Tečaj LUI. » obrtniške i in Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača 40 k Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo se plača po leto vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr trikrat 15 kr Dopisi naj se pošiljaj edništvu ..Novic V Izubijani 29. novembra 1895. 9đMfci&feđiđ&feđ^&Ad^ ako se zavedajo Politiški oddelek. svoje doižnosti če morda to tud* kakemu starokopitnežu ne bilo ljubo. Če Po volitvah. čas se tako dovolj razširi izobraženost, utegne priti da kmetu sploh ne bode treba iskati poslancev mej diugimi stanovi, temveč bode vedno imel sam dovolj spo- Končane so volitve, ki pa za narodno stranko niso sobnih mož, in to mož, ki ne bodo za drugimi capljali, bile posebno ugodne. Kakšne posledice bodo imele, to temveč bodo imeli svojo glavo in bodo znali svoji besedi bode pač še le pokazala prihodnjost. novem deželnem pridobiti tudi veljavo. zboru bode mnogo novih močij in videli bodemo, če bodo Hude borbe so bile ob volitvah te borbe mora te moči zares kaj poživele deželnozborsko delovanje. Pri- obžalovati vsak slovenski rodoljub. S takim postopanjem čakujemo, da bode deželni zbor v narodnem oziru kazal se smešimo pred svetom. Vse, kar si po volitvah drug svojo odločnost, vsaj se govori, da hočejo nekateri novi drugim očitamo, izvedo Nemci in potem poznajo naše slabe poslanci prejšnje učiti narodnega radikalizma. Veselilo strani, katere znajo potem izkoristiti. Take borbe zapuste bode nas, če iz njih besed tudi dejanja postanejo za seboj vselej žalostné sledove, složno delovanj ajo Delà novému deželnemu zboru ne bode manjkalo Ne segajo Ie na politično, temveč tudi na narodnogospo se ne in že danes rečemo, da bode v vsem moral jako varčno darsko in literarno polje. Če tako dalje pojde postopati in bode smel denar trošiti samo za neobhodno bode nobena stvar več presojevala po njeni vrednosti potrebne stvari. Treba bode pozidati deželna poslopja, temveč se bode le vprašalo po političnem prepričanji do ko jih je porušil potres, treba bode pa tudi gledati, kje tičnika. Prepir se po tem takém zanaša celo v rodbine, se dobi nadomestilo za odpadek državnega prinosa za kar škoduje vsakemu rednemu življenju. deželnoodvezni zaklad. Politični boji bude duševne sile naroda, ako osta- Tako pa tudi mnogo druzih potrebnih gospodarskih nejo v pravih mejah ; ako strasti prestopijo meje, pa taki del. Treba bode urejati reke, skrbeti za osuševanje barja, boji le razrušujejo. Zaradi mejsebojnih političnih bojev da ne govorimo o druzih sedaj že navadnih potrebah. so že poginile celo države. Taki boji so vselej škodljivi, Naši poslanci morali bodo torej dobro ogledati vsak de- kadar se strankarski interesi stavijo nad narodne. Tudi želni groš, predno ga izdajo. Mej deželnimi poslanci je tudi nekaj kmetov, ki je obžalovati, da se pri izbiranju kandidatov v tacih hudih borbah nič ne gleda na sposobnosti dotičnika, da se ukloni vodstvu stranke. Tako se pi da pridejo v zbor ljudje, ki bodo lahko dajali pojasnila drugim poslancem o potrebah našega kmeta. Na, njih je, da pokažejo svetu, da je kmet tudi sposoben za narodnega zastopnika. Že dolgo se po drugih deželah razlega glas, da naj kmet voli kmeta in vendar o vsem delovanji nobenega pravega pojma lahko pi peti stvo sposobni za poslan- kateri vzlic temu, da potem več let sedé v zbor Da ne dobe. Pri volitvi je palo vsled hude volilne borbe več polagoma tudi pri nas utegne obveljati to geslo. kmet sposoben za deželnozborskega zastopnika, to se je zaslužnih mož. Tako ni več volj pokazalo baš na Dánskem, kjer so baš kmetje bili boj mož je kremenit naroden značaj in ima mnogo skušenj Luka Svetec Ta za ustavne pravice ne le z vlado, temveč celo s krono, Tudi v prejšnjih letih je mnogo pretrpel zaradi narod in to z vspehom. nega prepričanja. Njegovi sedanji nasprotniki ne poznajo Seveda je treba, če hoče kmet vspešno skrbeti za žalostnih časov ko še bilo treba poguma, ako je kdo svoje koristi, da ima potrebno izobrazbo. Zato pa kmetski hotel biti Slovenec. Posebno se je izkoriščalo proti njemu zastopniki morajo obračati vso pozornost narodni izobrazbi? to, da je notar in je ugovarjajoč odpravi legalizacije go- 476 voril za lastno korist. Tu ne bodemo razpravljali o tem, vero!u Dve reči ima nas narod, ki mu morate biti dragi kot je li legalizacija potrebna ali ne. O tem vladajo lahko različna mnenja, ki se dajo dostojno zagovarjati. Toda reči moramo, to ni nič tacega, če je notar stvar zagovarjal ; očesi, vera naša in materin jezik. Kdor poipiše te be- če bi to že bilo tak greh, potem bi tudi ne smel kakor z sede našega Slomšeka, ta potem ne sme občutiti vsake smeti v narodnem očesu, po verskem pa se mirno pustiti biti s pěstmi. Da gre grof Hohenwart z grofom Badenijem rajši, Luegerjem, to je umevno. kakor je umevno, če kmet zagovarjati kmetskih koristij, obrtnik ne obrtnijskih, je vodja Hohenwart nasprotnik vodji Luegerju, zakaj redko duhovnik ne duhovskih, vsakemu bi se lahko očitalo, lejte ga požeruha, nič druzega mu ni mari, kakor žep njegov. S takim hujskanjem proti stanovom se pač dru- kdo ima ti sto nesebičnost, da bi rekel s s v. Janezom Krst-nikom : „Ga mora rasti, a jaz pojemati" (Jau. 3, 30); a težko je umeti. zakaj bi bil zastopnik ljudstva, ki je toliko hudega prestalo in še trpi od židovskega liberalizma, zakaj zemu ne koristi, kakor nasprotnikom sedanjega društve- bi bil nasprotnik zmagovalcu tega nasilnika? Tuli za Klunom nega reda. Anarhisti in drugi podobni ljudje se nikdar bolj ne vesele, ako se kmet in obrtnik hujskati proti ne more iti noben poslanec si hoče resiti zaupanje pri svojih volilcih. Poslanec Klun se da doma na Kranjskem v se zaseje mej Čim razne slovenske družbe sovraštvo. uradnikom, odvetnikom, notarjem in duhovnikom, bolj listu. imenuje boj na Dunaji boj mej vero in neverstvom, priporočati kot kandidat katoliške stranke zoper liberalno, na Dunaji gre z liberalno stranko in madjarskimi framasoni zoper kršeanskega Luegerja; poslanec Klun pozdravlja zbraně kr-Politični agitatorji večkrat ne pomislijo, kako z ne- ščanske socijaliste v Zagorju na Kranjskem. ni Dunaji kljune tem bolj se je bati tacih nasilstev. varnim orožjem da igrajo. Mi zatorej želimo, da se po-mirijo strasti, ki so se razburile pri volitvah in da se vsi slovenski poslanci kmalu zjedinijo pod staro narodno rad po krščanskih sooijalistih, kedar in kolikor le more. v na Štajerskem bi rekli takemu zastopniku s pesnikom : z Bogom !u n Mi Po vetru plašč kaže, mož sebičeu tedaj liodi Katoliška ljudska stranka. Osnovala se je sedaj zastavo. Če se to ne zgodi, bodo pa v naši deželi gospo- ljudska katoliška stranka iz poslancev, ki so izstopili iz Hohen- dovali Nemci. Ker nobena stranka ne bode v večini bodo odločevali nemški glasovi in to pač ne Slovencem wartovega kluba, in nekaterih drugih poslancev. Predsednikom novega kluba so izbrali barona Dipaulija, namestnikom jnje-govim pa Ebenhocha. V vsem je pristopilo novi straaki 17-poslancev. Nova stranka ne bode vladi delala opozicije, temveč njih prijateljstvo, tem bolj prevzetni bodo, in uresniče- j0 bode podpirala v vseh vprašanjih, ki ne nasprotujejo kato-vale se bodo pesnikove besede: „Le tujcem svit se v liškim načelom. Osnova nove katoliške stranke naznanila se na korist. Čim bolj se bodeta obe stranki poganjali za Kranji žari". je škofom. Schorn i* umirovljen. Poslanec Schorn, ie Politični pregled. zastopal tirolski okraj Brixen, je vpokojen. Bil je okrajni glavar in sicer zadnji čas dodeljen namestništvu v Inomostu. Schorn je bil član Hohenwartovega kluba, a je zaradi Lueger-Pri posvetovanji v jeve zadeve iz kluba izstopil. Naravno je, da je to vzbudilo budgetu za visoke sole je poslanec Klun sprožil misel, da se pozornost, da je baš sedaj upokojen, ko je šel tako rekoč v osnuje stolica za slovenščino na graškem vseučilišči. Slovenska stolica v Gradci. Učni minister je obljubil, da se bode oziral na to stvar. opozicijo Izročeni Schneider. Korneuburško sodišče je 2a- Vse za vero, dom cesarja „Slov. Gospodar" htevalo, da se začne preiskava proti protisemitskemu poslanců piše: To je naše staro geslo, in naši poslanci so nam obiju- Schneiderju zaradi nekega govora, v katerem je napadal žide. bili, po tem geslu se zvesto ravnati. So-li se držali tega Zastonj so dokazovali protisemitski govorniki, da se je vse to v važnem boji , ki se bije sedaj na Dunaji zoper že pisalo in govorilo, kar je Schneider trdil, zastonj Ie Luegerja in njegovo stranko? Da Lueger ni dobil potrjenja, Schneid>r sam podpiral svojo trditev s fakti, velika s tem smo mi lahko zadovoljni, tako trdi člankar „Sůdst. se je izrekla za to, da se Schneider toži in se mu tako Post -■M^HiHiM večina za- Mi pa trdimo, da ne, in večina zavednega ljudstva na- maše usta, da ne bode mogel zabavljati proti židom. Ta raz sega pravi izreče, mu-li istotako. Lueger je nemškega rodu, in če to javno prava je očitno pokazala, da ima zjedinjena levica V se vedno smeš zameriti ? Da pa on hotel zatirati ne- odločilno besedo v državnem zboru. Veliko poslancev se nemške narode, to je drzna trditev. Če se je zavezd z nem- odtegnilo glasovanju, ker se niso upali glasovati proti vladi, škimi nacijonalci, storil je to zato, da otme Dunaj liberalnega J« zoper protisemite. za izročitev Schneiderja, pa glasovati niso jarma. In ko je ž njimi dosegel to zmago, je rekel, da bo marali. Jedino protisemitje, Mladočehi in Kronawetter so se kot župan gledal, da ostane Dunaj nemško in katoliško mesto. upali oglasiti proti izročitvi. Da ob času, ko se je bil volilni boj na Dunaju, ostal Praški nadškof Schônborn je ob volitvah naročil zvěst svojim zaveznikom ter ni glasoval, da mora biti slo- duhovnikom, da naj ne nasprotujejo mišljenju prebivalstva, ker vensko-nemška gimnazija ravno v Celji, zaradi tega zamore je ugledu duhovščine škodljivo, ako duhovnik nasprotuje svoji njegov nasprotnik postati oni, kdor še ni nikoli stal na občini. Dovolil je duho^ščini tudi, da lahko voli Mladočehe. čelu volilnega boja, kdor ne zna ali neče uvaževati propada židovskega liberalizma na Dunaju, in kdor vse presoja Deželnozborske volitve na Ćeškem so popolnoma z uničile staročesko stranko. V kmetskih občinah voljeno 44 ozkega narodnega stališča. Lueger mož i se ne sramuje Mladočehov, 26 nemških liberalcev, nemški nacijonalci, očitno izreči, da je krščanski mož ; on je mož, ki navdušeno Staročeh in 1 divjak in 3 pristaši kmetske stranke, zagovarja načela in koristi krščanske vere ter pogumno na- mestih je voljenih 37 Mladočehov, 20 nemških liberalcev, 10 stopa zoper nje klete sovražnike. Od grofa Hohenvarta se jaz nemških nacijonalcev, češki radikalec in jeden krščanski kaj takega ne spominjam. Če je grof-minister žaljen, tedaj socijalist. V trgovskih zbornicah je voljenih 5 nemških libe- pogumno nastopi, če je pa Bog zasmehovan in naša sveta ralcev, 7 Mladočehov in 1 Staročeh. Veleposestvo je pa vo cerkev napadena, ali bi bil z jednako unemo nastopil v lilo jedino konservativce. Nemški nacijonalci ne mislijo osno- obrambo ali v državnem zboru ali v kakšnem zborovanju ka- vati svojega kluba. Vstopili bodo v skupni nemški klub in ličanov, tega še nisem slišal. So-li tedaj zvesti našemu geslu bodo v njem posebna skupina. Voljeni Staročehi se pa najbrž poslanci, ki gredo s Hohenwartom proti Luegerju? „Vse za združijo z Mladočehi, ravno tako tudi pristaši češke kmetske 4H stranke in jedini češki radikalec i ičakovati je od novega deželnega zbora vspešnega delovanja, ker bodo Čehi mej seboj jedini. Želeti je, da bi mladočeški vodje ne le govorili, temveč pridno tudi pozitivno delovali. 1 Hrastje se navadno ne izgaja z želoda, temveč se sade že dobro vkoreničene rastline, katere se pa vzgoje navadno pomešane z drugim drevjem. Armenija. Arménsko vprašanje rešiti ni lahka Armenija Dobro je, če se hrast nekoliko prej sadi kot drugo drevje, da se more stvar. Mej tem ko se Eusija protivi temu, da postala avtonomna država, podpira Anglija vresničitev tega. primerno razviti. Da se popolnoma razvije, potřebuje hrast 150 let in rodi želod še ko spolni 50 leto. V Rusiji živi veČ Armencev in ko bi Armenija postala av- Hrastov les tonomna dižava, ti potem težili po zjedinjenju z Armenijo. jako težek in trden, ne trohni rad, zato Take armenske iredente, ki bi tako nastala, si pa Rusija ne- more želeti. Angliji samostojna dižava bilo pa prav, če Armenija postane sa- zato, ta tvorila nekak jez mej Ru- ga rabijo za vodne stavbě in za sodarska delà. Mladi hrastov les rabijo tudi kolarji, staršega pa mizarji. Dob ali gnilec (Quercus pedunculata) ima listje z sijo in Prednjo Azijo, s čimur bi se rusko razširjanje ustavilo jako kratkimi peclji. Želod pa ima po ali Torej je razzvozljanje aimenskega vprašanja teža\na stvar Tur-čija skuša cndi narediti mir. Poslala je tja čez 100.000 mož vkupe na Če bodo ti svojo dolžnost vršili, posrečilo se jim bo narediti mir. To bi bilo tudi najbolj prav, kajti sicer če se jako dolgih pecljih. Deblo je v mladosti gladko, ko se poštara, pa dobi močno razpokan lub. Vrh tega drevesa je jako gost. Glavna korenina seže 2 1/2 metra v zemljo, ne zadevo naredi mir, se bodo morale velevlasti vmešati v celo poleg tega pa ima ta hrast tudi več močnih stranskih Turčija. Posamezni rodovi, vzlasti mohamedanci in kristjanje se nadalje koljejo in pobijajo Zlasti mohame- danci pustošijo kristjaDom, jim ropajo imetje in požigajo vasi. Vrši se v Turčiji tako grozno klanje, da ednacega ni bilo že kmalu. Vlada si na vso moč prizadeva narediti mir, toda korenin. Zato pa ta hrast hoče imeti debelo zemljo. Raste najrajši v nižavah na rahli prsti. Raste po vsej Evropi, v orijentu in severni Afriki. Tudi proti severju raste dalje kakor bukva. Da pomladi delà listje, zahteva nekolike večjo toploto, kakor bukva, to je kacih 12°, a preslaba je. Da se izvedejo v Armenji reforme za to je od- jeseni pa zgubi sele listje, ko pade toplota na 2°. Zaradi ločno sultan. V vsem se kaže da se razmere malo boljšajo. Uradniki in vojaki, na katerih je največ ležeče, so po pritisku vlade spoznali, da jim je treba pričeti vestno postopati v ojravljanji svoje službe. Naposled so se zbali velevlasti} tega raste bolj proti se\erju kot bukva, če tudi je njegov čas ktne rasti z bukvo blizo jednak, ali mesecev. Želod kali jako rad, a le prvo leto po dozoritvi. Mlade Spn a so, kakor znano, vojaki še podpirali mohamedanske rastline prvih šest let jako krivo rasto, in še po 15 vstaše, sedaj pričenjajo vojaki postopati pravično. Tudi je to letu se začno deblo stegovati. srednji starosti najhi edino pametno za tuiške vojake same. Turška vojska je namreč tako slabo organizovana, da bi pač ne opravila nič proti dobro organizovaní evropski vojski. Turski vojaki niso izvež-bani. Velikih vojaških vaj ni. Sultan se boji vsacega večjega zbiranja vojakov, da bi morda Častniki ne uprizorili kake treje raste, v visoki starosti se pa letni obročki jako majhni. starosti začne v sredi trohneti in ga potem podere kak vihar, ako se ne poseka. Da bi učakal 2000 let, vstaje proti njemu. To priča o lepih razmerah vojakov proti kakor nekateri trdijo, je jako dvomljivo. Na tem hrastu svojemu gospodarju. Niti rednih strelnih vaj nimajo turski vojaki. Marsikateri vojak gre na odpust, ne da bil eden- krat ustřelil. Tako je s pešci. Se slaběji je s konjico in mornarico. Glede preskrbovanja vojske je slabo skrbljeno in orožja ni za vse vojake. Lahko si je misliti, kako bi taka vojska se posebno drže kebri, ki mlajšim drevesom škodujejo, starejšim pa ne. Les tega drevesa se posebno rabi v grajenje ladij in za vodne stavbě, mnogo se rabi tudi za sode. Lub rabijo strojarji, in želod je dobra krma za shajala napram dobro preskrbljeni vojski evropskih velevlasti), prešiče. Hrastov lub ima v sebi 15 do Turčiji delà ednako preglavico kakor Armenija tudi Makedonija. Vstaši se gibljejo in bolgarska vlada jih pcdpira in se je izrekla za vojsko proti Turčiji, Če ta ne izvede tudi v Makedoniji ednakih reform kakor v Armeniji. — Turške zadeve 16% odstotkov čreslovine. To dřevo daje tudi ježice, katere rabijo stro- • • • • y t y 1 jarj], m siske. HE Cerovec (quercus cerris) ima dolge peclje pri listji hočejo nekateri dati papežu poravnati, a neverjetno je, da bi jn zraste visoko drevo. Les tega drevesa je jako trden nekrščanski Turki poslušali krščanskega poglavarja. Bodo že-le posvetne oblasti morale skrbeti za rešitev zamotanih turskih razmer. AJÉkJÉk A A ^ a A .1. a4L _ r Ak . ^Aâ. A ^^ ^^ AV -A. ^ ^ A A . ^ . Átt .........i»»»'..................»''»»i » Obrtnija. tf ..........V,.»,í.1."i,?.........J..j% debel želod, kateri je obdan z lesenimi luskinami ter pri- haja pod imenom ježice v trgovino. Rabi se za .strojarje in trd. Raste na srednji in južni Evropi, zlasti na Mo ravskem, na Ogerskem, Srbiji in Aziji. Cerovec je za kurjavo, kot dob. Ježičevec (Quercus aegileps) raste po Grškem, Španj-skem in Prednji Aziji, ter ima podolgasto listje. Ima Lesovi. (Dalje.) in crno barvanje. Zraste tako velik kakor drugi hrast. celih gozdih raste koštanje vec (quercus castanea Hrastov je več vrst. Evropi 17 vrst hrastov j folia) v Rumuniji, Bolgariji, evropski Turčiji v Aziji 148 in v Ameriki 142. Afrika nima nobene po- Aziji. Doseže visokost 15 metrov. Listje tega drevesa je sebne vrste. Ondu rastejo hrasti, kakeršni rasto v podolgasto in nekoliko kostanjevemu podobno Listje južni Evropi. Avstralija pa hrastov niti ne pozna. Hrast ostane po zimi na drevesu in odpade še le pomladi. Ze-najbolje vspeva v nižavah in gorskih dolinah. Potřebuje lod dozori še le drugo leto, kakor tudi pri ježicevci in globokih, peščenih, ilovnatih tal s primerno vlažnostjo in cerovci. milim podnebjem. Italijanski hrast (quercus esculus) raste posebno v * 478 Italiji in po balkanskem poluotoku. Sad tega hrasta je pa nekoliko kostanjevemu podoben in ga po nekod ljudje Obrtnijske raznoterosti. jedo. Železnica Novomesto Neki inženir Faber ima že več časa vladno dopuščenje, da .delà náčrte, kako bi črepinjek (quercus ilex) je drevo srednje velikosti se izpeljala železnica iz Novegatnesta na Brežice ali prek Sa- in doseže v premeru debelost i 2 metra. Listje je vedno zeleno in zobčasto, Raste na južni strani Planin. mobora v dosego zveze z južno železnico. Da je železnica od Novegamesta dalje proti Zagrebu potrebna, o tem je svet že davno prepričan : 1. se dolenjska železnica nikakor ne sme Siškovec (quercus infectoria) je navadno le grm, in v Novemmestu končati, ker se ta proga premalo izplača, doseže kaka dva metra visokosti. Raste v Rumeliji î treba je še krajše zveze z Zagrebom na Ljubljano in obratno. na Grškem, v Mali Aziji, Sibiriji, Perziji in na Cipru. Na tem hrastu rasto najlepše šiške, katere pridejo v trgovino pod imenom alepske šiške. Šiške imajo v sebi mnogo strojila. Razločuje se v več vrst šišk in sicer : Baš ta železniška zveza Čez Novomesto bi bila pa za kacih deset milj krajša, nego je sedanja čez Zidani most. Tudi je druge zveze med tema mestoma še radi tega želeti, ker je proga Zidani most-Ljubljana včasih radi elementarnih nezgod (snežni in zemeljski plazovi) za kolikor toliko časa neporabna. Kedar se pa bode gradila železná cesta od Novegamesta po krški dolini na krško polje, išče naj se zveza z južno že- 1.) alepske šiške, ki pridejo iz Smirne in Alepa in leznico v bližini postaje Krško-Videm, in to iz sledečih raz so zunaj zelenkastočrne, nimajo nobenih lukenj jako težke. Te šiške imajo v sebi največ strojila in se dajo težko razbiti. logov : 1. Sava je pri Krškem najožja, torej bode tu železni most dosti kraj si ; 2. v bližini Brežic sta dokaj strm klanee in hřib pri Četežu, kar bi železnico mnogo podražila; utegne 2.) Isterske šiške so precej slabše, gladke so in se se vendar dotikati na ta način izpeljana železnica veliko manj mostov rabiti, in več ljudnatih krajev na pr. Št. Jerneja, Kostanjevice, Krškega, Vidma. Ker se namerava v Novem mestu čez Krko nov železni most delati in ker bode taíega v kratkem tudi v Krškem treba (sedanji leseni že precej pesa), zato bi se znabiti vprašanje o tej železni progi in o novih v sebi šiškino kislino in neko rudeče, rumeno ali pa ze- potrebnih železnih mostih moglo skupno resiti. To zaievo pri- rade razbijejo. Njih barva je svetlejša. 3.) Ogerske šiške so svetlosive, gladke in če se razbijejo, se dobi belorumenkast stržen. Vse šiške imajo leno barvilo. Kosmat hrast (quercus putescens) ima mlad na obeh straneh kosmato listje, star pa gladko in je manjši kakor naši navadni hrasti, ter raste v južni Evropi, Franciji in Angliji. V pirenejskih gorah raste pirenejski hrast (quercus pyrenaica), ki zraste kacih sedem metrov visok. Građen (quercus robur) je kacih 30 do 40 metrov visoko drevo, ki raste po južni Evropi in ima široke poročamo posebno dolen;skim poslancem v kranjskem deželoem zboru. Kmetijstvo. » Nalaganje denarja. Tišti srečni časi so že zdavna minuli, ko so ljudje » zaklade kopali Pripovedke o „zakladih pa vrhove, peci je. Listje je deset centimetrov široko, ima kratke niso bile čisto prazne, kajti v starih časih je marsikdo Cvete v maji in želod ima dolge peclje, les tega svoje prihranjene zlate in srebrne novce zakopal na hrasta je dober za kurjavo in za stavbě. Grenak lub ima skrivna mesta, da ne bi prišli v nepoklicane roke. v sebi mnogo strojila (čreslovine), nekaj smole in voska. Ti zakladi so počivali v svojem skrivališči, in za nje Ta hrast raste v severnih gozdih ter učaka visoko sta- je večkrat vedela le tista oseba, ki jih je skrila. A rost. Poganja štirinajst dnij pozneje, kakor drugi hrast. osebo je pobrala smrt, ž njo vred pa tudi skrivnost Zimski hrast (quercus sessiflora Salisbury) je lepo drevo z okroglim vrhom. Raste v orjentu, Evropi in severní Aziji. Listje je klinasto in na dolgih rumenih pec-ljih. Take visoke starosti ne učaka, kakor drugi hrasti. Korkovec (quercus suber) raste posebno v Španiji in okrog Sredozemskega morja, in preskrbuje vso Evropo s korkovino. Ljubje se vsacih deset let omaji, pa tako, da ostane ličje nepoškodovano in pride kot korkovina v trgovino. Listje je podolgasto in mlado malo kosmato. Tudi razni ameriški hrasti imajo pomen za obrt in trgovino. Nekateri imajo dober les, drugi pa dajejo dobre razne barve i ali jih pa rabijo strojarji. Kakor v Evropi se pa tudi v Ameriki ginejo hrastovi gozdi, posebno ko hrast počasi raste. (Dalje sledi.) o zakladu. Drugi so po raznih shrambah in kotih svojih stanovanj varovali in skrivali svoje prihra- njene novce za slabe čase. Za tisto staro dobo je bilo to čisto naravno; vsaj ni bilo delnic in raznih papirjev, da bi se bili kupili za prištedeni, podedo-vani ali pri kupčiji in gospodarstvu pridobljeni denar ; ni bilo hranilnic, da bi se v njij nalagal. Vse to je sad tega stoletja, ki se nagiblje svojemu koncu. še Postavodajalci in vlada so pa posebno skrb imeli za tište novce, katere so otroci po svojih sta-riših podedovali. Sirote je vzela vlada že zdavna pod svoje varstvo. Zato imajo že od nekdaj sodnije po- glavitno skrb, da čuvajo nad imetjem zapuščenih sirot, nedoraslih otrok. Tem ne preskrbé samo va- ruhov, ampak tudi gledaj o, pazijo in nadzorujejo, kako varuhi gospodarijo. Pa tudi sodnije same imajo natančne předpise, kako jim je v teh zadevah postopati, zlasti kako jim je z otroškimi (pupilarnimi) 479 denarji ravnati. Ti predpisi so pa že precej zastareli, in sicer v dvojném obziru: namreč, da se otroškega denarja več kot 500 gld. ne sme v hranilnicah nala-gati, in da se drugim denarnim zavodom (drugih itak bilo ni) otroški denarji ne smejo zanašati. Znano pa je, da imamo še vse polno drugih denarnih zavodov na primer raznovrstnih posojilnic, ki so trdni in zanes- ljivi, kakor hranilnice, gotovo mnogo trdnejše, kakor so bile hranilnice takrat, ko je bila izšla postava o nalaganji otroških denarjev. Da se ta postava prena-redi in popolni, je še skrajna potreba. Zato štejemo novému dolenjskemu Époslancu Višnikarju v zaslugo, da je to zadevo sprožil v državnem zboru s sledečim vpraša njem : „Po § 194. ces. patenta z dne 9. avgusta 1854, št. 208 drž. zak., je pupilarne svote plodonosno na-lagati na sledeče načine: 1.) da se kupijo nepremič-nine; 2.) da se razdajo zakonito zavarovane kot posojila na neprimičnine ; 3.) da se nabavijo avstrijske državne ali tem jednake javne zadolžnice; 4.) da se kupijo zastavni listi gališkega deželnega kreditnega zavoda; 5.) da se nalože v javnih dovoljenih av-strijskih hranilnicah, toda naložena »svota za vsakega nedoletnika ne sme presegati zneska 500 gld. konv. v.; 6.) da se ustanove skupne sirotinske blagajnice. Vrh tega se je s posebnimi zakoni in ukazi dovolilo, kupovati zastavne liste in obligacije raznih društev in korporacij, in sicer se visokost naložene pupilarne svote ni omejila pri hranilnih vlogah. Določba petega odstavka rečenega paragrafa se tako tolmači, da za jednega nedoletnika se tudi v raznih hranilnicah ne sme nalagati več kakor 525 gld. Nagibi, ki so bili za to določbo svoj čas mero-dajni, sedaj gotovo več ne veljajo. Pri nalaganji imetij nedoletnikov in kurantov je gledati na dobro obrestovanje, zlasti pa na varnost kapitalij. Ta varnost pa je pri avstrijskih hranilnicah gotovo večja kakor pri vrednostnih papirjih, izpo^tavljenih kurznim premembam. V zadnjih 40 letih so hranilnice zadobile nenavaden gospodarski pomen in varnost vlog je najpopolnejša, vsled česar je tudi nalaganje v hranilnicah najpriljubljenejši način plodonosnega nala-ganja kapitalij. V zadnjem desetletji se je v vseh kronovinah ustanovilo mnogo hranilnih, posojilnih in kreditnih zadrug, katerim prebivalstvo popolnoma zaupa in pri katerih bi se pupilarne kapitalije dogo- tovega zneska lahko nalagale, eventuvalno le zneski iz tistega scdnega okraja, kjer ima zadruga svoj sedež. Odločitev bi se eventuvalno mogla prepustiti sodiščem I. instance, pri katerih so dotične zadruge registrovane. Določba, da v hranilnice ni smeti nalagati več kakor 525 gld., naj bi se odpravile, oziroma naj bi se primerno zvišal maksimalni znesek. Pri velikem ste vilu hranilnih in posojilnih zadrug ki dajejo svoje kapitalije na hipotike, pri velikem na-sprotstvu kmetskega prebivalstva, nalagati svoj denar v vrednostnih papirjih in ker se končno tišti, ki so potrebni kredita, obrnejo rajše na kak denarni zavod, kakor na zasebnike najdeje varstvena oblastva vedno težavnejše sigurne hipoteke in se morajo držati glede hranilnic veljavne, potřebám naše dobe ne več pri merne določbe § 194. odstavek 5, rečenega patenta. Iz tega nagiba vprašajo interpelantje : Hoče li Nj. ekscelenca resno uvaževati vprašanje o času primerni primembi določb glede plodonosnega nalaganja kapitalij v varstvu stoječih oseb, oziroma predložiti primeren zakonski načrt? Mi menimo, da bodo posojilnice, zlasti one z neomejeno zavezo posebno potem, ki bodo po name-ravani novi postavi nadzorovane, res dovolj varne za nalaganje otroških denarjev. Kmetijske raznoterosti. Kmetijska podružnica v Novem mestu bode letos svojim članom brezplačno razdelila sadno drevje in ameriške trte, in sicer dobi vsak član po 4 sadna drevesa (jablane ali hruške) ali pa 200 sajenic (bilf) ameriških trt Riparia Por-talis ali Rupestris. Centralna posojilnica slovenska. Vsled občevanja z drugimi posojilnicami je v teku dveh mesecev svojega obstanka načelstvo „Centralne posojilnice" v Krškem prišlo do prepri-čanja, da še veliko slovenskih posojilnic ne razumeva namena in bistra tega zavoda, če tudi se je nekaj zadrug že pridružilo Radi tega je načelstvo v pospeh hitrejšega razvitka zavoda podalo še taka pojasnila: 1.) Centralna posojilnica slovenska" ne namerava nijedoemu obstoječemu zavodu konkurence delati, ker ji ni namen iskati hranilnih vlog pri posame znih osebah, niti teh vabiti, da bi se kot udje vpisale. 2.) „Cen-ralna posojilnica slovenska" želi načeloma občevati le s slo-venskimi posojilnicami. Od teh torej pričakuje, in sicer brez izjeme od vseh, od mladih in starih, od več ali manj imo-vitih, da k njej kot zadružnice pristopijo, ter jej pošljejo a) v ta namen potrebno izjavo (§ 4. naših pravil), b) 5 gld. piistopnine in vsaj 100 gld. deleža (§ 6. naših pravil), kateri delež se bo obrestoval ; pošilja naj se jej vse potom c kr. poštne hranilnice. 3.) „Centralna posojilnica slovenska" pošilja posojiluicam, katere so se jej na ta način pridružile, hranilne vloge ali posojila. Poslane hranilne vloge obrestuje vsaka posojilnica po svoji obrestni meri in ravna ž njimi po s\ojih pravilih ; posojila pa pošiljamo proti menicam na daljše ali krajšt- obroke proti 4 1/2 °/o obrestovanju. 4 ) „Centralna posojilnica slovenska" se nadja, da jo bodo imovitejše posojilnice (oziroma hranilnice) podpirale tudi s hranilnimi vlogami, katere obrestujemo s 4 ^ % 14 dnevno (§ 38. naših pravil). Gledé odpovědi hranilnih vlog velja naš § 39., ki je za vla-gatelje jako ugoden. Namen Centralni posojilnici je združiti vse slovenske posojilnice v veliko skupno denarno zadrugo v to svrho, da bi ona podpirala zdaj eno zdaj drugo pristopivšo posojilnico. To pa storiti ne more, ako se jej one ne pridru-žijo, ako jej niti moralne, niti materijalne podpore ne naklo-nijo. Moralno podporo že s tem dajejo, ako pristopijo k „Centralni posojilnici slovenski"; v materijelno podporo pa bodo: pristopnina, dtlež, hranilne vloge. Kedar se bode „Centralna posojilnica slovenska na ta način okrepčala, lehko bode stopila v z\ezo v velikimi slovenskimi in slovanskimi zavodi in se od njih priskrbela cenejših denarnih sredstev, kedar bode mogoče taka dobiti. Kakor pravi domoljubi slovenski pospešu-jejo slovensko edinost na političnem in na kulturnem polji, tako centralno posojilnico slovensko storiti po svojih skromnih močeh nekoliko za združenje na gospodarskem polji. Centralna posojilnica slovenska bode prej ali slej v resnici slovenski osrednji denarni zavod, čegar obsežnost, delokrog in moc bodo pa seveda odvi sne vsikdar od slovenskih posojilnic. ®/tidWtiiîi^^ ífeítWtií&íl^^ & & & ^ i rmi ï.........Použil ........i«i i .jg Ï..............Â...............................................................................:............... ttk Var savski spomini iz 1830. leta. (Ruski spisal N. P. Makarov.) I. Prihod v Varšavo in oštrog. Strijc je stanoval v Varšavi v Aleksandrovski vojašnici, ki je bila prav na konci mesta ob bregu Visle, kjer sedaj stoji grozna utrdba. Jedva smo mi prišli, ko se je novica o tem razširila po vseh vojašnicah. Ta tre-nutek je prišlo v strijčevo stanovanje mnogo častnikov, pozdravili so ga z odkritosrčnim veseljem, kajti ni ga bilo v polku častnika, ki bi ne bil ljubil Valerjana Makariča. Jaz sem bil nekako omamljen. Vse je zame bilo tako novo, popolnoma nepodobno temu, kar sem poprej videl. Živo gibanje po ulicah, obilje vojaških uniform, epolet, čelad, okrašenih z grbi, vrvicami in visokimi ci-lindričnimi žimnimi čopi ali gumbi, ravnih in triogelnih klobukov, nad katerimi so vihrali široki čopi petelinovih pereš, črni in beli; vse to je name napravilo silen vtis. Kar se tiče poljščine, je jako vznemirjala moj sluh, v katerem se je bilo začelo razvijati čuvstvo melodije. Posebno so dražile moj sluh besede in fraze, v katerih je polno sikavcev in šumevcev, katerih ima polno poljščina. Kar mi je pa ugajalo in name napravilo najugodnejši utis, to so raznoševalci slaščic iz slaščicarn, katere so v Varšavi bile posebno dobre in slovele s svojimi okusnimi sladkimi kolači in karamelki. V Varšavi je bil pregovor : Sládek kot Lesselov (ime tedaj znanega slaščičarja) karamel. Drugi dan po svojem prihodu se je Mičurin představil cesarjeviču, kateri mu ni rekel nič besedice zaradi tega, da je več kakor tri tedne prepozno přišel. Sicer v Varšavi skoro nikdar niso nobenega kaznovali, ako se je prepozno povrnil z vojaškega odpusta. Najprej so naročili meni novo obleko in ko je prišla, predstavili so me po-veljniku litovskega gardnega polka generalnemu majorju Koškinu, a potem so me peljali v Brilevsko hišo in me ondu predstavili velikemu knezu Konstantinu Pavloviču. Cesarjevič je bil pri najboljši volji, sprejel me je jako prijazno, potepljal me po rami in na prošnjo Mičurinovo imenoval me za podpraporščeka litevskega gardskega polka in me odkazal prvi fuzilirski stotniji, kateri je tedaj bil poveljni stotnik Grabbe, jeden najboljših častnikov v vsej gardski diviziji, prijatelj in sovrstnik mojega strijca Jaz sem bil še premlad za to, da bi opra vi jal redno vojaško službo, kajti nisem še mogel z jedno roko vzdigniti na rame tedanje težke vojaške puške in veliki knez je bil tako dober, da je dovolil bivati mi pri strijci, nositi mi junkersko uniformo, dobivati podčastniško plačo in končati svoje domaće izobrazovanje, jemajoč lekcije pri raznih učiteljih, dokler mi leta ne dopuste vstopiti v šolo gardskih podpraporščikov. Tako se je začelo novo pol vojaško življenje. Strijc ni ostal več kakor štirinajst dnij v Varšavi. Dobil je zopet odpust za osemindvajset dnij in ob jednem dovoljenje, da se oženi z moskovsko knežnjo; v začetku maja je odpotoval iz Varšavě in je pustil mene pod nadzorstvom jednega svojih polkovnih tovarišev, stot- y nika Zerebcova. Učenje se še ni začelo in zatorej sem užival popolno svobodo, katere pa nisem zlorabil. Strast za neumnosti mi je bila že prešla in postal sem bil reden, krotek in ubogljiv deček, a ob jednem jako rado-veden. V meni se je bilo vnelo že jako veselje do učenja, ob jednem tudi veselje do godbe, to je do igranja na goslih. Toda za moje učenje so se določile jako tesne meje, to je meje vojaškega izobraženja, katero sem pozneje dobival. To je bila velika nesreča za dečka, iz katerega bi klasična izobraženost bila mogla narediti kaj dobrega. Darovi dečka, katerih ni nikdo spoznal, ostali so neraz-viti, zgubljeni zaradi jednostranske m najpovrhnejše vzgoje. Pričakujoc povratka strijca sem se sprehajal po Varšavi v svoji prejšnji oblekl in pogosto v družbi An-dreja Basmanova, pogosto pa tudi sam. Po dvakrat na dan sem se kopal v Visli in vadil se v plavanji ; rad sem jedel razne slaščice, čítal stare romane in časopise iz strijčeve knjižnice. Z nepotrpežljivostjo pričakoval sem strijčevega povrata. Kad bi bil videl novo svojo teto, o kateri mi je žužnjal na usesa Valerjan Makarič vso pot od Moskve do Varšavě, hvaleć lepoto svoje neveste in je rekel mej drugim tudi tole: — Katarina je popolnoma po mojem vkusu, temno-lasa, malo zamolkla, velik rimski nos, jedno oko malo manjše od druzega, in naposled visoke rasti, da se ni treba pripogibati, da se jo poljubi. In kaj mi ni vsega še govoril o bodočej moji teti in „tovarišici svojega življenja44. Tedaj mi je obetal kupiti dobre gosle in dati mi dubrega učitelja na tem odličnem instrumentu, ki vlada v orkestrih in po kon-certih. Zato sem težko in z mocním bitjem časa prisr-koval trenotka, ko dobim gosli in učitelja. V tem so prvega julija pešćete varšavské posadke odšle v oštrog, jaz sem šel sprehajat se, da vidim, kako je šel litovski polK. Ta oštrog je bil v dve vrsti od Marimontske in jedno od Povonskovske zagraje. Oštrog je bil postavljen v raz.tegnjeni crti, in je zatorej zavzemal veliko prostora, začenjajoč na desni s peto baterijsko stotnijo gardskega topništva, za katerim so sledili litovski gardski polk, in poljski telesni grenaderski polk, ki so sestavljali prvo brigado grenadirske divizije. Za prvo je bila nastanjena druga gardska brigada, t. j. poljski pijonerski batalijon in volinski gardski poik. Dalje so bile tri peš divizije poljske vojske in topničarstva. Ker so vojaki bili v ostrogu cele tri mesece, bil je jako skrbno in natančno narejen. Vojaki so bili v šotorih, razvrščenih v treh vr- 481 Btah. To je bila prva črta oštroga. V drugi vrsti bile so čega francoskega državnika. 1880. častniške barake, narejene jako trdno iz desk in dovolj sterstvu postal minister vnanjih stvarij Ko v Feryjevem mini- palo Ferryjevo prostorne, kajti imele so po dve do tri sobe. Pri vsaki baraki je bil senčnat vrtec s stezicami in gredami cvetlic. Mej šotori in barakami je bila dovolj široka, s peskom posuta in utrjena cesta obrobljena z visokimi piramidal-nimi topoli, za barakami je bil ravno tak topolov drevored. Zadaj za barakami je bila tretja črta iz stotnijskih kuhinj, ki so bile dovolj prostorne, svetle, pripravne in zunaj ometane. Za kuhinjami je bila četrta črta stotnijskih vrtov. Sredi vsakega vrta bili sta po dve veliki klanici iz desk, v katerih so bili stotnijski pisarji, ministerstvo, se je zaradi starosti umaknil politicnemu živ-ljenji. Spisal je več del o modroslovji in vzhodnih verah, zlasti o budajizmu in mohamedanizmu. € Novice. ••■■•■■••■■M 43: 5 43: f* Deželnozborske volitve. V mestih in trgih je pa svojimi kandidati. Voljeni narodna stranka zmagala z vsemi jači čevljarji, in nekateri starši podpraporščiki so bili v šotorih z vojaki , kro- Mlajši teh vrtih so bile tudi ba- so nastopni gospodje: V Ljubljani : Peter Grasselli in Ivan Hribar; v Idriji: dr. Danilo Majaron; v Kranju in Loki : Viktor Globočnik; v Tržiči, Radovljici in Kamniku : Murnik; v Postojni, Vrhniki in Loži: Josip Lenarčič; Ivan v do- rake narednikov, jako prostorne in mične. Poleg tega je lenjskih mestih: dr. Ivan Tavčar; v Kočevji je voljen Nemee skoro vsak narednik imel v vrtu lopo od desk. Te lope Alojzij Loy V trgovski zbornici izvoljena sta: Ivan Perdan xlajali so v nájem tem podpraporščikom, kateri so dobivali kaj od doma. Večina podpraporščikov je bilo iz revnega poljskega plemstva in niso druzega dobivali kakor plačo leta. in Janko Krsnik. V veleposestvu so voljeni: Ervin grof Auer sperg, Leo grof Auersperg, Franc vitez Langer, Leopold baron Liechtenberg, dr. Andrej Schaffer, Josip baron Schwegel, Josip Len kh 5 dovolj veliko (28 rubljev v srebru vsako četrt >in Karol Luckmann Anton grof Barbo, Alfred baron Wurzbach, Feliks poleg tega pa še vso opravo na drž. stroške) Za črto stotnijskih vrtov je bil kostanjev drevored, z jedno besedo, ostrog je bil iz prekrasnih vil, z jako zdravim, Oklic hišnim posestnikom ljubljanskim ! Dobro vedoč, da z dosedanjimi nepovratnimi podporami in brezobrest- no ponapredščino države velikej večini hišnih posestnikov svežim zrakom. V sredi oštroga so bili jako obširni rib niki, dcvolj globoki, obdani s senčnatimi gozdiči. To je ljubljanskih, tudi če se vzame v poštev privatni kredit, ki ga zamorejo deležni postati, ne bode pomagano, volil je ob- bil lep kraj za kopanje. (Dalje sledi.) Poučni in zabavni drobiž. Ženske na vseučiliščih činski svèt v svojej seji dne 31. oktobra t. 1. poseben odsek, kateremu je narocil sestaviti in predložiti načrt peticije do vlade in državnega zbora za novo nepovratno podporo in brezobrestno ponapredščino onim hišnim posestnikom, ki se vsled nedostatne dosedanje podpore potrebni in vredni nove. Da bode mogoče to peticijo dobro utemeljiti in s številkami pod- Cesar dovolil, da se na preti, treba pa pozvedeti, koliko so posamezni hišni po- ter ogerska vseučilišča vsprejemajo ženske in sicer na zdravstveno sestniki prvotno naznanili svoje škode, koliko so prosili in modroslovno fakulteto. Ako se jih dosti oglasi, se bode tudi koliko zagotovljeno dobili državne nepovratne podpore in brez- poskrbelo za pripravljalno o izobraženje za vseučiliške studije, obrestne ponapredščine Občinskemu svetu je dobro znano, da Najstarša preproga. Lani je mehitarijski pater Gre- so se v mnogih hišah že potem, ko so prve prošnje oddané gorij dr. Kafankiar prinesel na Dunaj iz Carigrada preprogo bile, pri popravah pokazale mnogo večje poškodbe, kakor se iz leta 1202. Preproga ima letnico vtkáno. Na preprogi je je preje mislilo in da so nekatera poslopja, o katerih se je neki armenski napis. To je gotovo najstarša preproga, kolikor sodilo, da se bodo popraviti dala, vsled poznejših komisijonelnih je dosedaj znanih ogledov bila določena za popolno porušenje. Vse take slučaje Vulkani v Beringovem morji. Na alajtskih otocih treba je v novih prošnjah izrecno navesti ter s prilogami letos blujejo vsi ognjeniki, kacih štirideset po številu Mej izgotovljenimi po stavbinskih vešcakih dokazati, za ko- dvema otokoma se je vzdignila zemlja iz morja in sta se torej liko se je vsled tega škoda povečala. Konečno p.t naj hišni združila v jeden otok posestniki v svojih prošnjah ozirajo se tudi na ono od- Julij Jernej Saint Hilaire, slaven francoski državnik, je stotno posojilo jednega milijona goldinarjev, katero je poob- umrl v 91 letu Rojen je bil v Parizu dne 19 avg 1805. lastil državni zbor vlado, da sme v slučaju potrebe izposoditi m po dovršenih študijah dobil službo v finančnem mini- hišnim posestnikom ljubljanskim za popravo po potresu poško- sterstvu in se je hkratu pečal s časopisjem. Od 1827 1830. leta bil je jeden glavnih sodelavcev časopisa „Globe do dovanih poslopij. Ker je opravičeno upanje, da se za to posojilo dovolijo večletni odplačevalni obroki in da se za-nje ne Po vstaji 1830. leta je ustanovil časopis ^Bon Sens" in pisal bode zahtevali sirotinska varnost, bode tudi ž njim izdatno z drugimi opozicijski listi. Nekaj let pozneje se je začel bolj pomagano hišnim posestnikom in naj zato blagovole v svojih pečati z znanstvom in je mej drugim izvrstno převel Aristote- prošnjah naznaniti, po koliko si ga žele, pri čemur pa naj lovo delo v francoščino, kar mu je pomoglo, da je 1838 se izogibajo vsakemu pretiranju Prošnje v smislu tega oklica postal profesor grške in rimske filozofije na College de France, sprejernal bode mestni magistrat najkasneje do 10. decembra Drugo leto je postal član akademije znanostij. Leta 1851 bil voljen v ustavni zbor in se pridružil zmerni stranki. je Leta 1895 in sicer ako bodo spisane na tiskanih obrazcih, 1851., ko Napoleon IV. napravi državni prevrat, so ga bili se dobivajo prezplačno v mestnem ekspeditu. Mestnemu magistratu ljubljanskemu glasom zaprli v ječo Mazas. Popustil ker ni hotel priseči poročila finančnega odseka v zadnji seji občinskega sveta došlo službo, Napoleonu zvestobe. Z Lessepsom je od 1855. do 1858. leta 162.750 gld. 57 kr. potresnih daril. Porabilo se je dosedaj delal pri Sueškem překopu sorbonnske biblijoteke. 1867. 1. je bil konservátor za barake, podpore itd. 92 616 gld. 31 kr., ostane torej Leta Od 1871. se je kot član zbora v za razdelitev 71.240 gld. 68 kr V se Bordouxu zopet jel bolj pečati s politiko in delal na to se je Thiers imenoval načelnikom eksekutivne oblasti. da Postal Za novo vladno poslopje je kupil erar od je Thiersov generalni tajnik, kar je ostal do smrti tega veli kranjske stavbinske družbe stavbišče na vogalu Erjavceve in Tržaške ceste. Z zgradbo se utegne pričeti že pomladi. 48* — Za novo justično poslopje v Ljubljani kupil je baje erar del Zeschko-tovega posestva v Dolgih ulicah. —- Preširnov kip. Znani naš umetnik kipar gospod Alojzij Gangel je dovršil mojstersko delo in ustvaril prekrasen Prešernov dopisni kip. Delo mojstra hvali. Kdor je videl ta prekrasni in duhovito izvršeni kip ga nemore dosti prehvaliti. A. Gangl namerava to mojstersko delo ob priliki razstaviti — Sneg je pobelil naravo dne 25. t. m. v jutro. Da bi ne bil pal na suha tla, bi se istih ne bi bil še prijel. — Slovesno umestili so dne 24. t. m na župnijo Šmartno pri Kranju novega župnika preč. g. Josipa Razbor-šeka, dosedaj dekana na Bledu — Iz porotnega sodišča. Pri tukajšnjem deželnem kot porotnem sodišču pričala se je dne 25. t. m četrta le-tošnja porotna sesija. Pri prvi obravnavi je bil obsojen na osem mesecev 2apora 271etni tesar Anton Torkar iz Zaspa v okraji radovljiškem, ker je v razdraženosti vrgel v neki krčmi posestniku Jakobu Resmanu steklenico s tako močjo v glavo, da mu je počila lobanja in je ta čez nekaj dni umrl. Porotniki so potrdili le vprašanja glede pregreška proti varnosti življenja, vsled cesar se je Torkarju odměřila le omenjena kazen — Pri drugi obiavnavi je bil obsojen 261etni delavec Luka Čik iz Vodic zaradi hudodelstva poskušene posilne nečistosti na 18 mesecev ttžke ječe. — Dne 26. novembra je bil obsojen na tri leta težke ječe 201etni Jožef Osel iz Vogelj pri Kranji, ker je pri vasovanji udaril Jakoba Srebernjaka s krampačem tako po glavi, da je ta vsled otrpnenia možganov Čez dva dni umrl. — Pri drugi obravnavi je bil oproščen obtožbe uboja 391etni Kajžar Janez Zevnik iz Mavcič. — Našli so ob železniškem tiru mej Savo in I itijo neznanega mrtvega Člověka, katerega je povozil vlak. Pone-srečenec je bil dobro napravljen in star kacih 35 do 40 let. Pokopali so ga na Savi, opravo njegovo pa dotlej, dokler se ne dožene, kdo je bil, shranili pri sodišči v Litiji. — Požar. V PrimČivasi, župnije ambruške pri Žužem-perku je dne 23. t. m. popoludne nastal požar, ter je vpe-pelil 13 gospodarjem hiše, kozolce in skednje z vso klajo in živežem vred. Sedmerim gospodarjem je prav vse zgorelo. Skoda znaša do 25 000 gld. Pogorelci so le za neznatne svote zavarovani. Beda je velika, posebno ker je zima tu. Kdor more pomagati, naj pomaga nesrečnemu ljudstvu. — Nesreća na železnici Zagrebški osobni vlak, ki pride na Zidani most ob 3. uri 40 minut popoludne, je trčil na kolodvoru \čeraj v tovorni vlak, přišedši iz Celja, s tako močjo, da jeden osobni voz popolnoma zdrobljen in je 1 spre-vodnik in 6 oseb težko ranjenih. Vihar. V'p(nedeljek je v več krajih bil hud vihar. Mej postajama Kilovče-Trnovo Bistrico na Krasu je burja vrgla osemnajst vagonov tovornega vlaka čez železniški nasip. Vožnja po železnici St. Peter-Reka se je morala zaradi silne burje ustaviti. Na ogerski državni železnici je burja vrgla s tira petnajst vagonov tovornega vlaka. Tudi na tej progi se je moral promet ustaviti. V Trstu je bila burja tako silna, da je bilo nevarno hoditi po ulicah. Nad 30 ljudij je burja podrla in poškodovala. Močno je poškodovala mestno plinarno. Pred Lloydovo palačo je burja prevrgla piinov svetilnik. Strehe in fasade več hiš je močno poškodovala. V neki pred-mestni hiši je bilo jelo goreti. Dve sosedni hiši sta se takoj užgali in so vse tri pogorele, dve drugi hiši je pa ogenj že močno poškodoval. V pristanišči je več ladij poškodovala. Lloydov parnik „Wurmbrand" se je na potu iz Dalmacije v Trst vsled viharja močno poškodoval. V veliki nevarnosti je bila neka grška jadernica. Šel jej je neki parnik na pomoč in jo le s težavo spravil v zavetje. V Benetkah je vihar podiral dimnike, nesel s streh opeko in je več stekel v oknih pobitih. Več parnikov j& moralo odpotovanje iz Benedek odložiti. Noben brodar se^ ni upal na morje. V Masca-Cararri v Italiji je vihar napravil pot milijona frankov škode. Člověk se pa ni nobeden po- nesrečil. Tudi ob angleškem obrežju je bil hud vihar. Vsa vožnja po m(rju se je bila ustavila. Več ribiških ladij se je potopilo. Po vsej gorenji Italiji je pádel mej viharjem precej debel sneg. V nekaterih krajih je močno oviral promet. po železnicah ali ga pa celo ustavil. Da so pri takém viharji v več krajih bile potrgane brzojavne zveze, je naravno. Tudi na Kranjskem je bila pretrgana zveza na Notranjskem. V nekaterih krajih pa Italiji je bilo kar razmetalo brzojavne drogové. Vihar je bil tudi na Ogerskem. Tako je v Szopsy-Sat-Gorgyju vihar močno razdejal neko poslopje tamošnjega učiteljišča za otroške vrtove. Več učenk je poško-vanih, jedno je-pa ubilo. — Umrl je danes na svoji grajščini v Nalžovu bivši ministerski predsednik grof Taaffe. — Usmiljen odvetnik je dr. Aleksander Weiss v Bu dimpešti. On zagovarja zatožence v socijalističnih pravdah. Lani je zagovarjal nekega tatvine zatoženega socijalističnega agitatorja tako vspešno, da je bil oproščen. Agitator je drugi dan obiskal odvetnika v stanovanji, da se mu zahvali. Pri tem je pa ukradel neki briljanten kinč, ki je bil vreden 20Ô0 gld. Če tudi odvetnik ni naznanil stvari sodišču, je tat vendar přišel na zatoženo klop, ker se na Ogerskem kazenski zakon hudodelstva uradno proganja. Zagovarjal ga je zopet dr. Weiss, a sedaj ne tako srečno. Tat je bil obsojen na 8 mesečno ječo. Po končani obravnavi je tat prosil zagovornika, naj napravi pritožbo na višjo instanco. Ta je obljubil, samo přistavil je, naj ne hodi v njegovo stanovanje, ker oba on in zatoženec najbolje vesta, kako je bila stvar. — Iz lože za časnikarje iztiran. V Sredci so dopisniku nekega dunajskega lista prepovfdali vhod v časnikarsko ložo sobranja Časn'kar se je pa vzlic temu splazil na galerijo. Vratar ga je opazil in zahteval, da naj mu odda njegovo vstopnico ali odide iz galerije. Dopisnik pa ni hotel ubogati in je zapretil vratarju. da ga bo ustřelil, ko bi mu hotel vzeti vstopnico. Podravnatelj zbornične pisarne je pa ukaza! časnikarja preiskati, ce ima res revolver pri sebi in ga izti-. rati. ven. To se je tudi zgodilo. — Pobočnik Garibaldijev. V Genui je umrl Anton Burlande, bivši pobočnik Garabaldijev, Imel je 72 let. — Hčer Wanderbiltova, sestra vojvodinje Marl-borrough, seje zaročila z Moserjem-Taybijan, kateri je položil prvi podmorski kabel mej Evropo in Ameriko. Razpok továrně. V Palmi na Spanjskem se je raz-letela tovarna za patrone. 62 delavcev, mej njimi 37 žensk so mrtve izvlekli. Nekaj poškodovanih so spravili v bolnico. Neki delavec, ki je bil odpuščen iz delà, je nalašc prouzroči] požar. 483 — Dokaz ljubezni. Te dni se je na Dunaji sprehajal natakar List s svojo ljubico Emilijo Gartner. Ker je neki gospod Emilijo prijazno pozdravil, in mu je ona odzdravila, je List v dokaz svoje ljubezni dvakrat jo udaril s pestjo po -obrazu, potem pa jo tako brcnil, da jej je nogo zlomil. — Zblaznel delavec. Na Dunaji je zblaznel delavec Janez Hagel in začel svojo ljubico obsipati z gorečim ogljem. Njo so lahko poškodovano odpeljali v bolnico in niega tuii, in ga izroČili on lu v oddelek za blazne. — Medvedje v Bosni. V Trnovém v Bosni je přišel medved po dnevi v vas in raztrgal jeinega vola. Y Žeplje-nici je medved tudi sredi vasi napal čredo. Krave in voli so mu pa ubežali v vodo. To je pa medveda vjezilo in pal je nad pastirja in ga tako poškodoval, da bode dolgo pomnil, kdaj se je z medvedom srečal. Tudi po druzih vaseh tožijo, da prihajajo ti kosmatini v vasi. — Požar v tiskarni. Minolo soboto je v Chilwarthu na Angleškem pogorela tiskarna bratov Union. Zgorelo je mnogo del, ki so ravnokar imele iziti. Škode je nad miliion goldinarjev. 140 ljudij je zgubilo zaslužek. Bila je nevarnost, da se užge 60 ton smodnika v sosednem skladišni. Gasilci so to preprečili. — Vojaški izgred. V Bleichu pri Olumuci so vrgli iz gostilne pijanega dragonca. Vsled tega je v gostilno pri-drlo 12 njegovih tovarišev s sabljami. Vse so razbili, vec ljudij je hudo poškodovanih. Ljudje so pred njimi skozi okna in čez plotove bežali. Ker so s sabljami pobili svetilnice, je jelo goreti. K.sreći so ogenj pogasili. — Umor in samomor. Žena Italijana Cerrija v Be-rolinu je otrovala svojo štiriletno hcerko, svojega ljubimca arhitekta Witta in sebe. Mož našel je tri mrtvece v sobi, ko se je vrnil s potovanja. — Poskušen atentat. Bivši ogerski državni poslanec Szetsey, ki je připadal k skrajni levici, je poskusil razstreliti hišo nekemu Baumgartnerju, s katerim se pravdal. Szetsey je přišel v hišo s pretvezo, da išče neko stranko. Hisnik mu je povedal, da dotične stranke ni v hiši in Szetsey je odšel. V kratkem se je povrnil in pri tej priložnosti je hišnik opazil, da ima ponarejeno brado in vzel ga je zatorej v roko. Szetsey je pa pograbil hišnika, potem pa zbežal. V begu je vrgel od sebe bombo napolnjeno s smodnikom. Nekaterim ljudem na ulici se je posrečilo Szetseya vjeti. Pri policiji je přiznal, da je nameraval rastreliti hišo. — Kolera v Rusiji. V Peterburgu je od 20. do 23. oktobra 40 oseb zbolelo za kolero in 7 umrlo. V volhinski guberniji je od 27. oktobra do 2. novembra 439 ljudij zbolelo za kolero in 176 umrlo, v okrožji Berbičevem je od 27. oktobra do 9. novembra 118 oseb zbolelo in 52 umrlo za kolero. V sklediv za juho se je ponesrečila. Soproga kmeta Vernittaga pri Sopronju na Ogerskem je pustila v kuhinji na tleh 16mesečno hcerko, ko je odšla po nekem opravku. Otrok se je igral okrog sklede za juho, ki je stala na tleh polno vroče vode. Deklica je pala v skledo z glavo in jo je kmetica našla mrtvo.- # — Slepar s hranilničnimi knjižicami. Po Dunaji se je že nekaj časa klatil neki slepar, ki je več zlatarjev osleparil s ponarejenimi hranilničnimi knjižicami. Kupil je kaj pri tem ali onem zlatarju, zastavil hranilnično knjižico izgovarjajoč se, da nima denarja pri rokah. V hranilnico je vložil 1 gld., potem pa knjižico ponaredil na 100 ali 150 gld. Policija ga je přijela in je vojaški begun Goldbinger. Šest poškodovancev se je že oglasilo in imajo terjati vsi vkupe 653 gld. — Morilec Durant spoznan krivim. Porotniki v San -francisku so spoznali krivim dijaka medicine Theodorja Durant, da je umoril Blanche Lamotte. Blanche je zginila dne 3. aprila, poslednjič so jo videli, ko je došla iz šole za pouk kuhanja v družbi z mladim možem vozeča se na cestnej železnici. Policiji so obvestili o tej zadevi in ni mogla dolgo časa priti na sled ne deklici niti njenemu spremljevalcu Dne 13. aprila letos so našli v stolpu Emanuel cerkve (baptistovski) truplo zadavljene Blanche Lamote v istem stolpu. Duranta so videli poslednjega v družbi Williams, in takoj so ga sumili. Pri hišni preiskavi so našli zelo obtežilne stvari zoper Duranta, tudi ga je več osob spoznalo kot poslednjega spremljevalca Blancha Lamotte v vozu cestne železnice. Prijetega so obdol-žili obeh umorov in po dolgotrajnih sodnijskih obravnavah je bil krivim spoznan umora Blanche Lamotte. Pravda zaradi umora Minnie Williams se takoj prične. — General Schofield umirovljen. John Allister, Schofild, vrhovni poveljnik ameriške zvezne vojne, je bil pred kratkim umirovljen, ker je doživel po postavi 64. leto. Za pokojnino dobi polovico dosedanje letne plače. Schofield je bil jedini generallajtnant v ameriški armadi ; ta častni nashv mu je přivolil kongres, v letošnjem letu v priznanje dolgoletnega zvestega službovanja. Schofield je lahko ponosen na svoje plo-dovito delovanje; za časa njegovega vrhovnega poveljstva so vpeljali vee prav koristnih preosnov v zvezni armadi. V pri- siljenem pokoji pa general Schofield ne misli lenariti ; pravijo, da se je namenil udati pisateljevanju. Njegovo pero bo posebno delavno v različnih vojnih člankih, nekateri večji čas-niki so si že zagotovili njegovo sodelovanje. Mogoče, da nam še napiše spomine iz vojnih Časov, kakor sta poprej storila Grant in Sherman. Iz precej verojetnih poročil pa zopet skle-pajo, da ga mislijo demokratje imenovati svojim bodočim pred-sednikom. Za demokrate bi obče znani, skušeni in priljubljeni Schofield ne bil prenapačen, zlasti, ker za sedaj nimajo bolj-šega kandidata Vprašanje je seveda, če bi Schofield imenovanje sprejel. Umirovljenega generala naslednik je general-major Miles, ki se je posebno odlikoval za časa lanskega štrajka v Chicagi. Mile3 se sicer ni šolal v vojnih akade-mijah, pa njegova nadarjenost v vojstvu ga delà spoâobnega za to visoko mesto. Sedaj je 57 let star ima torej še celili 7 let do prisiljenega umirovljenja. — Petdesetleti. Cvetoče mesto in trgovinska metropola Milwaukee v Ameriki je slavilo 28. oktobra zlati jubilej svojega obstanka. Pred 50. leti dobilo je mesto prvič mestni odbor ter štelo 10.000 stanovnikov, danes ima jih nad četrtino milijona. Tedanja vrednost vseh obrtnih proizvodov cenila se je na 1,500.000 dolarjev, sedaj je narastla na 180 milijonov dolarjev Razvitek mesta Milwankee je v zgodovini naraščaja ameriških mest prava tipična podoba. V pričetku se mu je bilo trdo boriti za obstanek, nato se je čudovito hitro povzdig-nilo in razvilo. Država Wisconsin bila ie pred 50timi leti, ko je Milwankee vže mestno stopinjo zavzelo, še vedno „indijanski teritorij", in v teh mejah je gospodovalo šest indijanskih rodov. Prvi beli člověk, ki je stopil na milwaukeeška tla, bil je L S. Juneau, dober katoličan. Přišel je 1. 1821. v indijansko vas Milwaukee (t. j rodovitna tla). Juneau narodil se je 1. 1793. v Montrealu, Kanada in zašel med Indijane v Milwaukee kot prodajalec kožuhovine. Tu se je poročil z neko Indijanko, s katero je imel dve hčeri, in bil pozneje glavarjem izvoljen. Do leta 1828. bil je jedini beli člověk v Milwaukee. Indijani so ga zelo spoštovali, pa tudi izven delokroga imel je mnogo prijateljev, jeden najljubših mu je bii vedno John Jacob Aster iz Novega Jorka. Juneau bil je prvi poštar in prvi župan mesta Milwaukee. Zgradil je tudi prvo sodnijsko poslopje ondi. Mož se je vsestransko trudil za prospeh in in razvoj mesta Milwaukee in si zaslužil s tem toliko, da je dne 24. novembra 1. 1857. v Shawano, Wisconsino umri kot navaden — berač. Sedanje lepo se razcvitajoče mesto Milwaukee pa se ni do cela izneverilo njegovemu naizbrisljivemu spominu, marveč postavilo mu je skromen spomenik v Juneau Park-u. 484 Oropanje blagajniškega sluga. Hanovru so Nadepolni mladici. Na novojorški mestni želez napali trije roparji slugo neke blagajnice, ki je nesel 7000 nici so spravili štirje mládenči vlak s tira. Potrgali so bili mark. Jeden mu je vrgel peska oči, drugi pa s kamnom šine. Dva potnika sta pri udaril po glavi. Dva roparja sta ušla. Tretjega, ki je nosil njenih. Mlade hudodelce so přijeli, plen, je pa policija přijela. nesreči bila ubita, 10 pa ra Tajni tajnik kraljice angleške. V Londonu nmrl general in tajni tajnik kraljice angleške Henrik Ponsonby v starosti 70 let. Četrtstoletja je bil tajni tajnik kraljice Vi- Loterijske srećke. V Linču dne 23. nov. t. 1.: 43, 86, 11, 48 ktorije in je imel popolno zaupanje Sprva služil v angleški vojski, v katero je bil vstopil kot 171etni praporščik Udeležil se je vojne na Krimu in se odlikoval pri obleganji Sebasto- polja. Pozneje je bil višji konjuh princa Alberta in po njegovi V Trstu dne 23. nov. t. 1.: 86, 70, 68, 64, 50. V Pragi dne 27. nov. t. 43, 74, 46, smrti prjvzel neko poveljništvo v Canadi. V aprilu 1870. 1. Tržne Cene. ga je imenovala kraljica za svojega tajnega tajnika, na katerem mestu je ostal do smrti. Imel je velik vpliv pri an- V Ljubljani dne 15. nov. 1895. Pšenica gld. gleškem dvoru. Bil je vedno v obližji kraljice in opravljal rž gld. 7 60 kr., ječmen gld. 6'5u kr., oves gld. tudi posle dvornega obredarja. Bil jako visok in suh in ajda gld. imel dolgo in sedaj že popolnoma belo brado. leča gld. 12-- kr., grah gld. 12'- kr., fižol gld. 14 kr kr v kr., proso gld. 650 kr., turšica gld. 6 50 kr kr Eksplozija v kamnolomu. Velika nesreća se je (Vse cene veljajo za 100 kgr.) pripetila v kamnolomu v Prelski, ki je mej Opatijo in Eeko, prav ob morju, ker je lastnina dveh pristaniških podjetnikov. Iz neznanih uzrokov sta se vnela dva podkopá, v katerih je Št. 10884. bilo precej razstrelila. Vdrlo se vsled tega kacih 10 000 ton kamenja Jeden del delavcev je ubežal, druge pa podsulo. Umor otroka. Dne 23. t. m. je tržaško deželno sodišče obsodilo na smrt kmetieo Antonijo Juljan, ker je umo- rila 14meseČnega svojega otroka. Priznala je pri obravnavi, da Dne januvarija 1896 ob 10 uri :e dete umorila, ker se je bala moža, kajti otrok je bil 'plod dopoldne vršilo se bode Y deželni hiši (Tur jaški trg št. 1) VIII izžrebanje 4% ob věznic krvoskrunstva z lastnim bratom. Mož zatoženke je bil poprej 10 let zaprt zaradi ponarejanja denarja. Nesreća pri grajenji hiše. Pri grajenji neke hiše v Budimpešti se je podrl oder in sta 2 delavca ubita, 6 pa nevarno poškodovanih. kranjskega deželnega posojila. Od deželnega odbora kranjskega Dva otroka ubita. V Deryji pri Sopronji na Ogerskem sta se v kleti igrali dve osemletni deklici. Jeden zid novozgrajene kleti se je podrl in je obe deklici ubilo. v Ljubljani dne .18. novembra 1895 Velik požar je uničil dne 20. t. m. selo Jestrebu RaYIlOkar je ÍZŠla Y ZalOgî J. BlaSDÎkOYill MSledllikOY na Ogerskem. Pogorelo je 204 hiš in nad 80 postranskih poslopij, mnogo žita in sena. Več ljudij je pri tem požaru zgu-bilo življenje. Ljubljani Souvv Pobegli bankir. Iz Bruselja je pobegnil bankir poneveril 800.000 frankov. Samomor. Pomožni kustos muzejske biblijoteke v Budimpešti Štefa n Szamotha ustielil. Imel je še )e zbláznil in se v blaznosti 24 let. Umor in samomor. Nedavno je jedna najlepših angleških igralk Amy Reselle s svojim soprogom odšla v Av-stralijo. Tu ništa imela sreče. Sklenila sta torej se usmrtiti. Na njeno prošnjo jo je soprog ustřelil, potem pa sebi přeřezal vrat. Gledališka igralka zgorela. V Parizu sta igralka Blanka Franchet s svojim ženinom Jurijem de Laíontainon svojo zaroko slavila s pojedino. tej pojedini povabila sta jednega znanega prijatelja. Gospića Franchet je sama v ku- hinji jako dobre volje jed pripravljala, kar se razleti petro- lejski samovar, na katerem je kuhala. Vnela se je njena obleka. Prihitela je vsa v ognji v sobo in sta se zastonj pri-zadevala oba moža ogenj pogasiti. V bolečini je zblaznela in hotela skočiti skozi okno. Ženin jo je zađržal, in se pri tem opekel. Ogenj sta naposled moža pogasila, a igralko so smrtno umirajoČo odnesli v bolnico. Prsi so jej popolnoma zogljenele, lasje popolnoma zgoreli, koža se z glave lupila. Velika in Mala za prestopno leto 1896. ť> «sgjfe •.'.v %\\VnÍJj//// * • Samo tista je prava J. Blasnikova „Pratika", ki ima na prvi strani podobo sv. Jožefa, kot uradno potrjeno varstveno znamko.