48
mavskij Robinson" in „Vlasfovičku" in celo vrsto priložnostnih pesmi. Manj so se Krasnohorski posrečile drame; najboljša njena drama je socialna drama „Dedic ducha", v kateri se kaže zapadno-evropski vpliv. Bolj priljubljena je Krasnohorska kot pisateljica libret; njeno prvo delo v tej smeri je libreto k Bendlovi operi „Lejla" (1866). Zelo lepi so tudi njeni teksti k Smetanovim operam „Hubička" „Ta-jemstvi" „Čertova stena." Njena proza se mora razdeliti po tendenci, s katero je Krasnohorska pisala. Iz prve dobe njenega književnega delovanja, ki jo je pisateljica izvečine posvetila poeziji, je slika „Basnika basnik" (1882) in zbirka novel in potem veseloigra spisana v pripovedni obliki „Naš druhy sbor" (1888). V drugi polovici, ko se je bolj udeleževala ženskega gibanja, je spisala dolgo vrsto knjig didaktične vsebine. Zelo je češki književnosti tudi koristila s svojimi prevodi, ki so ravnotako lepi kakor izvirniki. Prevela je Mickiewiczevega „Pana Tadeusza", Buronovega „Childe Ha-rolda", Hamerlingovega „Kralja Sionskega" in izbrane pesmi Puškinove. Kako vestno je Krasnohorska prevajala, dokazuje to, da je prevajala „Pana Tadeusza" polnih deset let. — Letos se je pesnica dala operirati na očesih; ta bolezen je kriva, da Eliška že več let ne more književno delovati, kar je za duha, ki po delu hrepeni, gotovo največje trpljenje. Vladimir ilndrejevič Gringmut. V Moskvi je umrl vsled sladkorne bolezni v 57. letu VI. R. Gringmut, imenitni publicist in pedagog, glavni urednik dnevnika „Moskovskija Vedomosti", duševni voditelj vseh monarhiških društev na Ruskem. Njegovo načelo kot urednika je bilo: „Samodržavje, pravoslavje in narodnost". Še na smrtni postelji je rekel duhovniku: „Mne skoro konec. Sobirajtes i objedinjajtes, ruskie pravoslavnuje ljudi!" Pokojnik se je porodil v Moskvi 1.1851.; bil je sin doktorja modroslovja Andreja Ivanoviča Gringmuta. Študiral je klasično fllologijo na moskovski univerzi in na univerzah v Berolinu in Lipskem. Ko se je vrnil v domovino, je bil v liceju cesarjeviča Nikolaja najprej učitelj nemškega in pozneje grškega jezika. V ti dobi je spisal mnogo znanstvenih razprav o klasični filologiji. Preden je vstopil v uredništvo ..Moskovskih Vedomosti" je uredoval pod psevdonimom Spectator politični oddelek v „Russkom Obozrenii!" L. 1896. je postal glavni urednik „Moskovskih Vedomosti". Po njegovi smrti se trudijo profesorji moskov-
skega vseučilišča, pristaši konstitucionalnih idej, da dobe vpliv na list in mu dajo drugačno smer, nego jo je zasledoval konservativni Gringmut.
Bjdrnstjerne Bjornson, slavni skandinavski dramatik, je od nekdaj deloval tudi kot politični časnikar in agitator. Njegovi politični nazori so pa čisto nasprotni Ibsenovim, in oba severna dramatika nič kaj laskavo ne ocenjujeta drug drugemu njegove nazore. Bjornson je demokrat, impulzivna opozicionalna narava, ki sovraži vlado, državo, celo družabni red kot tak. To mu je ostalo od mladosti, ko je njegov oče, prote-stantovski pastor,   na
krivo tožbo izgubil službo. Bjornson je bil tudi kot dramatik prvo-borilec za svoboščine norveške demokracije. V igri „Čez našo moč" pa je vendar nastopil proti skrajnemu radi-kalizmu, češ da segajo smotri radikalne stranke „čez njeno moč" in da bo le tedaj kaj dosegla, če se bo borila za smotre, ki so njenim močem primerni. Seveda je tudi sam trpel napade. Ibsen je v igri „Mladinska zveza" persifliral Bjornsonovo politično delovanje. Tudi kot literat je bil vedno v boju. Kot čisto mlad mož je hotel že reformirati gledišče v Kristjaniji, a to se mu ni posrečilo zaradi konservatizma občinstva. V boju in polemiki je dosegel Bjornson 75. leto. In letos je storil nekaj, kar mu je prineslo priznanje in hvaležnost omikanega sveta, zlasti pa Slovanov. Javno se je potegnil s silo svojega krepkega peresa za teptane Slovake proti mažarskemu nasilju. Šah — prihodnjič.
BJDRNSTJERNE BJORNSON
V GOZDU
FR. STERLfe