik« njič. Kdor bi kaj vedi o njem, naj javi to IjuMjai^ ski policiji.	}
•	Grožnja z revolverjem. Te dni pono?i sta e0 stepla v Gosposki ulici pred hotelom «Zvezdas v Celju gostilničar M. iz Savinjske doline ter me& sarski pomočnik K. iz Celja. M. je popival vel večer v gostilni in kavarni v družbi dveh moškit in neke lahkožive ženske. Pri sebi je imel yeČj<l vsoto denarja, ki jo je bil izkupil za hmelj. Ia ljubosumnosti sta se stepla z mesarskim pomoč-nikom. M. je potegnil revolver, nameril pomoS niku na prsi in sprožil. Na srečo ni bilo v ce« nikakega naboja. Mimoidoči mesar g. Alojzi Hohnjec je opazil nevarno situacijo, v kateri j« bil pomočnik, skočil na besnega gostilničarja ix mu iztrgal orožje iz rok.
•	Drzen vlom pri belem dnevu v Celju. Dne 13. t. m. dopoldne so videli stanovalci vile doka
torja Vrečka v ulici Benjanima Ipavca stopiti'delo brez temeljitega znanja slabo, polovičarsko
na dvorišče neznanega dobro oblečenega tujca. Mislili so, da hoče posetiti dr. Vrečka. Čez nekaj časa so ga zopet videli oditi s težkim kovčegom ,y rokah. Šele pozneje se je izkazalo, da je neznanec vlomil v podstrešno sobico, kjer spita kuharica in sobarica dr. Dragotina Vrečka. Odnesel j
jima je kovčeg z vso obleko in perilom. Policija zasleduje vlomilca, vendar do danes še brez uspeha.
* Poskusen beg iz sodnih zaporov. V zaporih okrajnega sodišča se nahajata Karel Bečan iz Preddvora, ki je izvršil večjo tatvino v gostilni Hrastnik na Gorenji Savi, in Pušar iz Podbrezij, ki je obtožen tatvine čebelnih panjev. V noči od četrtka na petek v minulem tednu sta hotela iz
in ne da nikdar zaželjenega uspeha. Ali ni resnica, da je nevednost najdražja stvar na svetu?
Za lažje razumevanje rastlinskega življenja moramo poznati najprej, kako je ustvarjeno rastlinsko telo. Vsled tega hočem v kratkem pojasniti rastlinsko življenje v toliko, kolikor
je neobhodno potFebno vedeti vsakemu kmetovalcu.
Znano nam je, da sestoji vsaka rastlina iz dveh delov: podzemskega in nadzemskega. Ta dva dela imata: korenino, deblo (krono), liste, cvet in plod. Vsi imenovani deli imajo svoje posebne oblike in opravila. Te dele imenujemo tudi «organe». Korenina, steblo in listi služijo za spre-
dar kaj zasluži, dene vselej nekaj na stran in pravi, da bo to za ,naprej'! Čakajte, vam pa kar prinesem, kolikor imam pripravljenega.)
Res se žena kmalu vrne in izroči popotniku štiri sto srebrnih goldinarjev. Tujec se naglo zahvali in jo brž odkuri dalje ...
Ko se zvečer mož vrne domov, mu jame žena vsa srečna in vesela praviti, da je prišel Naprej in da mu je dala vse, kar je bilo pripravljenega zanj.
«Nora baba,» se razjezi tesar, czdaj si pa vrgla vse najine prihranke potepuhu v žep! Čakaj, po svetu pojdem! Ako najdem neumnejšo od tebe, ti ne storim ničesar žalega, ako ne, potem pa le g'ej!»
Ob teh besedah zapusti tesar domačijo in prestrašeno ženo ter jo mahne po sveiit. Hodi in
so ljudje baš ob-
jemanje, prevajanje ter prebavljanje in presnav-kopall v 1 m debelem zidu luknjo, da bi pobeg-'Ijan je hrane; cvetje in plod pa imata namen, na-
nila. Kopanje pa je k sreči vzbudilo pozornost praviti seme, s katerim si rastlina pomnoži in siraseno zeno ter jo manne f jetničarja Vreša, ki je poklical orožniško pa- ohrani vrstoj	Pr«de n» Plan'no- kJer
fruijo. V celici so našli Že močna izdolben zid-' Potrebno je, da si pobliže ogledamo posamez- de a,'vellk mlinfkl kamen ,,n «e posvetovali, Bečana in Pušarja so morali zvezati.* f ne dele ali organe; njih delo in namen.	! iak°p' ga sp!"av.'h v. dolmo/ ker ni bil° nK P°ta
• Oživljajo stare vrste živali. Na jugu Rusije 1.) Korenina. Potom korenine je rastlina tam. lase oglast najstarejM: leži sredi ogromne stepe nekdanje plemiško utrjena v zemlji ter jo drži po konci; z njo spre-] .<^ajmlajši naj vtakne glavo v luknjo pa za-veleposestvo Askanja-Nova. To je tak«, zaitfmvo jem:; tudi največ hrane. Pomisliti moramo, kako1™1'"10 ^ skupaj navzdol. Ko se pnkotah v do-posestvo, da se bo zanj težko našlo primera. Tu močno morajo korenine držati drevo, da ga ne,,ino- naJ zakriC1' Pa bomo ^ kamen> se namreč ukvarjajo s poskusi, da bi spravili podero viharji. Seveda se zgodi tudi to, ako dre-| Vsi so bdi zadovoljni s tem nasvetom, izumrle živalske vrste zopet na dvet v novih, vo rase v peščeni zemlji ali če je vihar le pre- j <No- ti so že neumnejši od moje žene>. si je čim podobnejših tipih. Pred dobrimi štirimi leti silen. Korenina ne poganja nikdar hitro. To nam mislil tesar in krenil dalje. Hodi in h di in pride so opazili, da se nahajajo na tem posestvu živali, je dobro vedeti, da ne zamenjamo korenine s do gradu. Pred gradom ga ogovori grajska gospo-glede katerih se ni dalo razumeti, kako so došle podzemskim steblom. Podzemsko steblo imajo le dična in ga vpraša, kdo je. v to pokrajino. Tako n. pr. so našli neko posebno take rastline, ki jih razmnožujemo s potaknjenjem «Vseveden», se odreže tes-r. vrsto konj, pol konja, pol cebra in zanimive po- (boka. jagodičevja).	j Gospodična mu zdajci potoži, da ii je prešla
tomce starih bivolov-bizonov. Te in še druge Znano nam je, da so korenine raznolike. Kar se dragocena biserna ogr'>a. Tri sto goldinarjev da čudne pasme se dado mzl žili samo na ta način, tiče naših žit, trav in sočivja, naj navedem dve n'u rada da, ako jo najde.
da so si razne živali od domačin do eksotičnih vrsti. Pri enokaličnicah. t. j. rastlinah, ki kale' «Brž vam ne morem povedati > pravi tesar, iz nekdanjega graščinske <a malega zoološkega samo z eno kalico (žita. trave), so korenine vlak- «dajte mi tri dni odloga, potem bomo videli.> vrta izbrale okolico Askanje-Nove ter «e tu v pc- nate ter obstoje iz mnogo enaScih vlakenc ali ko-] Gospodična je zadovoljva in ga odpelje v polni prosto'ti križale med seboj. Tem so se za- reninic ter vse poganjajo iz ene točke. Pri dvo- grad. Tam mu odkaže sobo in mu da služabnika, tekli tudi o jaški bi-oli-bizoni iz beloveškega kaličnieah. t. j. pri takih rastlinah, ki vzkale z ki mu streže kakor imenitnemu gospodu. Ko pragozda. Pra ih 1 izon v je d: ues samo še okrog dvema klicama (fižol, grah, detelja, bob itd.), pa sluga na večer vpraša tesarja, ako še kaj želi, ta 700 na svetu o r g Askanjo-Nove je pa nastaja; imamo glavno korenino, ki poganja navpično v odkima in zamrmra: nova bizens' a vrsta ali j-asma.tRazvoj živalstva;zemljo, imenovano srčno korenino, ob njej so pa na Askanja-Novi s > veli roke znanstveniki in narasle stranske tanjše korenine, tekom štirih tef so ž? do<??*fi nepričakovane re-1 Ce pregledujemo korenine bolj natančno, opa-
zultate. Iz .vseh del v sve'a so zbrali tu razne zimo, da so porasle s prav tankimi koreninicami; posebno zanimive ži lske eksemplarje 'n sedaj]s temi srkajo hrano. Te koreninice so tako tanke, imaji že izračunano, \ kolikih letih bodo obno-da jih komaj opazimo, imenujemo jih korenin
vili razne, s .oraj že i uti rle vrste.
* 0 sreči lahko govori vsaka gospodinja, ker
«Bog bodi zahvaljen. enega že imam > Sluga prestrašen odide in začne med služabniki toniti, da je bolan. Zato za drugi dan da gospodična gostu drugega služabnika Ko spet ta na večer vpraša gosta, ako še kaj želi, tesar zopet odkima in zamrmra:
«Bog bodi zahvaljen. imam že dva S Tudi ta služabnik zdaj prestrašen xHde in
s k e 1 a s c e ali sesalne korenine.
Pri sadnem in tudi drugem drevju opazimo se ji nudi prilika, da lahko pere z Radionom, '(dobro vidimo pri drevesu, ki ga je podrl vihar) začne tožiti, da je bolan. Tako določi wn=podična Perilo pustiš preko noči v vodi, a drugega dne debelejše in tanjše korenine. Korenina je podob- za tretji dan gostu še tretjega sfu'abni';a. Na ve-
- - - - ...... - • • na krvni žili, ki se razcepi v vedno tanjše žilice čer sliši zopet ta zagor^Jati gosta:
tako, da so nazadnje nevidne očem; te prepre-] «Bog bodi zahvaljen, zdaj imam pa že vse zajo vse dele telesa. Debele korenine so drevesu tri!» opora, tanjše sesalne koreninice so daleč od deb-
se lahko v času pripravljanja obeda pol ure kuha v Radionu in opere, da bo belo kakor sneg,
* l'ri vpadlcin rjavosivem obrazu, utrujenih | očeli, slabostih, potrtostih, hudih sanjah, želodčnih bolečinah, pritisku krvi v glavo ali kadar človek živi v mislih, da je bolan, se priporoča, da nekaj dni zapored popijemo na tešče kupico prirodne grenčice «Franz Josef >. V zdravniški praksi zatorej predvsem uporabljajo vodo cFranz Joset>, ker na lahko odstranjuje vzroke mnogih bolezenskih pojavov. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
„v t.
LJUDSKO VSEUČILIŠČE
merno spojene med seboj.
KAKO ŽIVE RASTLINE.
Kadar sejemo žitna zrnja, sadimo sadeže, mi-riimo, naj nam obrodi obilen sad, ki ga porabimo ea prehrano družine, deloma za krmo in nastelj | živini. Ko zasajamo sadno drevo, želimo, da kmalu odraste ter rodi mnogo dobrega sadja, ki ga istotako porabimo bodisi sveže, posušeno ali konzervirano kot osvežujočo hrano.
Pri takem delu pa pomislimo malokdaj, kako so ustvarjene rastline, česa potrebujejo za dobro rast in obilno roditev sadu, kako in v kakšni obliki sprejemajo hrano in jo prebavljajo. Tudi o tem ne mislimo, da so tudi rastline živa telesa, ki potrebujejo prav tako kot žival in mi: hrane, vode, zraka, svetlobe in toplote. Premalo razmišljamo o pravkar navedenih stvareh; toda vedeti nam je treba, ker le potem bomo rastline sadili in oskrbovali prav ter nam bodo tudi bogato poplačale z obilnim pridelkom. Vemo, da je vsako
Sluga se prestraši, da se ves trese in komaj Ia ter preraščajo vso okolico. Če korenino izru- odmotovili iz tujčeve sobe. Spodaj vpraša svoja jemo, vidimo, da je vsa porasla s prstjo, ki se dva tovariša:
drži okrog. Konec Vsake laskavice je pokrit z ne-: «Ali je vama gost kaj rekel zvečer, preden je kako kapico, ki jo imenujemo koreninska vaju .odšlovil?>
kapica. Le-ta varuje nežne dele korenine, da j prvi in drugi povesta, kakšno sta morala sli-se ne poškoduje pri rasti, ko prodira zemljo. , šati.
Najvažnejše so sesalne koreninice; z njimi1 <Potem ni dvoma, da ve, kaj smo storili. Temu srkajo rastline v vodi raztopljene redilne snovi, človeku ne bo mogoče utajiti tatvine. Biserna ki pa morajo biti v taki obliki, da jih morejo spre-| ogrlica, ki smo jo ukradli gospodični, bo zdaj jemati. Sesalne koreninice ne morejo sprejemati naša nesreča.*
samočistih prvin, temveč te prvine so zato pri- j Pomenjkujejo se in posvetujejo in nazadnje
(Dalje.) | sklenejo, da mu vse priznajo in ga skušajo pre-prositi in pregovoriti, naj jih ne izda. Vrniti hočejo na kak način tudi dragoceno ogrlico, poleg tega pa dado še njemu vsak- po sto srebrnih tolarjev.
Drhte in skesano mu četrti dan zjutraj služabniki priznajo svoj prestopek in ga prosijo milosti.
<Ali imate kaj gosi v gradu?> vpraša tesar. Ko mu pritrdijo, jim veli, naj ogrlico zatlačijo gosi, da jo bo požrla, pa bo vse dobro. Nato mu odštejejo vsak po sto tolarjev, takoj zatem pa že tudi pošlje gospodična ponj.
<Ali bo mogoče izvedeti, kje je ogrlica?* <1, seve, tale gos jo je požrla>, pravi tesar. Gospodična brž ukaže pobit gos. In glej, dragocena ogrlica je najdenal Vsa srečna odšteje gospodična vsevednemu gostu obljubljenih tri sto goldinarjev, pa še jedi in pijače mu d& na pot cNo, tudi tu so neumnejši od moje žene>, se veselo smeje tesar, ko gre po svetu dalje. Kar ne
„To bo pa za naprej"
. (Iz Roža.)
Živel je nekoč lesar, ki je imel na moč dobro ženo. Kjer je vedela in znala, mu je skušala ustreči.
Kadar je prinesel mož svoj zaslužek domov, je vselej dal nekaj ženi, nekaj je pa shranil, češ:
<To bo pa za naprej.*
Kaj tesar s tem misli, tega žena ni vedela, moža pa tudi ni marala nadlegovati z vprašanji.
Ko ji tesar nekoč zopet tako daje od svojega zaslužka, pride v hišo popotnik in prosi vbo-gajme. Zena mu d& mleka in kruha, ko pa mož odide, še povpraša, kdo da je.
<Jaz sem Naprej*, se odreže popotni človek, ženica pa vsa vesela:
<A, tak vi ste Naprej?! Hvala Bogu, da ste prišlil Moj mož že toliko časa hrani za vas. Ka-
more se nasmejati, tako se mu zdi imenitno vse skupaj.
Ko tako veselo kroži spotoma, sreča žensko, ki se glasno čudi njegovi dobri volji.
<1, kaj ne bom vesel, ko prihajam iz nebes>, se odreže tesar, ona pa brž:
<Joj, iz nebes? Ali ste kaj videli mojega moža tam? Pred dvema letoma se je preselil v večnost.*
<Seveda sem ga videl*, pravi tesar. <Revež je tam, revež. Svinje mora pasti in ves razcapan je že.>
Ženski se milo stori. Zato povabi nebeškega gosta s seboj, ga nahrani in napoji, mu naveže v culo moževe najboljše obleke in še štiri sto goldinarjev mu dš povrhu, naj jih nese možu, da bo v nebesih imel za priboljšek.
<Bom že pošteno odrajtal*. pravi tesar in jo brž mahne naprej. Grede sreča mladega moškega, ki je jezdil na iskrem belcu.
<šn«ent>, si misli tesar, cali le to ni sin rajnega?*
Skrije se tedaj za grm in oprezuje. kam po-jezdi mladi človek. Ko vidi, da krene tja, kjer .i dobil on obleko in denar, skrije brž culo v grmovje, sam pa sede ob poti, povezne klobuk na tla in ga tišči z obema rokama ra rušo Kmalu prijezdi mladi človek na istem belcu nazaj in hlastno vpraša te°arja:
<-Ali ste kaj videli kakšnega človeka s culo iti tod mimo?*
'Seveda sem ga.> pravi tesar. <pa še kako se mu je mudilo.*
<Ali hi hoteli skočiti za njim?* <Bi! Famo fukajle prd klobukom imam tako lepepa ptiča, pa ne vem. kam bi ga shranil *
Mladi jezdec brž skoči s konja in se ponudi, da bo on čuval ptiča.
«Pa dobro tiščite na krajce, da vam ne od-frči*, naroči tesar, zajaše belca in oddiija.
Oni čaka. čaka. ko pa tujca le ni nazaj, dvigne klobuk, toda o prelepi ptici ni nikjer sledu. Zdaj šele spozna, da je pr potnik iz nebes ukanil tudi njega. Ves osramočen gre domov. Prej je bil mater onegavil, kako more biti tako lahkoverna, da daje takemu klativitezu obleko »n denar, ko pa zdaj mati vpraša, kako je opravil on. se odreže: c Oh. dobro! Tisti človek je bil res iz nebes, pa sem mu dal še konja, da bo prej spet pri očetu.*
Tako je zakril sin rrjnega svojo sramoto. tesar pa je odšel po klobuk in obleko, čim je opazil, da je mladi krenil domov.
«No,» je dejal, czdaj vidim, da je na svetu še dosti, prav dosti neumneiših od moje žene.*
Zadovoljen tedaj odjezdi proti domu. Culo lepe nove obleke, belca in tisoč srebrnih tolarjev je imel. zato je pač lahko pogrešil tistih bore štiri slo, ki jih je bila njegova žena dala popotnemu cNapreju*.
Zenkica, ki ga je doma v strahu pričakovala, je bila nemalo začudena, ko je zagledala možev vedri obraz. Ko ji je pa šele pojasnil in pokazal, kaj vse je pridobil na potu, se je vsa blažena nasmehnila. češ:
«Brez mene vsega tega ne bi .bilo.* cZato ti pa tudi ne porečem nikoli več žal besede*, jo je pohvalil tesar in zadovoljno živel ž njo v blagostanju še dolgo vrsto srečnih let.
Ivan Albreht.
Hlapec brez imena
(Iz Roža.)
Za Celovcem nekje je prišel mlad župnik na faro. Zupnišče je imelo precej veliko kmetijo in je moral župnik imeti po več poslov. Najel je bil že kuharico in deklo, dve prav pridni dekleti, samo hlapca mu je še manjkalo, pa nikakor ni mogel dobiti primernega fanta. No, tedaj pa pride mimo popoten mladenič, češ, da išče zaslužka in prosi podpore. Kuharica pokliče župnika, ki mu je bil mladi tujec kar na prvi pogled všeč.
«Ce iščeš zaslužka,« mu pravi, «ti pač ni treba podpore. Pri nas baš rabimo hlapca, pa lahko kar ostaneš.«
Fant je bil s tem zadovoljen in se je kar na mestu udinjal. Bil je prav priden in je zelo vestno opravljal vsa svoja dela, pa tudi sicer se je vedel tako, da je bilo vse zadovoljno z njim. Čez nekaj časa ga potem pokliče župnik k sebi.
»Prav zadovoljen sem s teboj,« mu pravi, «samo čisto sem te bil pozabil vprašati, odkod si in kako ti je ime.«
Hlapec nekam sramežljivo pogleda in se obotavlja.
«Je tako s tem,« začne nazadnje, «da me je skoraj sram povedati. Staršev nisem nikoli poznal in tudi ne vem, kje sem bil rojen. Vedno sem bil pri tujih ljudeh. Ko so se me v enem kraju naveličali, sem šel pač v drugega, tako da vam sam ne vem povedati, odkod sem prav za prav.«
Župniku se je fant zasmilil.
«Nič ne bodi preveč žalosten,« mu reče, «Bog za vse skrbi. Ako ostaneš priden, kakor si bil doslej, lahko ostaneš pri nas, dokler te bo volja. Ali kakšno ime so ti pa vendar dali pri krstu?«
«Bog ve,« pravi hlapec še bolj žalostno. «kli-cali so me vedno tako, da me je res sram po-j vedati!«
»Kako pa Ie neki?» «Piškav zob», odvrne hlapec.
seve,« pomilovalno odvrne župnik, «to Hme res ni za človeka. Te bomo rajši kar naprej ' klicali za hlapca.«
Pri tem je ostalo dolgo časa, polagoma se je pa zazdelo tudi kuharici čudno, zakaj hlapca nikdar nihče ne pokliče po imenu. Premišljuje in premišljuje in nazadnje le ne more več premagati svoje radovednosti, pa ga vpraša na samem, I kako mu je ime. Hlapec se spet obotavlja in obo-i tavlja ter nazadnje pravi:
«Oh. no, če že mora biti, bom pa povedal! ,Dominus vobiscum' mi pravijo. Saj veste, da mi je nerodno tako ime. Zato me je bilo tudi sram | povedati.®
«Saj res,« meni kuharica, «te bomo že kar ra-! prej klicali le rajši za hlapca.«
Pri tem je ostalo. Niti župnik niti kuharica ' nista nikdar omenila hlapčevega imena, da se ne bi ljudje norčevali iz njega. Tako je minilo 1 skoro leto in dan. Hlapec je bil vedno enako pri-! den in ga je imela rada vsa fara. Njegova poštenost in vesnost je bila tako vzgledna, da so vsi gospodarji radi priporočali župnikovega hlapca svojim poslom v posnemanje.
Končno je jela še deklo mikati radovednost, kako je prav za prav hlapcu ime. Dolgo se je premagovala, nekoč pa ga le vpraša. I Hlapec se spet začne izgovarjati, kako mu je nerodno povedati, ko pa zveni njegovo ime tako čudno.
' «1, saj si vendar kristjan, ali ne? se čudi dekla.
! «Tisto že,» pravi hlapec, »ali z mojim imenom je vendar križ. ,Mene — srbi' mi pravijo.«
«Bog pomagaj.« se zavzame dekla, «s takim imenom pa res ni nič.«
Da ne bi poštenega in prijaznega mladeniča spravljala v zadrego, tudi dekla noče izdati hlapčevega nerodnega imena. Tako spet mine skoro leto in dan. Zgodi se pa, da mora župnik nekoč po opravkih v mesto in ostanejo posli sami doma. Nihče ne misli nič hudega, vsak opravlja svoje I delo, a pod noč naenkrat izgine hlapec. Ko se ! vrne župnik domov, opazi, da je izginil ves de-i nar. Vpraša kuharico, vpraša deklo, toda nobena I ne ve nič. Ko pa hoče vprašati še hlapca, ga ni j nikjer. Zdaj so brž vsi vedeli, da je denar odnesel | hlapec.
Spet mine dokaj časa. O denarju in o hlapcu ni niti duha niti sluha. Na žegnanje med mašo se pa dekla nekako ozre na moško stran v cerkvi in nenadoma zagleda pobeglega hlapca.
«Mene srbi.«
Ta se niti ne zmeni za to, a dekla le ponavlja:
«Mene srbi.«
«Se pa popraskaj,« ji odvrne kuharica, se pri tem nekako okrene in zdajci tudi ona opazi na moški strani pobeglega hlapca. Da bi župnika opozorila nanj, se prerije k angelski mizi in še-peče proti oltarju:
sije na nočnem nebu in tako Ivorl celoto.
Slična celota se vidi pri 7 prednostih, kater* Ima
Ter penim s
"i "^m,
«Dominus vobiscum —» «Komu sem le danes prepočasen,« si misli župnik, «da mi ne da miru.» Ko pa pride naposled do tega, da se obrne proti srenji, zagleda tudi on tatinskega hlapca.
«Ljubi farani,« vzklikne zdajci, <prosim vas, držite ,piškav zob'!«
Vsa cerkev se zgane, ker menijo pač vsi, da se je župniku zmešalo. Preden pa je minila maSa in so mogli ljudje izvedeti, kaj je pomenila žup-nikova prošnja, ni bilo o pretkanem hlapcu niC več sledu ...
Ivan Albreht
Sadje in zobje
Dognano je. da uživanje sadja zelo dobro j vpliva na zobe. Ko grizemo in žvečimo sadje, se pri tem čistijo zobje. Kislina, ki se nahaja v sadju in ki jo dobimo med zobe in v zobe, uničuje ' vse tiste glivice, ki povzročajo gnijenje zob. Tudi zmehčuje oziroma raztopi ta kislina zobni kamen, če se je pričel delati.
Sadna kislina je za zobe ne samo popolnoma neškodljiva, ampak celo koristna in vsekakor le dobro vpliva na razvoj zob. To velja pred vsem za jabolka. Jabolka so naravnost čistilo za zobe. A tudi drugače so zelo zdrava jed.
Med ljudstvom je razširjeno mnenje, da zvečer ni dobro jesti jabolk, in starši jih navadno prepovedujejo otrokom, češ, da jabolka težijo želodec in da človek po njih ne spi dobro. To je zmota. Zdravniki so že davno dognali, da je zvečer najbolj zdravo jesti jabolka, ker uplivajo zelo dobro na prebavo in s tem tudi na lahko, mirno spanje. Seveda preveč se najesti jabolk, preden gremo spat, to tudi ni dobro. Eno ali dve jabolki, j to zadostuje. Hruške pa zvečer niso priporočlji-; ve, ker so teže prebavljive. To velja tudi za suho sadje, ki ga je bolje zvečer ne jesti, četudi kuhano.
Zapaljeno perilo
Tudi pri največjii pažnji se lahko pripeti, da perilo pri likanju kaj prismodiš z likalnikom, kadar je zelo vroč. Ce si ti je primerilo, tedaj zmoči belo krpico v čistem kisu (jesihu), v katerem si raztopila malo kuhinjske soli. S to krpico zdrgni ožgano mesto in madež bo izginil, seveda če ni blago skoz in skoz prežgano. Izmij nato do-
r
itično mesto še z mlačno milnico (žajfnico). Ko ee js posušilo, zlikaj dobro, in madež se ne bo več poznal. Drgniti pa moraš po zunanji strani t. j. na tisti strani, kjer je prismojeno, ne na notranji.
Da se ogneš nevarnosti, pri likanju kaj zapa-liti, je sploh najbolje, če, dokler je likalnik zelo \vroč, podlagaš vlažno krpo tam, kjer likaš.
Za kuhinjo
i Buče kot prikuha. Jedilno bučo operi, olupi in p zribaj kakor repo, nakar jo osoli in pusti stati iol ure. Iz ene žlice masti in moke naredi pre-aganje, na prežganje pa deni ožeto bučo, preme-Ižaj in dodaj žlico kisa. Ko si dušila kakih pet iminut v kozi, prilij malo vode in pusti, da se datlje duši vsaj eno uro. Nato dodaj žlico kisle smetane, in ko se je malo prekuhalo, je jed gotova.
Nadevana jajca. Skuhaj tri jajca v trdo. Ku-liana deni v nrzlc vodo, da se ohladijo. Nato jih plupi in prerezi čez polovico in izdolbi ven rumenjake, ki jih deni v skledo in jim dodaj za Dreh siro\ega ma=la, ščep popra, par zrn soli, Inalo drobn • zre; anega drobnega peteršilja, žlico naribanega parmezanskega sira in žlico sladke smetane (če hočeš, dodaj še pol žlice francoske gorčice). Nato »se dtbro zmešaj in nadevaj s to emesjo izdolbene "aičje polovice. Položi jih drugo nraven druge * skledo in na vrh vsakega nade-Vanega jajčka deni prav tenko odrezo urovega Imasla. Preden p<i cias maslo, pctresi jajca s krušnimi drobtinanii. Ta jajca daš lahko s kuhano in cabeljeno karfijolo na mizo, lahko pa tudi sama kot med jed ta oj za juho.
Mešani kon>?ot. Kuhaj v enem litru vode tri-Eetrt kile sladkorja. Nato prideni eno kilo olup-enih in na krhlj če ziezpu h hiušk, Ko je 20 mi-it vrelo, t priden i eno k "o clupl enih in na krh-e zrezanih jabol.:, in ko je tudi to vrelo minut, prideni eno kilo olupljenih ?e"pelj. (Da ireš češplje olupiti, jih poprej po par i s kro-m). Vse skupaj na ahko premešaj'in kuhaj še .0 minut. Nazadnje f r deni tri game salicrla in ipolni kozarce s še gorkiii; sa-ijem. Kozarce pa š pcprej ogreti, da t n^ popokajo. Ko so se polnjeni kozarci ohladili, potresi še ■ vsakem Badje pov i h s saliciloviin praškom, nato jih za-peži s pergainentnim papir.em in shrani ua su-pem kraju.
I Kvaša za divjačino. Kakor znano, je divjačina fciajbolj olai^na, če je prirejena v k\aši ali paci, kakor ravadno pravimo. Kvašo naredi tako-le: Kalij v lonec en liter vode in daj noter eno drobno zreznno čebulo, strok česna, koren peteršilja, fen rdeč korenček, dve žbici, nekoliko zrn popra, košček muškatovega cveta, en lovorjev list. Korenček in peteršilj morata biti na ploščice zre-Eana. Nato še osoli in vse skupaj kuhaj četrt ure. Ko je kuhano in ohlajeno, prilij tričetrt litra kisa, nakar zlij to kvašo na meso. Me^o divjačine, če §e etaro, pusti ležati v kvaši pet do šest dni, za mlado meso pa zadostuje 24 ur.
Pljučna pečenka pc načinu divjačine. Vzemi Bno kilo tako zvane pljučne pečenke, potegni z jnje kože in žile, naredi kvašo in ohlajeno zlij na imeeo. Drugi ali tretji dan vzemi meso iz kvaše, pretakni (našpikaj) s slanino, najbolje s pre-.jenim špehom, osoli in položi v kozo, v kateri i razgrela veliko žlico masti in tri kocke slad-orja. Sladkor naj porjavi. Zraven prideni tudi ilenjavo, ki si jo pobrala iz kvaše. Nato peci o dolgo, da postane pečenka mehka. Med pe-ienjem jo moraš večkrat polivati s sokom. Nato rcemi pečenko iz koze. Sok z zelenjavo vred pre-lači skozi sito, nakar zlij sok zopet v kozo. V skodelici zamešaj tri žlice kisle smetane z žličico moke in to mešaje zakuhaj v sok. Ce postane Dmaka gosta, prilij primerno juhe ali vode. Nato razrezi pečenko, jo deni v skledo, in ko je sok minut prevrel, ga zlij po pečenki. H taki pe-i naredi ali krušne cmoke ali polento ali pa ačen krompir. Tudi makarone se podajo zra-
j* rt
Jabolčna mezga. Jabolka operi, Izrezi jim muhe, odstrani peclje ter jih razreži, vsakega na štiri dele. Stresi jih v lonec, prilij na en kilogram
jabolk eno do dve žlici vode, pokrij in duši, da se zmehčajo. Zmehčana jabolka pretlači skozi sito in stehtaj sok. Za en kilogram soka deni v lonec pol kilograma sladkorja in četrt litra vode ter skuhaj sladkor, da je prav gost. Potem zlivaj vanj sok in dobro zmešaj, tako da se sladkor nikjer ne bo držal lonca. .Postavi nato na ognjišče, da se počasi kuha kake pol ure. Kuhano mezgo nalij še gorko v steklenice, ki„si jih prej v pečici dobro segrela. Ko si v štedilniku nehala kuriti, postavi steklenice v pečico, da se povrh | naredi skorja, Po vrhu potresi s salicilom ali pa j položi v rum pomočen papir. Zaveži jih šele drugi dan s pergamentnim papirjem.
Praktični nasveti
Saje so prav dobro gnojilo za cvetlice lončnice kakor tudi za nekatere vrtne rastline. Saje polijemo s kropom in jih tako raztopljene po malem dodajemo vodi, s katero zalivamo. Zalivati pa smemo s tako vodo le rastline, ki še rastejo in cveto, ker potrebujejo takrat za svoj razvoj mnogo hranljivih snovi, ki jih stoprav vsebuje saje. Zelo priporočljive so saje za kumare, jagode, drobnjak itd., ker poleg svoje hranljivosti uničujejo tudi gliste.
Če krompirju koža razpoka, preden je kuhan, tedaj mu odlij vodo, ga zalij z mrzlo vodo in potem dalje kuhaj.
Da ohranimo sir dalje časa svež, ga je treba zaviti v tenko, prozorno tkanino (muslin), ki smo jo poškropili s kisom
Galoše. Če so galoše dobile kako majhno razpoko ali se malo raztrgale, jih lahko sami zakrpamo, vsaj še za nekaj časa. Male trpentinovega olja zmešamo s smolo ;n pa o toliko kavčuka, da dobimo gosto zmes, ki se vleče. S tem zalepimo poškodovano mesto na galoši.
Satenasto perilo moraš prati v topli vodi, pomešani z boraksoin. Belo svilnalo parilo pa ohraniš v prvotnem stanju, ako zadnji vodi, v kateri izpiraš, dodaš n>alo sladkorja.
Bela kožuhovina se hitro urnaže, a tudi !ahko očisti. Zmešaj 10C gramov magnazije z 20 gr. tako zvaneg« «Zink\veissa> in četrt litra bencina. To mešanico nadrgneš s ščetko na kužuhovino, in ko je kužuhovina zopei čis'a, jo dobro iztr'.;aj.
Plesen na ukulianeni sa-ju. Če sadje v kozarcih ni dobro zapeto ali pa ne dobro u:uihnno, se rada pojavi povrhu plesen. Pomagaš si lahko s tem, da nasuješ v kozarec za prst debelo sladkorja in sicer drobno stolčenega.
Cvetl;ce v vazi ohranimo dalja časa sveže, če vržemo v vodo košček bukovega ali kakega drugega lesnega oglja. Oglje očisti tudi vodo in jo ohrani dalje časa svežo.
Uvele cvetlice v vazi lahko zopet osvežimo, ako jim malo skrajšamo, oziroma odrežemo stebelca in jih potaknemo za trenutek v vročo vodo. To pomaga tudi bolnim rastlinam v loncih. Ako je sploh mogoče rastlino še rešiti, jo nekajkrat zalijmo z vročo vodo ali pa vanjo povez-nimo lonec z rastlino.
Ako srebrnina kaže madeže, jo očistiš s tem, da jo deneš v vodo, v kateri se je kuhal krompir.
Za snaženje kositraste (cinkaste) posode je najboljša limona in sol.
Normalna raketa, kakršno poznamo tudi mi, se premika s pomočjo enostranskega pritiska, iz-virajočega iz spodnjega dela, kjer gore sproti snovi, ki razvijajo visoko toploto. Taka raketa odnaša s seboj samo gorivo, ki je zaprto v nji. Lahko se pa spoji raketa s kakim prometnim sredstvom, ki bi ga vlekla za seboj. Najprej so delali nemški tehniki poizkuse z modelom brez-motornega letala. V ta namen so vzeli model enokrilnika brez repa, ki je bil narejen, da so lahko pritrdili nanj dve raketi. Prvi poizkusi so pokazali, da je treba rakete pritrditi tako, da model med poletom ne izgubi ravnotežja. Ko so prvotni defekt odstranili, se je več poizkusov posrečilo. Nekaj poizkusov so napravili z manjšimi raketami in hilrost poleta je bila običajna. Ko so pa pritrdili na model večjo raketo, je po startu hitrost neprestano naraščala in končno je letel model s hitrostjo 500 km na uro. Ker pa ni bil zgrajen za tako veliko hitrost, se je prelomil in padel na tla.
Po poizkusih z modelom so se vršili poizkusi s pravim letalom. V ta namen so vzeli brez-motorno letalo tipa race z višinskim krmilom spredaj. Raketi sta bili tako veliki, da sta nado-mestovali približno motor s 7 do 8 HP. Obe raketi je prižgal pilot sam s pomočjo električnega toka. Letalo je vodil pilot Stamer. Startal je brez najmanjše nezgode in letel tako mirno, kakor da bi imel najboljši metor. Letalo se niti treslo ni, kakor se trese motorno letalo. Pilot je mislil, da leti z običajnim brezmotornim letalom. V zraku je napravil celo dva kr. ga. Zal je te zanimive poizkuse prekinila nezgoda. Pri naslednjem po-| letu je eksplodirala takoj pc startu prva raketa in krila so se vnela. Pilotu se je sicer posrečilo pristati, toda ta čas se je vnela druga raketa in ogenj je letalo znatno poškodoval. Strokovnjaki .so se na podlagi teh poizkusov prepričali, da je ! raketni pogon Ielala v načelu mogoč. Seveda je pa do praktična vporate raketnega p gona še dolga pot.
Tudi letala lete na raketni pogon
Opelove vožnje z raketnim avtomobilom so vzbudile zanimanje za vprašanja pogona modernih prometnih sredstev z raketami. Vršile so se vožnje z raketnimi avtomobili in govorilo se je celo o raketnem poletu v vsemirje. Manj pa je znano, da so delali Nemci nedavno tudi poizkuse z raketnim pogonom brezmotoraih letal in velikih aeroplanov. Poizkusi so se v splošnem dobro obnesli. Delala jih je na pobudo Opelove tovarne neka družba z modeli svojega poizkus-nega zavoda in z velikim brezmotornim letalom. V naslednjem hočemo na kratko orisati bistvo raketnega pogona brezmotornih letaL
X Proslava stoletnice rojstva Leva Tolstega. V začetku minulega tedna so se pričele v Mo?kvi velike slavnosti ob stoletnici rojstva pisatelja Tolstega. V velikem gledališču je predaval o velikem možu sam prosvetni minister Lunačarskij. Nato je profesor Sakulin orisal Tolstega kot umetnika in pisatelja. V nemškem jeziku je govoril o Tolstem pisatelj Zweig. Navzočih je bilo polno zastopnikov Amerike, Anglije, Ila ije, Španije, Perzije in Litve. V imenu
ruskih pisateljev je govoril Boris Pilnjak. Otvoritvi jubilejnih svečanost je priscstvovilo kakih 3000 oseb. V torek so otvorili jubilejno razstavo, v sredo pa so inozemski gostje ruske vlade napravili izlet v Jasno Poljano.
X Govorila je 25 jezikov. V Londonu je umrla v starosti 73 let gospcdiiina Jane Harisonova, ki so jo nazivali «največjo jezikovno prikazen na svetu». Govorila in pisala je namreč kar 25 jezikov. Med drugimi je poznala tudi več starih semitskih jezikov. Zapustila je številne spise velike znanstvene vrednosti.
X Davek na kratka krila. Občinski svet španskega mesteca Alendre je sklenil, da uvele davek na ženska krila, ki so krajša od predpisane mere. In res so se pojavili zadnje dni po mestnih ulicah davčni ekeskutorji z metrom v roki in zapisali vsako, proti predpisom oblečeno damo, da jo potem obdavčijo. Seveda pa ženskam s tem nikakor ni prepovedana nošnja kratkih kril, Samo da plačajo davek, pa nosijo lahko krila kratka, kakor se jim zljubL Čim krajša bodo krila, tem večji bo davek. Čim več dam v kratkih krilih, tem večji dobiček občine. Mestne lepotice, seveda, ne mislijo na to, da bi zaradi tega skrajšale svoja krila. Mestni župan je v skrbi za občino trdno prepričan, da njegove občanke nikdar ne bodo prenehale nositi kratka krila, razen seveda, ako bi se izpremenila moda.
X Kužna mrzPca v Grčiji. Na Grškem je razsajala nalezljiva mrzlica, ki je preobrnila vse življenje. Mesto Atene je porabilo poprej dnevno 260.000 kg kruha, sedaj pa samo še 55.000. To je
uradno dognano. Skoro vse Atene so bile bolne in niso mogle jesti. Število bolnikov, pri katerih se je bolezen le napol razvila, je vnašalo 150.000 do 160.000. Uradno poročilo pravi, da je že 58 % vsega prebivalstva prestalo to bolezen. Banke in pošte so bile večidel zaprte, ker je večina uradnikov zbolela. Telefonska centrala je razpolagala pred nekaj dnevi le z eno telefonistko. V Pireju je bilo še slabše kakor v Atenah. K sreči so bili smrtni primeri razmeroma neznatni. Med 3000 bolniki je umrl eden. Najboljše zdravilno sredstvo je led. Zato po ulicah slišiš neprestano vpitje: «Led! Led!» Ladje, natovorjene z ledcm, so prihajale dan za dnem. Bolezen lajšajo tudi citrone, zdravila pa čisto nič ne pomagajo. Mrzlica doseže 39 do 40 stopinj, udi omrtve in človek postane tako slab, da cele tedne ne m^re pošteno stopiti na stopi. Sedaj se je ta kuga že zelo polegla.
X Svoj grob je obiskal. Te dni je dospel v Francijo iz Bostona trgovec Karahalas, da obišče svoj grob. Možak je namreč čital v listih, da je v Franciji pokopan in da je dobil celo spomenik. Mož se je kot ameriški vojak boril med svetovno .vojno na francoski strani. Ko je bil ranjen, se je kot nesposoben vrnil v Ameriko. Komaj se je umaknil kot ranjenec, so že sovražne granate popolnoma razbile njegovo bivšo postojanko. Oddelki nekega francoskega polka so našli v razvalinah postojanke tudi popolnoma razmesarjenega mrliča z neko listino na raslov Karahalrsa Mogoče je bil to bivši bojni tovariš Američana. Mrliča so pokopali in na spominsko ploščo s< dali ime ameriškega vojaka Karai alasa. Bostonski trgovec je sedaj na <svoj» grob položil venec z napisom: «2iv in zdrav sem videl svoj grob*.
X Italijani aretirali bebca kot vohuna. V začetku avgusta t. 1. je izginil z Brennerja na Tirolskem 28Ietni kreten Karel Tollinger. Imenovani je tako duševno zaostal, da si ne mere služiti kruha, zaradi česar ga vzdržuje domača občina. Ne zna ne pisati ne citati in se mu na prvi pogled vidi, da je bebec. Domačini, ki so Tollingerja pogrešili, so sklepali, da se je bebec ponesrečil. Pred dnevi pa so pripeljali Tollingerja do avstrijske meje italijanski miličniki. ■ ki opravljajo obmejno službo. Izročili so ga avstrijskim obmejnim oblastem vsega raztrganega in razcapanega. Podčastnik, ki je pripeljal kretena do meje, je povedal, da so našli italijanski vojaki bebca pred petimi tedni na meji. Obnašal se je tako suml jivo, da so ga osumili vohunstva in aretirali. Zato so ga poslali \ B lcan, kjer so
ga oblastva zaprla v vojaško ječo. Italijani so poslali Tollingerja nazaj s potnim listom, v katerem je stalo, da je bil bebec aretiran zaradi špijonaže. Presedel je tri tedne v ieči v Bolcam-11 dni pa v Brixnu. Vojaško oblastvo. ki jc revčka zasliševalo, je smatralo, da se Tollinger samo tako fcvito drži in da noče izdati ničesar. Na vsak način so hoteli organi javne varnosti izsiliti iz kretena kakšno izjavo. Bebec pa je samo pohrkaval. Ker baje ni hotel govoriti, so ga tudi pretepali. Avstrijci so vsaj dognali, da ima Tollinger po živqtu vse polno brazgotin in prask, ki so mu ostale od udarcev. Fašisti so, ga očividno obdelavah tudi z razbelejenim že-j lezom, zakaj bebec je imel več mehurjev, ki | izvirajo od opeklin, škoda, da je Tollinger tako bebast, da ne more dati nobenega pojasnila, kaj so ž njim počenjali. Kljub temu pa govore zaraščene rane na njem dovolj zgovorno in jasno, da ni nihče v dvomu glede prakse, ki jo uporablja italijanska policija pri osebah, ki jih osumi vohunstva.
X Zagonetna tatvina otrok v Indiji. Indijsko javnost razburjajo skrivnostni dogodki, ki jim nihče ne ve prave razlage. Sredi noči, iz zaprtih sob, ob prisotnosti staršev izginjajo komaj rojeni otroci, ne da bi niti najmanjša sled ostala za storilci. Policijska oblastva menijo, da gre za posebno spretno izvedene zločine, indijsko ljudstvo pa je prepričano, da ima tu svoje prste vmes čarovnija. Med številnimi primeri je najbolj žalosten oni, ki se je primeril mlademu uradniku Huseinu v Bugiru. Ta se je pred šestimi leti poročil z dekletom Rukijo. Njun zakon jo bil vseskozi srečen. Ko je Rukifja po-
W
Imam časa
n
pravi razumna Mica. „Ne stojim po cele dni pred prerilnikom in se ne mučim s težkim pranjem perila. Zame to delo opravlja RADION in
-	T'
VHt. C j* Ufl
t«
rodila leta 1922. prvega otroka in sta s Husei-nom spala štirinajst dni po porodu v zaklenjeni sobi z zapahnjenimi okni. ni bilo zjutraj otroka nikjer. Niti najmanjši znak v vsej hiši ni kazal, da bi se bil v temni noči do otroka priplazil kak živ človek. Oče in mati sta obupavala, toda otroka ni bilo nazaj. Cez dve leti je žena porodila drugega otroka. Policija je zastražila hišo, vse zaman! Štirinajst dni pozneje je drugo dete izginilo na isti način kakor prvo. Mlada mati pa je vedela v tem primeru povedati le to, da je v usodni noči hipoma zapadla v lahno omotico in v tej omotici sta se ji približali dve moški postavi, ki sta ji zagrozili z mečem v roki, da jo ubijeta, če ne bo popolnoma molčala. Nato sta zginila z otrokom. Zjutraj ni bilo nobenega sledu po moških. Ko je stala leta 1926. znova pred porodom, se je preselila k nekim sorodnikom in policija je bila na straži okoli hiše in v hiši sami. Vendar je dete zopet izginilo. Sedaj pričakuje Rukija že četrtega otroka. Oblastva so pozvala njo in Huseina, naj prideta v Hajderabad. To sta storila in žena je bila sprejeta v mestno bolnišnico, kjer jo policija neprestano straži. Vse čaka z napetostjo, kaj se bo zgodilo s četrtim otrokom.
ZA SMEH IN KRATEK ČAS
Strah pred ženo.
Mohovt je obolel ter se je odpravil k zdravniku. <V grlu in v želodcu me boli,> mu je potožil, <povejte mi z navadnimi, preprostimi besedami, kako se imenuje ta bolezen.>
Zdravnik ga je natančno preiskal in rekel: «Od preobilne pijače vam je grlo ožgano in zaradi neizmernosti v jedi se vam je želodec raz-tegnil.>
Mož se je ustrašil ugotovitve ter je pošepnil zdravniku: «Prosim, zdaj mi pa povejte, kako se pravi tej bolezni po latinsko, da bom lahko ženi povedal.>
Pohujšanje.
cPoglej no, kakšno krilo imašb je pograjal župnik Urško. <Sega ti komaj do kolen. Moj Bog, kako pohujšanje! Kaj poreče tvoja mamica, kadar te zagleda v tej nedostojni obleki !>
cHuda bo>, je sramežljivo priznala.
<No, vidiš! Pa zakaj bo huda?»
<Ker sem skrivaj oblekla njeno krilo...*
Zdravljenje
artritskih in živčnih bolezni.
Povečanje moči, oslabelih od fizične, duševne ali moralne preutrujenosti, pri moških, ženskah in ,	otrokih.
Slavni učenjaki, kakor Broun-Sekar, Karno, Gnaze i. dr., so dokazali, da predčasna oslabelost >veškega organizma, ovenelost in starost prihaja-kot posledice preutrujenih življenskih žlez, ki . janizmu ne morejo dovajati potrebne količine fermentov moči in mladosti; zaradi tega neredno tfelajeta krvni tok in premena snovi, nastane za-ilienje krvi, krvni tok zastaja in v organizma ibirujo za čas neodstranjene sečne kisline, L dr. Kot posledica prihajajo: slabost, nespo-it za delo, prezgodnja ovenelost, naglo utru-in celo smrt. K sreči so imenovani učenjaki »li, da se po nasičenju organizma s fizijo-Um fekstraktom, kakor je »KALEFLUID* D. ta-leničenka iz živalskih žlez močnih živali, zopet po-delovaa sposobnost, zdravje in mladeniška Zakaj se torej »KALEFLUID* v medicin-
__zboru vsega sveta smatra za milijone bolni-
fcof kot močno okrepčnjoče in moč povračujoče HcMvo za čas bolezni in po njej, po operaciji, po P »rodu, napornem duševnem in telesnem delu, na-
{lem ntrujenju, pri oslabljenju izločilnih žlez, da-ene ali telesne sile, zato ker:
•KALEFLUID* pomlajuje in krepi vse elemente organizma.
|KALEFLIJID» povrne izgubljeno moč in zdravje. rfAl EFLU1D* čisti kri od strupov narušene premene snovi, kot: sečne kisline, uratov. toksinov, ki prinašajo bolezen, predčasno oveuelost in f smrt.
tKAl.EFLUID* poživi krvni obtok in izmenjavo snovi.
•KALEFLUID* stimulira apetit in prebavo. ■KALEFLUID* odpravlja fizično, duševno ali moralno utrujenost. IKALEFLUID* povrne normalno delovanje srca, i krvnih celic, ledvic, jeter, organov za dihanje
D
U?
in prebavo. ALEF1
LUID* povečuje delovanje mozga — tvorca rdečih krvnih telesc in s tem odstranjuje slabokrvnost in sklerozo.
LEFLUID* regulira živčni sistem ter povzroča zdravo spanje.
' LEFLUID* onemogočuie hitro utrujenost in j povečuje delovno sposobnost. •KALEFLUID* podaljšuje periodo aktivnega življenja.
•KALEFLUID* regulira zvišani ali zmanjšani pulz, i normira temperaturo, debeljenje ali pa bolestno bujšanje.
•KALEFLUID* je potreben vsem onim, katerih or-L eanizem ie podvržen raznim obolenjem ali zahteva stalno krepitev moči, oslabele zaradi bolezni, prepičle hrane ali napornega dela. f Po dobi zdravljenja s »Kalefluidom* prenehalo lame od sebe: slabost, nervoznost. nesposobnost za delo. bolezni in živčno razburjenje ali potrtost, ki so Hi izzvali življenski ekscesi telesa in duha. trpki spolnim" itd. In prejšnji bolnik postane zopet zdrav ter H>osoben za delo in uživa vse radosti mladih let.
Cg. lekarnarjem »KALEFLUID* brezplačno in franko zaradi terapevtskih poizkušenj.
Brezplačno in franko dostavljamo podrobno literaturo z zdravniškimi ocenami.
»KALEFLUID* je bil odlikovan s 5 »Graal prix> in 5 velikimi zlatimi kolajnami. I Važna opomba. Skrivnost pridobivanja Meh visoko zdravilnih fermentov iz živalskih žlez |e poznana samo D. Kaleničenka. Zato se varujte ponaredb a tudi škodljivih imitacij ter zahtevajte **mo naravni «KALEFLUID» D. Kaleničenka. <■ »KALEFLUID* se dobi v lekarnah vseh držav. Za pojasnila se je obrniti na naslov: V Franciji: •Societe Kalefluid D. Kaleničenko, Neuilly s-Seine, pres Pariš 7, rue de L'Quest; v Angliji: London «3. 7. 65 Harrington Hardens. General Agcncy of Kalefluid; v Nemčiji: W. Andrejew, Berlin, iarlottenburg, Niebuhrstr. 75; v Jugoslaviji: Beo-rad. Bi*oljska ulica 5, Miloš Markovič.
Neroden boter.
Križnik iz Zaprtja ni znal ne brati ne pisati, Imel pa je lepo premoženje ter je bil silno rado-iaren. Vaščani so ga znali izkoriščati: vabili so ga za pričo k porokam, za starešino na ženitovanje; skoro vsakemu otroku v okolici je bil jkrstni ali birmski boter in povsod se je postavil. Pri Sodarju so nedavno dobili sinka in Križ-Ik je bil zopet naprošen za botra. Ponosno je iopal poleg babice in botre, ki mu je v cerkvi ,b krstnem kamnu položila novorojenčka v naročje. Župnik se je porogljivo namuznil; poznal
Izdaja za konzorcij »Domovine* Adoli Bibnikar.
je preprostega možička; skoro vselej mu je pri takem obredu prevrnil svečnik, razlil blagoslovljeno vodo; nekoč mu je pri umivanju rok ponudil namesto brisače otroško plenico.
<Pričnimo!> je poljubil štolo. «Molil bom krstno obljubo in vi ponovite za mano vsako besedo natančno in razločno !>
Križnik je zbral vso pazljivost, toda takoj se mu je zareklo in župnik je moral popraviti, kar je boter napačno izgovoril. To se je ponovilo pri vsaki drugi ali tretji besedi, kar je pohlevnega gospoda vznejevoljilo.
<Boter, vi ste nerodni!* mu je ušla neprijazna opazka.
Križnik ga je debelo pogledal, težko se je odločil in ponovil: <Boter, vi ste nerodni.>
Prisega.
Bolte je zalotil sosedovega sina, ki je vaso-val pri njegovi hčeri. cAha, lepa reč!> ga je stresel za ramo.
<No, kaj pa je takega?* se je fant uprl.
cčakaj, ti bom že pokazali* je pihal okrog njega. Kar hitro mi povej, kolikokrat si jo že poljubil?*
Fant je nekoliko pomolčal, nato pa rekel: cTega pa ne povem; prisegel sem ji, da n? bom nikomur povedal.*
Enakopravnost.
Sluga je srečal na ulici svojega predstojnika, ! katerega je pozdravil kot vsakdanjega prijatelja.
<Kdo pa je ta gospod, da ga tako prijazno pozdravljaš?* ga je vprašal njegov spremljevalec.
«Moj tovariš iz pisarne, skupaj delava*, mu je povedal.
<Kaj pa delata?* je radovedno poizvedoval.
<Eh, kaj delava! On podpisuje tista pisma, jaz jih pa nosim na pošto...»
Stara obleka.
i Podjetni Bosanec je prišel v Ljubljano na | kupčijo. Oglasil se je pri neki delavski družini in vprašal gospodarja, ali ima kakšno ponošeno j obleko.
<Imam», mu je odgovoril. <Pa čemu jo potrebujete?* cZvečer jo slečem, zjutraj pa oblečeni.*
M ALI OGLASI
Žimnice (modroce)
vrhnje In spodnie. otomane. razne divane. žimo afrtk. cvilh in vse potrebščine prodala najceneje tapetnik Rudolf Sever, Ljubljana. Marijin trg 2.
Naprodaj je hiša v Krškem,
pritlična, 2 sobi, 2 kuhinji, klet, vrt za zelenjavo, blizu hosta in lep vinograd. Cena 32.000 Din. — Pojasnila: K. Begovič, Krško.	230
Prodam hišo,
enodružinsko z 2 sobama, kuhinjo in Jedilno shrambo. Hiša je zidana in krita z opeko. Zraven vrt in dva štanta kozolca. Njiva za mernik posetve. Eno in pol ure oddaljeno od postaje v Domžalah. Najnižja cena 16.000 Din. — Naslov: Franc Vehavec, Goričica 28. pošta Moravče.	229
Pekarno
na deželi iščem v najem. Naslov v oglasnem oddelku »Domovine*.	290555
Gostilno
z nekaj polja in drugimi pritlklinaml oddam od novembra dalje v najem po dogovoru. Natančnejše se izvč v Žirovnici si 6.	28959
Krojači!
Krojaški lokal ob glavni cesti odda v najem Derganc v Semiču.	29077
Pekarijo
zelo dobro Idočo, ž Vsem Inventarjem, v prometnem mestu ob glavni cesti oddam. — Ponudbe na oglasni oddelek »Domovine* pod šifro »Dolenjsko*. 28958
Trgovino mešanega blaga
ob železnici v večjem kraju na deželi, s stanovanjem takoj ugodno oddam za pet let v najem. — Ponudbe na oglasni oddelek »Domovine* pod šifro »Večji promet*.	2 9151
Čebele
Šest zelo živahnih, zboljšanih Znidaršičevih panjev z veliko zalogo medu in eleganten čebelnjak radi gradnje ceste preko vrta ugodno proda K. Camernik, Ljubljana, Dunajska cesta 36.	28895
Kmečko posestvo
10 do 35 oralov, z dobrimi stavbami, kupim na Gorenjskem med Ljubljano, Kamnikom, Kranjem in Škof Jo Loko. — Ponudbe z opisom na oglasni oddelek »Domovine* pod »Gorenjsko posestvo*.
Posestvo
oddaljeno četrt ure od farne cerkve, osnovne in m&-ščanske šole, ki obsega 2 hiši. hlev s kozolcem, dva težka vola. kravo in junlco, 10 Juter zaraščenega gozda, 10 juter njiv in travnikov, vse okrog hiše; med gospodarskim orodjem je tudi mlatilnica, čistilnik 1b slamoreznica. 2 voza, brana, plug in več drugih stvari. prodam za 123.000 Din. — Helena Dremel. Sv. Tomaž. pošta Vojnik pri Celju.	29090
Jabolk
posušenih, kupim vsako množino. — Ponudbe na podružnico »Domovine* v Mariboru pod šifro »Izvor jabolk*.__28419
Stavbni prostor
okrog 12.000 kvadr. metrov, na najlepši točki pri mestu, voda in elektrika v bližini, pripraven za kako industrijsko poslopje kakor tudi za posamezne stano-vanske hiše, več manjših in večjih posestev, posameznih hiš in gostilno prodam. — V najem oddam najlepše prostore
na glavnem trgu, pripravne za vsako večjo ali manjšo trgovino — Pri vprašanjih prosim priložiti znamko za odgovor. Lovro Rebolj. Kranj.	28955
Deteljnih plev (prahu)
1000 mernikov proda Ivan Teršan, Sv. Valburga, pošta Smlednik.	28896
Sladko seno
kupi in prosi ponudbe Josip Lah, trgovec v Osluševcih pri Ptuju__28855
Gobe, sušene, prima blago, kupim. — Oierte z vzorci na naslov: E. Vajda, Cakovec.	29095
Ljutomerska vina
najboljša, kakor tudi slivovko proda po zelo nizki ceni upravitelj Anton Slik, Gornja Radgona. 172
Kamenosešta industrija
ustanovljena 1860.
Alojzij Vodnik
LJUBLJANA, poleg glavnega kolodvora
Cerkvena častna dela: altarji, prižaice, obhajila« mize itd. Marmornate plošče za pohi&tvo, elektromonterje, strojarje, trgovske pulte, mesnice, kopalnice, stopnišča, in veže v vseh barvah. Nagrobni spomeniki, mavzoleji, rodbinske grobnice, kapele. Marmornati kamni za salone in elegantna stanovanja. Kameniti lijaki za kuhinje. 133

ako kupuješ . B ! I JO
na7o pravo domacoH i 15
MOUNiHO CIKORIJO
'kijeTIVR/TIN PPlOOOflttK I« KAVO
75
za modroce, najboljša in najcenejša, pri
IVI. Mastepl, tovarna žime, Utražišče pri Kranju.
Urejuje EIIlp Omladič,
Za Narodno tiskarno FranJeie-Jel
V