Politični ogled. DRŽAVA SHS. Pagič—Pribičevičevi pristaši proli sedanji vladi niso opozkija v evropsko-kulturnem pomenu besede, ampak prava zarotniška družba, kinavaja svoje pristaše v državni službi k neposlušnosti in kljubovalnosti, povzroča nemire, širi najrazličnejše laži, oborožuje svoje pristaše ter vzdržuje končno še zveze z raznimi raz- bojniki po južni Srbiji. da bi na kakšen koli način omajala položaj vlade. Zadnjič sc je dogodil slučaj, da so kačaki ali razbojniki ujeli srezkega načelnika iz Djakovice ter zahtevajo sedaj zanj yisoko odkupnino. Da so ti razbojniki v gotovi zvezi s Pašičevimi radikali, je razvidno iz tega, ker je hotela prejšnja vlada postaviti v JDjakovici za župana nekega Čazim Cura, ki je sorodnik zloglasnega arnautskega hajduka Bajram Cura. S to nameslilvijo z naslopom sedanje viade seveda ni bilo nič, Čazim Cur je šel med hajUuke in danes pač po hajduško služi Pašičevi politiki. Pašičevci zavlačujejo z lažini ludi sklcnjeno spopolnitev vlade s hrvatskimi poslanci, ki bi — kakor je znano — prevzeli štiri ministrske sedeže. Z lažmi in zvijačami se skuša prepričati krono, da bi bili repubiikanci y vladi silno nevarni za obstoj monarhije. To seveda ne bo zaleglo, ker imamo v Evropi vse polno primerov, da so v monarhisličnih državah republikanci člani vlad in da imajo, kako-r v Angliji, celo vladna predsedstva. V pondeljek se je sestal finančni odbor, da najde kritja za izvedbo vladnih sklepov v prid invalidov, upokojencev, uradnikov ild. Ker so pa vsi odbori sestavljeni še od poprej, brez Hrvatov in ob premoči Pašičevin in Pribičevičevih pristašev, je gotovo, da bodo ti napeli vse sile, da preprečijo vladne ukrepe, pa naj so ti še tako nujni ter namenjeni še tako potrebnim. BOLGARIJA. Poboji med makedonskimi komiti se nadaljujejo. Nadaljujejo se pa tudi od strani bolgarske vlade najhujša preganjanja zcmljor"dnikov in delavcev. Nekateri bolgarski vladni listi so začeii naenkrat pisati, da je kriv smrti komitskega voditelja Aleksandrova hrvalski Radič, češ, da ni hotel z njim sodelovali, ampak je šel v Moskvo in je tam boljševike nahujskal proti njemu. S tem sami Bolgari zavračajo ractikalske in policajdemokratske laži, da je bil Radič zaveznik bolgarskih in makedonskih komitov. NEMCIJA vslopi najbrž v najkrajšem času v Društvo narodov. Zapreke delajo seveda nacionalisti s svojimi pretiranimi zahtevami. Nemčija bi dobila sedež tudi v takozvanem svetu Društva narodov. DRŽAVLJANSKA VOJNA NA KITAJSKEM zavzema vedno večji razmah. Japonska podpira mukdenskega generala, ki prodira proti Pekingu s tem, da dovoljuje prevoz njegovih čet po svojem ozemlju. Mukdenski general Čangsolin je izjavil kcnzulom tujih držav v Mukdenu, da bo ščitil premoženje in življenje Evropejcev. Opozoril je konzule, da bo pričel bombardirati glavni stan nasprotnih čet v Čingvantao, vsled česar naj vsi Evropejci zapuste ta kraj. Dalje je pozval tuje bojne ladje, da zapuste pristanišče v Šankhajvanu, ker bo pričel tudi to pristanišče bombardirati. Končno je izjavil general Čangsoiin, da se bori za svoje osebno varnost in pa za blagor Mandžurije. ZA SVETOVNI MIR. Francoski zastopnik Pavel Boncour je stavil v komisiji, ki izdeluje načrt o obveznem razsodništvu, jako zanimiv predlog. Po tem predlogu bo Društvo narodov v vsakem slučaju razsodilo, ali sme kakšna država vršiti obveznosti, ki jih pogodbeno ima napram drugi državi, ali ne, ako gre namreč za pomoč v slučaju vojske. Če bo Društvo narodov kakšno državo proglasilo kot napadalko, ji druga ne bo smela pomagati, četudi bi se bila pogodbeno v to obvezala. To bi bil prvi korak k enotni zvezi evropskih držav in bi dosedanje zveze ali antante odpadk. PROSVETNA ZVEZA V MARIBORU. Minil je poletni čas javnih prireditev in zunanjih manifestacij. Za nami so veličastni mladinski dnevi y Mariboru in I. Marijanski kongres v Ljubljani. Posejana so bila semena verske obnove in prosvetno-kulturnega preporoda, ki sedaj čakajo, da vzklije iz njih rodovilen sad za vse slovenski narod. Naši preosnovitveni programi ne smejo biti zgolj predmet trenutnega zunanjega navdušenja; preiti nam morajo globoko v dušo, naše ganutje in čuvstvenost mora biti polno teh kknih zrn, sicer je vse naše delo iiičevo, preračunano za množico, srce in razum pa o tem nič ne izvesta. Sedaj sledi čas mirnega preudarka in dejanska izvedba napravljenih in sprejetih načrtov. Zato so poklicana v prvi vrsti vsa naša prosvetna in izobraževalna diruštva, naše čitalnice in knjižnice. Obračunati moramo s starim bahašlvom: glejte, koliko društev imamo, koliko članov je v njih, ko na drugi strani predobro vemo, da mnogo teh društev deluje samo s tcm, da priredi obvezen občni zbor, potem pa sledi dolga praznina in prav nič vcč. Druga društva smatrajo zopet za svojo glavno dolžnost, da prirede neka j gledaliških iger na leto, kakšno veselico, resničnega, kulturnega in izobraževalncga dela pa je opaziti le malo. Hvala Bogu, da so taka društva prav redka, skoro izjeme, a zato še nikakor ne smemo pred njimi zatisniti oči. Tako društva so bila morda dobra in umestna v dobi rodoljubstva in narodnega slogaštva, a današnji čas se pa čisto drugače kliče! — Društveni mehanizem je mrtev, besedo ima osebnost, življenska potreba srca posameznika združuje občestvene krožke. Društva morajo ustvarjati med Slovenci kulturo družine in pioduhovljenje vsega življenja. Kjer se to godi, kjer vodilelj razume tok narodne duše, tam ni tožb, da društvo več ne vleče, da ni zanimanja in kar je še takih izgovorov. Gotovo, nihče ne oporeka, da so tu in tam vsled krajevnih prilik in razmer silne težavc za društveno življenje in na prvi mah skoro ne- ¦premostljive. Vendar ludi tu ne sme nihče reei ie kar vnaprej: pii nas ne gre, je popolnoma nemogote. I>r. J. Ev. Krek, ki mu nihče ne more ugovarjati, da ne bi bil naš najboljši in najinteligentnejši ljudskoprosvetni delavec, je dejal ob vseh takih prilikah: »Začeti je Ireba, to je vsa skrivnost« in »kjer je kaka reč potrebna, tam je ludi mogoča«, sam pa nam je bil živ yzgkd tek trditev. Seveda, on pa ni tega le pravil in pridigal drugim, temveč je bii prvi, ki je uresničeval svoj nauk: »če dol)im» <'loveka na cesti, ki bo rekel »Dober dan«, odgoyori mu »Bog daj«, a tretja beseda mora že biti agitacija ra naio stvar.« Storimo tako — pa prav nesebično ki brez urofitarstva — in vsa naša društva bodo oživela, dobila bodo naravnost mladinsko dušo. Odslej mora iti naše j-rosvetno delo za notranjim doživljanjem človeka, po]:azati mora, da mu ni k do zunanjih oblik. Prosveto, izobrazbo ne smemo zamenjavati in istovetiti z nacionalističnim znanjem. Svet misli, da je prosvetljen, izobražen že oni, ki zna čitati časopise, ki ve povedati nekaj o gospodarstvu, politiki, gledališču, muziki itd. ter se je naučii morda kakšnih posebnih vednosti iz te ali one učne knjige. Mi se temu mnenju ne moremo in ne smemo pridružiti. Vse to so suha znanja. Resnična izobrazba pa ineri in grabi na globoko, ali kakor pravi slov.iti Anton Schonbach: izobrazba nas napravi zrele in proste, znanje ne. Znanje je hlapec, njegova gospodarica ]ia je prosveta. Zalo: v naša društva s kulturo srca in liuše! pregkdniške pole naj zaostala društva točno izpolnijo in jih takoj vrnejo Prosvetni zvezi. Za bližnji občni zbor zveze (v novembru) rabimo natančno društveno statistiko, ki pa je brez pregledhiških pol ni mogoče sestaviti. Prosimo, da vsi društveni odbori to upoštevajo in nam ne napravljajo z izterjevanjem pol nepotrebnega dela. Točnost in red! Društveni občni zbor naj skličejo v septenibru la oktobru vsa ona društva, ki letos ali celo več let, še niso imela občnega zbora. Prepis zapisnika pošljite Prosvetni zvezi. Društva, zavedajte se, da morate imeti red v svojem hiševanju in da čas zahteva resnega, obilnega delaf Poslovnika še nima mnogo društev. Nerazumljivo nam je, kako morajo biti društveni odbori lako vztrajni v svoji slari veri, da bo, društvo napredovaio in rastlo, čeravno zametuje vse nasvete in prošnje svoje centrale. Brez Poslovnika, ki stane izvod le 6 D, ni mogoče pravega in smotrenega dela v društvu! Poslovnik mora preiti v vsako društvo! Ali že mislite na občni zbor Prosvetne zvezc, ki b« lioncem novembra v Mariboru? Koga boste poslali? Vsako društvo pošlje za vsakih začetih 50 članov po enega zastopnika, ki mora imeti pismeno pooblastilo društvenega odbora. Letošnji zvezin občni zbor mora biti naš ])rosvetni parlament, vsako včlanjeno društvo mora biti zastopano. Naj se pokaže, kje je delo in lrdna volja, kje pa malobrižnost in nezanimanje. Naročili še niste enotnih poslovnih knjig za društvo, zato sklenite pri odborovi seji, kedaj jih naročite. Djuštva, ki so pričela te knjige uporabljati, izrekajo ayezi hvalo in priznanje za tako praktične in primerne društvene poslovne knjige, ki stanejo 79 D ali 103.80 D s poštr.ino vred, kakšen je pač obseg. Članarino 25 D za leto 1924 še ni poraynalo neka| društev. Prosimo, da poravnajo ta dolg brez neljube terjatve. Predsedstvo Prosvetnc zveze y jMariboru.