34 Nadja Dobnik Ekonomska fakulteta v Ljubljani VLOGA UČBENIKA ¥ IZOBRAŽEVANJU NA DALJAVO Načrtovanje strukture učbenika, tipologija besedil in funkcija grafičnega oblikovanja V V izobraževanju na daljavo je kakovosten učbenik pogoj za uspešno učenje. Avtor mora zato dobro poznati principe programiranja, saj mora učbenik poleg učne snovi zajeti tudi vse tiste funkcije, ki jih ima v neposredni vzgojno-izobraževalni komunikaciji učitelj. POSEBNOSTI IZOBRAŽEVAN IA NA DALJAVO Z VIDIKA PRIPRAVE PISNIH GRADIV V izobraževanju na daljavo imajo študijska gradiva osrednjo vlogo pri posredovanju izobraževalnih vsebin in vzpostavljanju vzgojno-izobraževalne komunikacije s študentom. Učenje poteka brez neposredne prisotnosti učitelja, kar pomeni, da mora študijsko gradivo zajeti vse faze andragoškega procesa in obenem prevzeti vse funkcije in naloge učitelja, od podajanja nove učne snovi, razlage in ponazoritve s primeri, utrjevanja in ponavljanja, preverjanja in vrednotenja pridobljenega znanja do motiviranja in animiranja, svetovanja pri uporabi drugih virov in prehajanja od enega učnega koraka k drugemu. Izobraževanje na daljavo se z razvojem izobraževalne tehnologije in z razmahom potreb po novih znanjih neprestano razvija in dobiva nove oblike, obenem pa se hitro razvija tudi didaktika izobraževanja na daljavo. Pa vendar izhodiščna načela ostajajo enaka: študijsko gradivo mora biti pripravljeno tako, da omogoča študentu samostojen študij brez neposredne razlage in pomoči učitelja ali mentorja. Ne glede na to, koliko dodatne pomoči v obliki konzultacij in skupinskih srečanj bo študent deležen v okviru študijskega programa, bo večino časa preživel sam in sam napredoval skozi učno snov, ki mu jo bo posredovalo študijsko gradivo, bodisi v obliki uč-| benika, delovnega zvezka, računalniškega programa ali celo zbirke podatkov na internetu. Prav zato se mora avtor gradiv jasno zavedati, da namen gradiv ni izključno posredovanje učne snovi, kot je to lahko pri učbenikih, ki je dopolnjujoče delo učitelja. Pri neposrednem delu učitelja z učenci učitelj predvsem s svojo prisotnostjo vodi učence in jih spremlja skozi učni proces, zato je fleksibilnost izvajanja večja in se gradi na odzivih skupine. Izjemno vlogo imata nastop in govor, barva glasu, kretnje, mimika, govorni presledki in poudarki, predvsem pa dinamika, ki se ustvari tako med učiteljem in skupino kot tudi znotraj skupine. Neposredno delo v skupini v vsakem trenutku dopušča vračanje k nejasnim vprašanjem, dinamika se ustvarja v situaciji sami in se navezuje na dogajanje v okolici, na dnevne novice, novice iz medijev. Avtor gradiv za samostojni študij mora dinamiko in dialog s študentom vzpostaviti preko študijskega gradiva in tako nadomestili učiteljevo razlago, fizično prisotnost, ton glasu, kretnje in mimiko ter vse, kar učenje v skupini dela privlačno in zanimivo. To lahko doseže z različnimi prijemi, tako z zgradbo učnih enot, z jezikom in slogom pisanja, pa tudi s pomočjo grafičnega oblikovanja. Dialoga s študentom pa gradivo ne ustvarja samo s stilom pisanja, zgradbo in grafičnimi elementi. Sama didaktična prireditev določene učne snovi za samostojni študij še ni zadostna za uspešno posredno komunikacijo. Izobraževanje na daljavo se od rednega šolskega sistema razlikuje tudi po tem, da so študenti, ki so vanj vključeni, odrasli, položaj odraslih v izobraževanju pa je drugačen od položaja otrok in mladine. V primerjavi z otroki in 35 mladino so bistvene posebnosti odraslih v izobraževanju predvsem v tem, da izobraževanje ni njihova osnovna, primarna dejavnost, ampak so to delo, družina, poklicna dejavnost, delovanje v javnosti in v krogu prijateljev in znancev. Odrasli imajo določene življenjske in delovne izkušnje, s katerimi je povezana njihova predstava o sebi, s tem pa tudi njihova predstava o lastnih zmožnostih in sposobnostih za izobraževanje. Svet odraslih je svet akcije, delovanja in aktivnega odzivanja na dogajanje v okolju, njihov družbeni status pa je opredeljen s številnimi vlogami in obveznostmi, ki jih imajo. Iz njihovega aktivnega odnosa do okolja izhajajo tudi njihove potrebe, interesi in pričakovanja glede izobraževanja, njihova pripravljenost in motivacija za pridobivanje novih znanj. Prav zato ni dovolj, da je učna snov v gradivu za študij na daljavo le primerno didaktično obdelana. Pri odraslem potreba po pridobivanju novih znanj in spretnosti izhaja iz njegove življenjske situacije in poklicne poti, zato se mora učenje povezovati in prepletati z izkušnjami, ki jih že ima, in s situacijami, ki so del njegovega doživljajskega sveta in si jih lahko predstavlja. Samo na tak način se bo odrasli učenec lahko resnično zavedal pomena in vrednosti izobraževanja in bo pridobivanje novega znanja postalo del njegove osebnostne rasti in mu bo opora pri graditvi njegove vizije prihodnosti. Pisanje gradiv za študij na daljavo zato zahteva posebno pozornost in pri- _____ pravo in ne more biti prepuščeno naključju. Pisec učbenika za samostojno učenje ima bistveno drugačno odgovornost kot avtor učbenika, kjer poučevanje v celoti ali vsaj delno opravi osebno učitelj. Metodično in didaktično dobro zasnovan učbenik ali učno gradivo lahko odločilno pripomore k temu, da bo učenec »ostal pri knjigi« in uspešno zaključil program, da sedenje pri knjigi ne bo nujno zlo, ampak bo zanimivo in razgibano in se ne bo počutil prikrajšanega za učiteljevo razlago in prisotnost. KAKO NASTAJAJO UČBENIKI ZA POTREBE IZOBRAŽEVANJA NA DALJAVO V PRAKSI Avtorji izobraževalnih programov za odrasle se pri pripravi pisnih študijskih gradiv odločajo za različne rešitve. Najhitrejši način je didaktična in metodična prilagoditev obstoječih učbenikov in pisnih gradiv s pomočjo posebnih vodnikov ali navodil, kako naj učenec obstoječi učbenik uporablja. Podajanje vsebine mora biti vpeto v življenje in izkušnje. 36 Druga možnost je predelava obstoječih učbenikov za samostojni študij; tretja, veliko bolj zahtevna, vendar najprimernejša pot pa je priprava povsem novih besedil in učbenikov. Studijsko gradivo lahko poleg učbenika ali skript obsega še številne druge materiale. Sodobna tehnologija omogoča pripravo najrazličnejših avdio in video pripomočkov, računalniških paketov in pripravo zbirk podatkov na računalniških omrežjih. Vključevanje multimedijskih gradiv je vsekakor zelo priporočljivo, saj veliko prispeva k animiranju študentov, omogoča večjo nazornost in razgibanost pri podajanju snovi. Avtor takih študijskih gradiv pa se mora dobro zavedati, v kakšni didaktični funkciji bo določeno multi-medijsko aplikacijo uporabil, predvsem pa tudi to, ali imajo študenti možnost, da bodo ta gradiva lahko uporabljali, na primer, ali imajo doma potreben videorekorder, računalnik ali CD-ROM, ki jim bo omogočil predvajanje pripravljenih zapisov ali zbirk podatkov. Ne glede na to, v kakšni obliki ali na kakšen način je gradivo posredovano (preko učbenika, računalnika ali zvočnega zapisa), pa je osnova vedno pisno gradivo, ki mora biti urejeno in strukturirano na način, ki omogoča kakovosten študij in napredovanje v učni snovi. V vsakem primeru mora imeti avtor gradiva dobro predstavo o ciljni skupini, ki ji je gradivo namenjeno, natančno mora poznati in opredeliti cilje programa ali predmeta, imeti predstavo o obsegu snovi, ki jo mora gradivo zajeti, predvsem pa dobro poznati celotno organizacijo izvedbe študijskega programa na daljavo, tako glede načina dela mentorjev, vrste in pogostosti osebnih stikov s študenti, poteka evalvacije in podobno. PROGRAMIRANJE UČBENIKA GLEDE NA CILJNO SKUPINO IN CSLJE PROGRAMA Pri programiranju učbenika za študij na daljavo mora avtor najprej odgovoriti na nekaj okvirnih vprašanj, ki so podlaga za konkretno pisanje in urejanje študijskega gradiva: komu je učbenik namenjen oziroma kdo so Primerno dopolnilo učbeniku so tudi audio in video pripomočki in računalniški mediji odrasli študenti, ki jim je učbenik namenjen, kakšni so cilji izobraževalnega programa, v okviru katerega bo učbenik pripravljen, kateri mediji bodo dopolnjevali učbenik, kakšno pomoč in oporo bo študent potreboval pri študiju in kakšna študijska gradiva že obstajajo in bi jih bilo mogoče vključiti. Avtor učbenika določi okviren vsebinski obseg učbenika glede na vsebino in cilje izobraževalnega programa ali študijskega predmeta ter glede na predvideno ciljno skupino. Včasih je avtor učbenika tudi avtor ali soavtor izobraževalnega programa in sodeluje že pri določanju vsebin in ciljev izobraževalnega programa. Tako je predvsem pri krajših, zaključenih izobraževalnih programih v neformalnem izobraževanju, npr. pri jezikovnem izobraževanju, programih računalniškega izobraževanja in podobno. V takih primerih lahko avtor študijskega gradiva v dogovoru z izvajalcem sam opredeli cilje programa in glede na to tudi izbira vsebine. Drugače pa je navadno pri programih za pridobitev formalne izobrazbe. Predvsem na ravni osnovne in srednje šole so vsebine predmetov in kriteriji končne evalvacije določeni od države, zato ima avtor učbenika vsebinski okvir že vnaprej določen, obstajajo pa tudi že šolski učbeniki, ki so lahko izhodišče za pripravo učbenikov za odrasle oziroma za študij na daljavo. Profil študentov Zelo pomembno je, da ima avtor učbenika kar najbolj natančno predstavo o tem, kdo so potencialni udeleženci izobraževanja. Vprašanja, ki si jih lahko zastavi, je mogoče razvrstiti v več skupin, ki zadevajo: demografske faktorje: koliko študentov pričakuje, kakšne starosti, spola in narodnosti so, kakšno izobrazbo in zaposlitev imajo, kje živijo, kakšne kulturne navade imajo, kakšna je njihova stopnja aktivnosti; motivacijo: zakaj so se odločili za študij, v kakšni meri je program lahko povezan z njihovim življenjem in/ali delom, kaj pričakujejo od študijskega programa, kakšna so tudi sicer njihova pričakovanja in strahovi, povezani z izobraževanjem; učne faktorje: kakšne izkušnje imajo z učenjem in kakšne so njihove predstave o učenju, kakšne delovne in študijske navade imajo, kako in kdaj se učijo, kakšne izkušnje že imajo s samostojnim učenjem; predznanje: kakšno znanje in spretnosti že imajo, kakšne osebne izkušnje imajo, ki bi lahko bile pomembne pri študiju, kakšne zgrešene predstave morda imajo, kaj pričakujejo od vsebine programa; okolje in učna sredstva: kje, kdaj in kako se bodo učili, koliko časa imajo za učenje, kakšne medije bodo imeli na voljo, kakšen bi lahko bil odnos partnerja in družine do njihovega izobraževanja in kakšno podporo bodo imeli glede na to pri učenju. Nemogoče je priti do vseh teh podatkov, vsaj okvirno predstavo pa si avtor lahko ustvari. Tudi načini, kako je mogoče priti do teh podatkov, so zelo različni: predhodne izkušnje predavatelja, posvetovanje s kolegi, srečanja s potencialnimi študenti, vprašalniki za bodoče študente, predvsem pa spremljanje študentov, ki so že vključeni v podobne izobraževalne programe. Od predvidevanja profila študentov je namreč odvisna cela vrsta elementov, na katerih so zgrajena gradiva: izbira medijev, način povezovanja učne snovi s praktičnimi primeri in študentovimi izkušnjami in podobno. Prav zato je zelo pomembno, da si je avtor pridobil čimveč izkušenj pri izobraževanju odraslih. NAČRTOVANJE STRUKTURA UČBEN8KA SN UČNIH ENOT Ne glede na to, kakšna bo izvedba učnega programa in koliko ur skupinskih srečanj in individualnih konzultacij je predvidenih, se mora avtor učbenika zavedati, da določen Učbenik ima pri študiju na daljavo tako funkcijo podajanja študijske snovi kot tudi funkcijo animiranja, povezovanja in svetovanja. odstotek študentov teh možnosti ne bo želel ali ne bo mogel izkoristiti in bo tako študiral sam brez vsake neposredne pomoči. Zato mora učbenik zajemati vso študijsko snov, ki jo mora študent predelati, obenem pa tudi vso razlago, navodila in nasvete, ki jih študent potrebuje za razumevanje snovi in napredovanje od enega učnega koraka k drugemu. Struktura učbenika Pisec učbenika glede na cilje programa in predvideno časovno in organizacijsko izvedbo najprej določi tematske sklope oziroma glavne teme, ki jih mora učbenik zajemati. Obseg snovi mora biti tak, da ga študent dejansko lahko predela v določenem času oziroma v času, ki je predviden za trajanje določenega izobraževalnega programa ali študijskega modula. Tako je npr. študijska snov za modul, ki naj bi trajal dva meseca oziroma osem tednov, lahko razdeljena na osem zaokroženih poglavij ali učnih enot, tako da študent predvidoma vsak teden predela eno učno enoto. Lahko pa je taka snov razdeljena tudi na štiri večja poglavja, ki zajemajo več zaključenih podpoglavij ali učnih enot. Predvsem je bistveno, da si avtor učbenika jasno predstavlja in oceni, koliko snovi je povprečen študent sposoben predelati v določenem časovnem obdobju, npr. v enem tednu ali enem mesecu, glede na obveznosti, ki jih ima sicer poleg študija (poklic, družina in druge dejavnosti). Strokovnjaki za pripravo pisnih gradiv za samostojno učenje so izdelali dokaj natančne kriterije za obseg pisnega gradiva, ki ga študent lahko prebere in preštudira v določeni časovni enoti (t. i. fog index), in izdelali priporočila za avtorje učbenikov (Rovvntree 1994). Na podlagi teh kriterijev, predvsem pa iz izkušenj pri delu z odraslimi lahko avtor oceni obseg učne snovi in jo proporcionalno razdeli na zaokrožene tematske sklope oziroma učne enote. Pri tem je treba seveda ločiti med snovjo, ki je predpisana kot obvezno učno gradivo in jo mora študent nujno predelati, da bo razumel in utrdil nove pojme, in pa dodatno snovjo, ki je namenjena študentom, ki bi radi svoje znanje dodatno poglobili ali zvedeli še kaj več. Posamezna učna enota lahko tako obsega več snovi, kot je je predpisane, pomembno pa je, da avtor študente v uvodu na to jasno opozori in tudi nazorno razmeji obvezno učno gradivo od dodatnega. Pri podrobnejši izdelavi strukture učbenika mora avtor natančno določiti, na koliko učnih enot bo razdelil učno snov, določiti mora zaporedje učnih enot in natančno opredeliti cilje Pri študiju na daljavo je zelo pomemben doseg pisnega gradiva. 38 Učbenik mora biti sestavljen iz zaokroženih enot, ki so med seboj čimbolj primerljive tako po notranji zgradbi oziroma zaporedju sestavnih delov, po času, ki je predviden za študij posamezne enote, kot tudi po fizičnem obsegu oziroma številu strani. in podcilje posameznih učnih enot. Obseg učnih enot mora biti enakomeren skozi ves učbenik, saj to že od samega začetka-vpliva na študentovo motivacijo in na njegovo predstavo o tem, koliko časa in truda bo moral vlagati v študij naslednjih poglavij. NAVODILA SN OZNAKE Avtor učbenika v uvodu študente tudi seznani s tem, kakšen je obseg snovi, ki naj bi jo predelali naenkrat, koliko časa je predvidenega za študij posameznih učnih enot in učnih korakov. Del strukture celotnega učbenika so prav zato tudi navodila in oznake za uporabo učbenika in za boljši pregled. Navodila in oznake tekstovnega tipa, ki jih srečamo na začetku učbenika, so spremna beseda avtorja, podrobna vsebina in predstavitev ciljev učbenika, razlaga grafičnih simbolov, navodila za uporabo učbenika in drugih dodatnih učnih pripomočkov, seznam priporočljive dodatne literature in virov in podobno. Iz teh navodil in pojasnil mora študent že pred začetkom študija dobiti čimbolj jasno predstavo o vsebini gradiva, o ciljih programa, o načinu študija in o tem, kaj se od njega ob zaključku programa pričakuje. Med navodili in oznakami za boljši pregled so tudi take, ki potekajo skozi ves učbenik, kot na primer naslovi posameznih učnih enot, oštevilčenje strani in učnih enot, glave in noge z oznako učne enote, grafični simboli, povzetki vsebin posameznih učnih enot in podobno. Na koncu učbenika je navadno slovarček manj znanih izrazov ali besed, abecedno kazalo, zaključno besedilo, predvsem pa rešitve vaj in komentarji rešitev. Avtor učbenika se seveda lahko odloči, da bo rešitve vključil že v učno enoto, prav tako tudi slovarček. O celostni ureditvi učbenika se avtor navadno odloči na podlagi lastnih izkušenj, po predlogi drugih učbenikov, predvsem pa v sodelovanju z oblikovalcem in urednikom oziroma založnikom. Kadar je učbenik del zbirke učbenikov, morata avtor in oblikovalec upoštevati dogovor glede skupnih oblikovnih posebnosti, ki veljajo za vso zbirko, predvsem glede formata učbenika in s tem formata strani, glede oblike črk, naslovov ali razporeditve različnih sestavnih delov učbenika ali celo glede notranje zgradbe učnih enot. Notranja struktura učnih enot Posamezna učna enota učbenika za študij na daljavo mora v pisni obliki zajeti vse faze izobraževalnega procesa oziroma učne ure ali predavanja in prevzeti tudi vse funkcije in naloge učitelja: uvod, podajanje nove snovi, razlago, ponazoritev s primeri, vaje za utrjevanje, preverjanje pridobljenega znanja, animacijo in zaključek. Vso vzgojno-izobraževalno komunikacijo med študentom in predavateljem prevzame študijsko gradivo, bodisi izključno v pisni obliki ali v kombinaciji z drugimi mediji. Prav zato je pomembno, da je učbenik jasno in pregledno strukturiran, saj to daje študentu orientacijo pri napredovanju v učni snovi. Na eni strani je pomembna struktura učbenika kot celote, torej zaporedje tematskih sklopov, njihova razdelitev v učne enote in njihova medsebojna povezanost, na drugi strani pa notranja struktura posameznih učnih enot, ki se mora v enaki obliki ponoviti v vseh učnih enotah istega učbenika. Učna enota je v osnovi zgrajena na dveh ravneh: ena raven je vsebinski del, ki zajema podajanje nove učne snovi, razlago in vaje za samopreverjanje znanja, druga raven pa so povezovalna besedila, ki študenta vodijo po vsebinskem delu in po različnih dejavnostih ter v obliki komentarjev, navodil in nasvetov osmišijajo posamezne učne korake in jih povezujejo v smiselno celoto. Nobenega pravila ni, na kakšen način se prepletata vsebinski del in povezovalno besedilo, tako kot je tudi obseg posameznih vsebinskih sklopov odvisen od presoje pisca gradiv glede na vrsto učne snovi, predvideni profil študentov in cilje učne enote. Zato je pomembno, da ima pisec učbenika čimveč izkušenj z izobraževanjem odraslih, saj tako laže predvideva potrebe študentov. Včasih je podajanje nove učne snovi zajeto v kratkem odlomku, ki pa potrebuje obširno razlago, veliko praktičnih primerov in vaj za utrditev snovi in samopre- 39 verjanje. Včasih pa je več prostora namenjenega podajanju nove učne snovi, ki ne zahteva obširne razlage, pač pa veliko vaj za utrjevanje in preverjanje znanja. Manj zanimiva snov, na primer, potrebuje več besedil za animacijo, ker avtor predvideva, da bo motivacija upadala. Prav tako sta vsebinski del in povezovalno besedilo včasih lahko povsem ločena, v drugih primerih pa je povezovalno besedilo vpeto že v podajanje učne snovi ali v razlago in praktične primere. To je v veliki meri odvisno od tega, ali pisec gradiv za samostojni študij le priredi že obstoječe gradivo ali učbenik ali pa piše povsem novo gradivo. V prvem primeru bo didaktik verjetno ohranil dele obstoječega učbenika nespremenjene (odvisno pač od dogovora z avtorjem) in bo med te dele le vstavil spremljajoče besedilo: nagovorni tekst na začetku učne enote, razlago in komentarje po podajanju učne snovi, kratko spremno besedilo pred vaje za samopreverjanje in podobno. V takem primeru so rezi med različnimi vrstami besedil ostrejši kot takrat, ko se avtor gradiva za samostojni študij odloči, da bo napisal posebno gradivo in bo njegovo vživlja-nje v študenta mogoče čutiti na vseh ravneh učbenika, od podajanja učne snovi do razlage in praktičnih primerov, ne glede na jezikovni in slogovni register, ki ga bo za posamezne dele izbral. TIPOLOGIJA BESEDIL IN NJIHOVE JEZIKOVNE POSEBNOSTI Vsaka učna enota učbenika za študij na daljavo mora v pisni obliki zajeti vse faze izobraževalnega procesa in vse funkcije in naloge učitelja. Tako kot učitelj pri osebnem delu v skupini razdeli učno uro na več delov in več vrst aktivnosti, na podoben način tudi vsaka učna enota učbenika za samostojno učenje zajema različne vrste dejavnosti in besedil. Na eni strani gre za besedila vsebinskega tipa, ki posredujejo novo učno snov, jo razlagajo, utrjujejo in omogočajo preverjanje pridobljenega znanja, na drugi strani pa za povezovalna in animacijska besedila ter oblikovne elemente, s katerimi avtor učbenika uvede študenta v novo učno enoto, ga vodi od enega učnega koraka do drugega, osmišlja in pojasnjuje posamezne korake, študenta motivira, animira in mu svetuje ter zaključi učno enoto. Prav povezovalni elementi imajo to funkcijo, da nadomestijo neposredno učiteljevo prisotnost in so bistvenega pomena za kakovosten samostojni študij. Učitelj namreč pri neposredni komunikaciji v skupini lahko sproti prilagaja svoj nastop in način podajanja, vrača se lahko na predhodne učne korake, primere lahko jemlje iz dnevnih novic in iz situacij, ki nastanejo v skupini. Avtor učbenika tako neposrednih možnosti za animiranje seveda nima, lahko pa uporabi številne druge načine, tako jezikovne kot tudi oblikovne narave. Učiteljev nagovor, komentarje, vmesna pojasnila, uvod v novo aktivnost ali zaključek učne ure bo v učbeniku nadomestilo vezano besedilo, v katerem se bo avtor učbenika obračal na študenta in v pisni obliki vzdrževal dialog z njim. Uspešno napredovanje študenta je veliko bolj odvisno od motivacije, spodbud in navodil, ki jih dobi v povezovalnem besedilu, kot od same zahtevnosti nove učne snovi, podobno kot je pri delu v skupini ali razredu odnos med učencem in učiteljem zelo odvisen od odnosa učenca do predmeta ali učne snovi. Osnovna didaktična funkcija vsebinskega dela učne enote je podajanje učne snovi, zato je avtorjev pristop navadno primerno formalen in racionalen, kar se kaže tudi v jeziku, ki je bolj formalen in znanstveno strokoven. Didaktična funkcija povezovalnih besedil pa je predvsem v tem, da piscc gradiv vzpostavi dialog s študentom in ga tako spremlja skozi učno enoto, krepi njegovo motivacijo in mu posredno stoji ob strani. Temu primeren je seveda tudi jezik, ki je nagovoren, bolj neposreden in živ. Uvod v učno enoto Uvod v učno enoto mora v študentu vzbuditi zanimanje in pripravljenost za sprejemanje nove učne snovi, pomeni fazo ogrevanja in motiviranja, ki mora študenta miselno prestaviti na področje, ki ga obravnava učna enota. V tem delu se avtor obrne na študenta in ga nagovori, zato je jezik primerno neposreden in spodbuden. Avtor lahko študentovo pozornost in zanimanje vzbudi na različne načine. Lahko prikliče znanje in izkušnje, ki jih študent že ima, ali situacije, ki si jih zlahka predstavlja: Dialog s študentom vzpostavljajo povezovalna besedila. 40 iS I Verjetno se vam je že zgodilo, da se je na vas obrnil italijanski turist in vas vprašal za pot. Morda ste bili v zadregi, kako bi mu to razložili, in niste našli primernih izrazov. V tej lekciji boste spoznali... Morda ste že kdaj pomislili, da bi svoj hobi spremenili v popoldansko obrt ali celo ustanovili svoje podjetje. Pri tem ste se verjetno vprašali, kakšne vrste podjetij je pri nas mogoče ustanoviti in kakšne obveznosti bi to pomenilo za vas. V tem poglavju ... Ob poslušanju in branju poezije se vam je verjetno že zgodilo, da je kakšen verz naredil na vas poseben vtis. Očarala sta vas zvočnost in melodičnost jezika, ne da bi vedeli zakaj. Na primeru treh pesmi bomo spoznali nekaj najpogostejših načinov... Pomembno je, da avtor poveže pojme, ki jih študent že pozna ali jih je pridobil v predhodnih učnih enotah, s snovjo te učne enote: V prejšnjem poglavju ste spoznali geografske značilnosti azijskih držav. Vtem poglavju pa bomo pogledali, kako te posebnosti vplivajo na vegetacijo posameznih držav in možnosti za pridelavo žitaric. V drugem poglavju ste spoznali splošne zakonitosti izračunavanja obrestnih mer za kratkoročna posojila. V tretjem poglavju smo si izračunavanje obrestnih mer ogledali na primeru stanovanjskih posojil, v tem poglavju pa boste... Prav tako je pomembno, da nakaže in osmisli etapne učne cilje, ki jih bo študent dosegal skozi učno enoto in ob zaključku enote: (...) V prvem delu te lekcije si bomo ogledali primer dopisa, v katerem se poslovnež zanima za možnost srečanja in predstavitve izdelkov, v drugem delu bomo videli primer odgovora na tak dopis, nato pa v tretjem delu še dokončno potrditev srečanja. Spoznali boste najpogostejše ubeseditve in fraze, ki se uporabljajo pri pisnem dogovarjanju za srečanje. Ko boste snov preštudirali, boste znali napisati dopis, v katerem boste italijanskemu partnerju bodisi predlagali srečanje ali pa potrdili njegov predlog za sestanek. Če je avtor v dvomih glede predznanja, ki ga študent potrebuje za usvajanje nove snovi, bo na to opozoril in študentu svetoval, kje bo ob morebitnih težavah lahko poiskal pomoč. Avtor na podlagi svojih izkušenj lahko predvidi, na kakšne ovire in težave lahko študent naleti, zato ga bo na to primerno opozoril: V tej lekciji se boste seznanili z manj znanim področjem (...), ki pa je, kot boste kmalu spoznali, zelo pomembno za razumevanje (...). Pri branju naslednjega besedila zato ne hitite. Preberete ga lahko večkrat in si pri drugem ali tretjem branju podčrtate nove pojme in nerazumljive izraze. Razlago vseh novih pojmov in izrazov boste našli v slovarčku in v komentarju. Razlago preberite natančno in potem ponovno preberite besedilo. Ne pozabite, da se lahko za pojasnilo obrnete tudi na mentorja. Pisanje uvoda v novo učno enoto ali nov učni korak zahteva od avtorja učbenika veliko sposobnost vživljanja v študenta ter veliko kreativnosti in sproščenosti. Avtor mora imeti študenta pred očmi, zato je poleg dobrega poznavanja snovi in ciljev enote potrebnih tudi veliko izkušenj pri delu z odraslimi študenti. Podajanje nove učne snovi Nova učna snov je lahko podana na različne načine, bodisi v obliki vezanega besedila, ki ga napiše avtor učbenika, lahko pa tudi v obliki odlomkov iz knjig, iz citatov ali povzetkov znanstvenih del ali pravnih dokumentov, iz matematičnih razlag in definicij, iz časopisnih člankov ali dialogov v tujem jeziku. Nova učna snov mora biti podana razumljivo in jedrnato in mora v obliki zaokrožene celote podati vse ključne probleme in izhodišča, ki bodo v nadaljevanju razložena in pojasnjena s primeri ter vključena v vaje za preverjanje znanja. Jezik podajanja nove učne snovi naj bo primerno racionalen, jasen in strokovno znanstven. Stavki naj bodo kratki, zaokroženi in jasno strukturirani. Celotna učna tema mora biti strukturirana logično in pregledno, priporočljivo je, da je razdeljena na več krajših odstavkov, kar tudi vizualno olajša branje in razumevanje. Izogniti se je treba pogovornim izrazom in žargonu, težko razumljivim in neobičajnim besednim zvezam ter tujkam, kjer niso potrebne ali nismo prepričani, da jih študent res pozna in razume. Pa vendar je primerno, da avtor pri podajanju nove učne snovi ohrani primerno distanco, ki se mora izražati tudi v jeziku in slogu pisanja. S tem tudi slog pisanja prispeva k razlikovanju različnih ravni in delov učne enote. Kljub temu pa ni odveč, če zapišemo splošno pravilo: učenje je bolj uspešno, če ga preveva humor. Nekateri tuji učbeniki to že dosledno uporabljajo. Na tak način poteka učenje v neprimerno bolj sproščenem vzdušju. Praktični primeri in razlaga nove učne snovi Praktični primeri v največji meri prevzamejo funkcije in naloge učitelja in neposredne vzgojne komunikacije, zato mora pisec gradiv temu delu posvetiti še posebej veliko pozornosti. Pri tem je bistvenega pomena njegova sposobnost vživljanja v študenta in izkušnje pri delu z odraslimi študenti in študenti na daljavo. Prav v tem delu bo pisec lahko uporabil tudi veliko svoje kreativnosti, fantazije in sposobnosti za povezovanje učne snovi z izkušnjami in predstavami odraslega študenta. Avtor na podlagi svojih izkušenj in s svojo empatijo predvideva, kaj bo najbolje pojasnilo novo učno snov in kateri primeri so najbliže izkušnjam ljudi. Razlago učne snovi in praktične primere lahko sestavljajo ali dopolnjujejo različne zgod- be in anekdote, primeri iz vsakdanjega življenja in iz preteklosti, vendar bo njihova vsebina pogojena predvsem kulturno in generacijsko, vrednostno in problemsko in manj situa-cijsko, kot so primeri, ki jih daje učitelj pri neposredni vzgojni komunikaciji v skupini. Velikokrat je učno snov, predstavljeno v vezanem besedilu, mogoče učinkovito ponazoriti z grafičnimi prikazi, s tabelami ali diagrami, prijetna in učinkovita popestritev so tudi risbe, fotografije ali karikature, odvisno seveda od področja, od ravni zahtevnosti študentov in od ciljev programa. Scheduling checklist • Have you scheduled for all the crucial deadlines you must meet—e.g. the availability of colleagues or clients before they go on holiday/ the dates of important meetings, the date when teamers need to start working through your materials? 0 Does your schedule allow you at-least as much time for planning and preparing as you have for writing? • Have you agreed the target dates with other "interested parties"—e.g. your boss, clients, colleagues? Under what conditions, and to what extent, might they be happy about your amending the dates later, if need be? « Does your schedule take account of holidays and other predictable interruptions? ' Have you booked any equipment, staff or facilities you will need to use? • Can you see how you might, if necessary, make more time lor your materials—e.g. by slowing down some other activity or by getting additional help? NOTE: If this is your first attempt at materials development, you may be unsure as to how long the various tasks will take you. (You should find it easier next time, when you've had some experience.) Be prepared to adjust this first schedule once you know flow long things are taking. Primer razlage snovi v angl. učbeniku za študij na daljavo Pri izbiri primerov mora imeti avtor učbenika jasno pred očmi zahtevnostno raven in profil študentov, da z vsebinsko ali težavnostno neprimernimi primeri pri študentih ne vzbudi slabih občutkov. Duhoviti primeri ali karikature lahko ogromno prispevajo k motivaciji za učenje, vendar moramo dobro premisliti, ali jih bodo vsi študentje res pravilno razumeli in ne bomo koga izključili ali prizadeli bodisi po spolu, starosti, socialnem izvoru, narodnosti 42 aii izobrazbi. Tako kot moramo na eni strani paziti, da jezik podajanja učne snovi ni prete-žak in nerazumljiv, so lahko po drugi strani določeni primeri tudi prelahki in vzbudijo pri študentih občutek, da jih podcenjujemo. Zato je pomembno, da si je avtor gradiv pridobil veliko izkušenj pri delu z odraslimi in da čim bolje pozna in predvideva odzive, pričakovanja in izkušnje ciljne skupine. Namen praktičnih primerov je, da ponazorijo novo učno snov, jo povežejo s študentovimi izkušnjami in s situacijami in pojmi, ki jih že pozna, vendar jih bo zdaj zagledal tudi v povezavi z novo snovjo. Praktični primeri krepijo motivacijo študenta, odpirajo njegovo pozornost v iskanje in prepoznavanje podobnih primerov in situacij, na katere je že sam naletel ali jih pozna. Vlogo praktičnih primerov ali ponazoritve določenega teoretičnega izhodišča ali problema lahko odigra tudi ogled filma ali branje knjige, obisk knjižnice ali muzeja, obisk podjetja ali razstavnega prostora na sejmu, spremljanje televizijskih ali radijskih oddaj na določeno temo. Vendar pa morajo biti vsi ti primeri skrbno izbrani, študent pa mora dobiti zelo jasna navodila, po katerih se bo ravnal. Tak akcijski pristop je predvsem priporočljiv v povezavi s skupinskimi srečanji in konzultacijami z mentorjem. Praktični primeri veliko prispevajo k sposobnosti aplikacije znanja. Ne smemo pozabiti, da je končni namen izobraževanja odraslih uporabnost znanja v raznih situacijah. Vaje za utrjevanje snovi in samopreverjanje znanja Te vaje imajo lahko različne oblike, od uporabnih matematičnih vaj, vprašanj za razmislek o določenem problemu ali zakonitosti do vaj za vstavljanje besed ali iskanje smiselne povezave med pojmi. To je v veliki meri odvisno od vrste učne snovi, področja, zahtevnosti programa, pa tudi od tega, v kakšni obliki je predvidena končna evalvacija. Avtor gradiva za študij na daljavo lahko črpa primere ali ideje bodisi iz obstoječih zbirk vaj in nalog, ali pa glede na cilje programa in profil študentov pripravi nove vaje. Vaje in naloge, ki so vključene v študijsko gradivo, so namenjene samopreverjanju in morajo dati študentu jasno in konstruktivno informacijo o tem, ali je novo snov pravilno razumel in jo znal uporabiti pri reševanju konkretnih problemov. Sestavni del učne enote in učbenika za samostojno učenje so zato rešitve vaj in nalog ter komentarji. Avtor z bogatimi izkušnjami lahko predvidi, kakšne napake bodo študenti morda naredili pri določeni vaji, in v komentarju k rešitvam to pojasni tako, da poleg pravilne rešitve navede tudi razlago najpogostejših napak. Taka pojasnila so lahko študentu v neprecenljivo pomoč, saj si morda ne bo znal razložiti, zakaj njegov odgovor ni pravilen. Vaje in naloge za samopreverjanje morajo obenem omogočiti študentu vpogled v to, kako napreduje pri učenju in v kakšni meri je dosegel posamezne učne cilje. Zato je priporočljivo, da avtor v povezovalnem besedilu ali v navodilih za reševanje vaj študenta vnaprej opozori, kakšen smisel in namen ima vaja, ki jo bo reševal. Zelo pomembno je tudi, da so navodila za reševanje vaj jasna in razumljiva in da ni nobenega dvoma, da bo vsak študent razumel, kaj se od njega pričakuje in kaj mora narediti. To pomembno vpliva na študen-tovo motivacijo, obenem pa prav preko vaj za utrjevanje avtor študenta navaja na razmišljanje in kritično presojanje. Tako kot praktični primeri morajo biti tudi va- ^ ESEHCrZI0 3 Tu lavori per lo Studio Zingaretti, spccializzato in consuieuza di relazioni pubbliclte ; stai ¡Ilustrando in una conferenza stampa un nuovo accordo Fírmalo dalla tua azienda. Rispondi alie demande dci giomalisli aulla base dellc infoimazioni conteuute nel comunícalo stampa. ngua