Volitvenske zadeve. Pred 1. 1873. so deželni poslanci volili izmed sebe 7 državni zbor dunajski. Ali takrat so sklenoli posta^o, da 7 državni zbor zanaprej 7olijo volilci sami. Take volitve bile so prvič 1. 1873. na 6 let in bodo torej sedaj drugič. Na Štajerskem bodo kmetske skupine volile 2. julija. mestne 4. julija, kupcijske in obertnijake zbornice 7. julija in veliko posestro 8. jul. 1879. Imamo torej zopet 7olilne skrbi, dolžnosti in borbo. Erižem rok držati ne kaže. Eajti izvoljeni poslanci dobijo pravico postave dajati in odpravljati, pa tudi več ali menje globoko davkoplačilcem 7 žep segati. Tudi bo prihodnji državni zbor sklepal o prenaredbi aedanje 7ojaake poatave. Zato prosimo 7olilce, naj ae pobrigajo za tako imenitne zadeve! Veliki posestniki volijo vsak sam. Ravno tako tudi mestjani in tržani. Le kmetje so tukaj na slabaem, ker morajo izmed sebe ae le volilnega moža izvoliti, ki gre namesto cele srenje na 7oliš6e, kder ga mnogokrat zmotijo, preg07orijo ali podmitajo, da pogoato druga6i voli, kakor so mu srenjčani doma naložili in kakor mu zdrava pamet, dobra vest nalaga. Zato je jako imenitno, da se potrudimo za izvolitev dobrih, poatenih, narodnih in vernih 7olilnih mož. Tukaj je pred vsem gledati na to, da bodo župani rea v s e zapiaali v zapisnik one, kateri imajo volilno pra^ico, a izbrisali, ki nje uiuiajo. Ako kdo zapazi, da se godi krivica, naj bitro v 8. dnevih po razglašenju od okrajnega glavarja potrjenega zapisnika volilcev ugovarja. Zapianik leži pri županu vsakemu na ogled. V zapisnik se moia na kmetih zapieati vsak srenj6an, ki v občinah s 3. volilnimi redi pripada prvemu ali drugemu, v občinah z 2. volilnima reda pa k onim, ki skup pla6ujejo 2/3 pravega davka brez doklad. Dalje se morajo 7 zapisnik 7zeti: 1) dekani, župniki in kaplani, sploh duho^niki 7 duinem pastirst^u, 2) uradniki, 3) oficirji in 7ojaški družniki 7 pokoju, 4) doktorji in ranocelniki, 5) profesorji in naducitelji, 6) častni srenjčani. Volilcem se prištevajo tudi domace skupačine, zavodi, druatva, ki dobodnino plačujejo od poaestva ali obrtnijstva. Emetski volilci izberč potem izmed sebe 7pričo goaposkinega komisarja toliko volilnih mož, kolikor jim po po8tavi gre. Ce je 7 srenji menje ko 500 ljudi, tedaj amejo izbrati samo 1 volilnega moža, 6e je pa le 1 6rez 500, tedaj pa 2. To je prav imenitno in uzrok, zakaj je pri volitvab za državni zbor 7e6 7olilnih mož, kakor pri onih za deželni zbor. Eajti pri teh velja le 250 ljudi nad 500 duš ae za enega volilnega moža več, nud tem, ko pri onih uže za 501 prebivalca treba izvoliti 2 volilna moža. Na primer Lehen pri Slov. Gradcu šteje 1195 duš. Za deželni zbor voli 2 volilna moža, za državni zbor pa za ostalih 195 prebivalce7 še enega, tedaj skup 3. Da pa župani izvedo, koliko volilnih mož na arenjo spada, naj poprosijo pri okrajnem glavarstvu, kder se jim mora povedati število prebivalcev po zadnjem številjenju 1. 1869. Eajti po tem se bo ravnalo in sami lehko 7edo, ali se je srenji pra^o število volilnib mož odmerilo ali ne. Slovenci na Štajerskem volimo 7 kmetskih akupinah 3 državne poalance. I. skupina obsega sodnijske okraje Maribor, Slov. Bistrico, Eonjice, Slov. Gradec in Mabrenberg. Voli se 7 Mariboru, Eonjicab in Slov. Gradcu. Zadnjič bilo je skup 298 volilnih mož. II. skupina ob8ega Ptujski, st. Lenartaki, g. Radgonski, Ljutomeraki, Ormožki, Rogački in Smarijski okraj. Voli se 7 Ptuju, 7 Ljatomeru in Rogacu. Volilnih mož bilo je 354. III. skupina obaega Celjski, Laški, Vranski, g. Grajski, ŠoštanJ8ki, Se^niški, Brežiaki in Eozijanski okraj. Voli se 7 Celju in Brežicah. Volilnih mož bilo je 229. V Mariborakem 7olilnem okraja amo takrat Slovenci propali. Zmagal je Seidl. Sedaj ga moramo podreti!