77. številka. Ljubljana, nedeljo 5. aprila. VII. leto, 1874. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemsi ponedeljke in dnevo po praznikili, ter velja po pošti prcjeman, za avstro-ogerske dežele za ćelo leto 16 gold., za pol leta 8 gold. za čotrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za ćelo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za posilianje na dom se računa 10 krajc. za niosec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za ćelo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospodo učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in eicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po posti prejeman za Četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačujo od četirt-»topne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če ne dvakrat in 4 kr. čo se tri- ali vcčkrat tiska. Vsakokrat so plača štempolj za 30 kr. Dopisi naj so izvole frankiratl. — Rokopiai se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na colovški cesti v TavČarjevi niši „Hotel Evropa". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo poailjati naročnino, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reci, je v „Narodni tiskarni14 v Tavčarjevi hiSl. tiSMF"* Zaradi vclikoiiočuih prazuikov iziđe prihoilnji list v sreilo. V JLJliltlJUJlI 5. aprila. In zopet so prišli veseli velikonočni prazniki. Cerkev prazauje deoes zmago kr-dčanske ideje, vstajenje izveličarjevo. Med narodom se delo darovi ljubezni, pirhi, staro in mlado se veseli nastopajočega lep-iega časa. Žalibog naš slovenski narod tuđi letos še ne more ob tem prazniku slaviti svoje narodne zmage, ne more sprejeniati pirhov narodne svobode, za katero se borimo toli-kanj let. A denes nij čas niti nas je volja žalo vati zarad tega neugodnega stanja. VedoČi, da je naša politična borba teška, da je svoboda počasna ra&tlina, ki treba mnogo trndov in mnogo potrpljenja, nijsmo se niti še nadejati mogli praznovati svojo popolno zmago uže v ten prazmkili. Ako priuierjamo stanje našega naroda, kakor je bilo pred tridesetimi leti in kakor je denes, moremo ćelo z veseljem videti, da tndi naš slovenski narod je od mit vi li ostal in da se njegov glas po narodni in politični svobodi krepko in možato razlega po širnem svetu, in to nas mora vse izpodbujati, da neomagano in neprestr&šcno vztrajamo v sveti borbi za domovinsko reč, in potem smo sigurni, da priđe dan, ko borno mi, ali bodo naši nasledniki praznovali veseli velikonočni praznik slavnega vstajenja slovenstva! Prva saisona porot v Ljubljani in po druzib večjih slovenskih mestih je končana, in — recimo takoj tu — končana v občno zadovoljuost vseh, kateri so ta mladi naš pravni institut z veseljem pozdravili. Porotniki aicer nijtjo našli v tej prvi perijodi veliko tvarine za svoje delo-vanje, a vendar zadosti, da se ni uro iz njega prenoditi značaj porot v okrožji ljubljanskoga sodiača in kolikor imamo poročil, tuđi drugo d po naši domovini. V stirih pravdah so pokazali naši slovenski niožje, da so po-polnem kos novemu nalogu, katerega jim naklada moderna država, s tem, da jih kliče k sodelovanju pri razsodbi, o krivdi nesreč-nikov, tuženih, da so zapuatili pot poštenosti. Dva ubijalca in enega tatu »poznali so ljubljanski porotniki krive ; dva druga — očeta in sina — obtožena hududelstva požiganja oprostili so od zatožbe. Sodniki sami so pi-itrdili, da bi v teh slučajih ne bili mogli boljše soditi, nego so sudili porotniki. Ako-ravuo je bilo v vseh teh pravdah, izvzemši obhtoječega ubijalca Zemljaka, dejanje obto-ženčevo kljubu natančnemu preiskavanju ostalo precej nejasno, veudar so porotniki vselej precizno z več, nego zadostno večino glasov, o tatvini ćelo enoglasno, izrekli svoje prepričanje. Kesu ost, s katero so spoznali svoje novo stališče, interes, katćrega so kazali pri vseh teh pravdah za svoj sodnijski poklič, volj-nost, s katero so z malo izjemami prevzeli težavni posel, točnost in jasnost njihovih odgovor ov, vse to nam je porok, da fltoji ta institut pri nas na trdnih tleh. Z bistroum-nitni vprašanji, ki so jih porotniki na odgovor stavili obtoženccm, svedokom in zve-dencem skušali so si Banii razjasniti dejanje, o katerem so sodili, in so s tem pokazali, da so si popolnem v svesti odgovornosti pred lastno vestjo in pred javnim nmenjem. Mnogo nasprotnikov porot trdi, da ne-pravnik ne more tako intenzivno slediti predočenim dokazom za in zoper obtoženca, nego pravnik, da ne more tako jasno presoditi iz-povedcb svedokov in iz njih najti, kar je važno, ter to ločiti od nevažuega, da se mu vsled te nezmožnosti okolnosti dejanja zanio taj o, tako, da naposled nema nobeuega prepričanja, da ćelo pravijo, da se mu duh utrudi in da konČno več ne pazi na to, kar se pred njim godi. Iz tega sklepaju, da nejurist nij zmožen najti pravega. Nasprotuo pa mi denes moremo konstatirati, da je praksa pokazala, da taka zaničevanja porot izvirajoča iz sanioljubja nekaterjh najenini-kov pameti, nijsu ni kakor opravičena, da so, kakor omenjeno, naši porotniki dolgo traja-jočo obravnavanje do konca z jasnim, ne-utrudjenim duhom sledili. Naše sklepanje iz rečenega je, da zakon o suspenziji porot še dolgo, dolgo ne bodu postal kri in življenje, ako borno imeli pov-sod po Avstriji zaznamovati tak rezultat porotnih obravnavanj, kakor mi deoes, — tuđi ne, ko bi slučajno kedaj uteguili zasesti reakcijonarni elementi za konodajne klopi, ker ljudstvo je uže in bodo kmalu še bolje prišlo do spozua-uja, da ono samo jo gospodar svoje osodc, ter bode energično protestiralo zoper kako poskušano ugrabljeuje naravnih njegovih pra-vic. To povdarjati «e ne im rc nikdar dosti-krat, ker nekateri šo veduo uiislijo, da narodi sami nijso zmožni doloČiti svoje osode v nikakih raznicrab življenja in da je denašnja doba, ki nicri na os vo bode nje du hov, le prelazna d(/ba, ki bode nebala prej ali pozneje z vsim, kar jo stvaiila. Vsled tega smatrajo tuđi institut, o katerem deuen govorimo, le kot poskušaj, ki bode skazal svojo lastno nemogočnost in nezmožnost svojih organov. Motijo se, ker mnogo nasprotnikov porot ee je uže spreobrnilo v njihove prijatelje potem, ko so iz izkustva spoznali, da naravna zdrava pamet tuđi in mnogokrat laglje najde resnico v pravdah, nego možje, katerih vsakdanji poklič je, da Bodijo, in se tedaj lahko prej naveličajo in noobčutljivi postanejo proti obtožencem, nego porotniki, kateri so v vsaki saisoni, da pri vsakem obravnavanji posebe drugi, novi, neutrudeni možje. Leta 1851 se porote nijso zato odpra-vile, ker so bile nemara njih razsodbe pravu nasprotue, ampak zato, ker so je hotelo vse zatreti, kar je ustvaril svobodnostni duh 1848 leta. Sedaj se tacega prevrata nij tako hitro bati, ker narodi, ki so bili tedaj še preslabi, da bi bili obranili, kar no stvarili, postali so med tem časom zavedni in krepki. Tuđi naš narod je v zavesti o važnosti javnih zadev od tedaj neizrečeno velik korak naprej stopil, in naši porotniki bodo vedeli ceniti važnost te naprave, ter zavest o njej vcepiti ma v srce. Oui jo imajo v rokah da jo obranijo čisto, neoakrunjeno, kar bodo po dosedanji skušnji brezdvomno storili. Sodniki po pokliču pa imajo dolžnost, da vodijo po-rotna obravnavanja strogo po zakonu brez uplivanja na prepričanja porotnikov, — brez navedenja razsodb najvišjega sodišča v ena-cib in podobnih alučajih, kar je pri posled-njem obravnavanji storil deželne sodnije pred-sednik, kar moramo tu očitno grajati. Le po postavnem sodelovanji obeh faktorjev porot: porotnikov in sodnikov se bode institut okrepil in zaželeni sad obrodil. Govor poslanca Nabergoja za ponižanje cene soli v državnom zboru 29. niarca. (Ko sta govorila poslanca Mendelsburg in Biirnfeind, naj bi bila sol cenejša in naj bi se zopet prodajala tuđi živinska sol, vstane tuđi slovenski poslanec Nabergoj in govori:) Ker so čestiti gospodje predgovorniki o tej zadevi dobro govorili, dovoljujem si, le se nekaj kratkega pristaviti, ker je ravno 8Ol jako važna stvar v celem gospodarstvu. Avstrija ima solno ozemljo 420 kvadratnih milj. Ona je na soli naj bogatejša dc-žela, pa vendar je za avstrijske podložne sol naj draž ja. Stroški za sol zadevajo tedaj hudo ubogo prebivalstvo, posebno v kamenitih in uerodovitnih okrajih na Krasu. Znani so mi ćelo slučaji, da eo ubožue družine po ćele tedne morale jedi neslane jesti, med tem ko se je na itstranskih oba-lih večkrat po več tisoč centov užo uarejene erarne morske soli v morje zmetalo. (Klici: Čujte!) Tuđi živini je sol za življenje tako re-koč potrebna. Ona pospešuje redenje in prebavljenje, pomnoži kri, in torej tuđi meso in mast. Odkar se je 1. 1868 živinska sol odpra-vila, so io živinske kage pomnoiile ia se je meso pođražilo. Is t«h railogor se je vec* deželnih zborov obrnilo na slavno vlado, naj ceno soli inlia, in naj posebno zopet dovoli napravi janje in prodajanje živin-Bke soli. Tndi se je stavilo v tej zadevi ▼ drfavnem zboru uže vei* resolucij. Ko bi se cene tnižale, bi se gotovo soli toliko Tefi porabilo, da bi se dohodki le malo ali ćelo nič ne znižali. Dovoljnjem si slavno vlado prositi, naj ceno soli kar prej moči iidatno zniža. Ob enem si do vol jajem slavno vlado opozoriti, naj solni monopol Cisto odpravi. Ako reforma direktnih đavkov po nazora vlade postane zakon, ki bi, ako bi se od-pravit pridobitni đavek, ki bi se pobiral od solne obrtni]© in hiSni davek, ki se pobiral od hiS, kjer se sol pripravlja, dalje pridobitni đavek, ki se ima vpeljati, ko bi uže sol ne đajala vecjih dohodkov, dovoljno za-dostenje dal financam, med tem, ko brez tega sedanji veliki stroSkt za režijo in nad-čnvanje kontrebande velik đel monopolnih dohodkov požro. Politični razgled. lVotrfanJe đeŽele. V Izubijani 4. aprila. Med ĆeHi je zopet živejSe zavrela do-mača razmirica med svobođomiselnimi in konservativnimi narodnjaki, ali med „mlado"-in „staro-"Cebi. Javni sfeođ v sokolile! zad-njo nedeljo, kakor tuđi neko Gregrovo pismo đo volilcev, v katerem se za kandidata proti klerikalnemu grofa Kinskemu oglasa — vzbuđila Rta vso jezo „Pokrokovo" in „Politike". Nasproti pa „Narodni listy« đoka-zajejo, kako bode češki narod izgubil na Sasti in slavi, ako se da, klerikaicem in pravni stranki za nos voditi, in ako s pasivno politiko (nendeležitve deželnega zbora) vedno le molSi. Zdaj se priprave delajo za delegacije v kateri bode glavna toBka terjatev vojnega ministra. Magjari, kateri so v denarnih stis-kah bi radi le prav malo za vojske privo-lili. Tndi nafta Oizlajtanijm je preobleftena-Ali okolo in okolo sebe, na Nemškem, Fran-coskem, Italljanskem vidimo, kako parlamenti velikanske svote za oroSje in vojake dovoljujejo, zato tndi A vs tri ja ne srne biti brez trdno pripravljene brambe. „JV»*#«>f TAot/rl" pravi, da je to nepoBtavno, ko bi finančni odsek delegacij na Dunaji zboroval. Kakor „N. Fr. Pr." pripovedaje, tega tndi Bkapna vlada nij do-▼olila. Tnanje države. Skraina levica fraw»c4>#lee zbornice, „repnblikaneka unija", je izdala manifest, v katerem zaznamenuje razpnSCenje zbornice kot edino sredstvo za odstranjenje krize. — V roajalističnem tabora je, odkar se je zbor-nično zasedanje odložilo, zares vse živo. Po-sredovalci zopet popotajejo, pa so med soboj razklani. Komunard Rochefort, ki ie bil deportiran in domovine, je iz vjetniSta uSel z Se đvema drugima, kljubu temu, da je otok, kjer je bil zavarovan, ves poln vojakov. Sovražniki Rochefortovi so se skeptično smijali, ko so to zvedeli. Ta evazija je Roche forta stnrila le Se bolje popularnega. Svet se uže naprej veseli, da bode bral oštre sarkazme proti onim, ki so z vso silo dosegli transferiranje Rocheforta na Novo Raleđnnijo. Victor Hugo in Adam, oskrbnik Rocheforto-vih otrok, in vec" drugih imenitnih osob je poslalo čestitalne adrese. NajnovejSi ipattj*l geografiji Sisto malo ali ćelo niS pojma. Bodisi eno ali drago, grajanja je vredno za đotiSno ravnateljstvo. Razvidi se to is sle-deCega prigodljaja. — Zamrla je neka Ženska na Gorenjskem in sin umrle matere gre b slovenskim listom na postajo v Podnart proseS, da bi se telegrafiralo v Celovec. Do-HCni uradnik osnpnen gleda list nekoliko časa in konSno re5e, đa ne more telegrafirati iz eđinega uzroka, ker ne v6, kje je Celovec. Upibovali so nekoliko Sasa, dokler nij enemu drugemn v glavo palo, da je Celovec neko mesto Klagenfart in baS sedaj je Šio. Tele-grafiCno pozvani je pa vse eno prekasno priSel. ¥k Maribora 5. aprila, flzv. dop.l Odkar je nastalo pomenjkanje bogoslovskih kandidatov, začeti so vladike pojeđinib vla-dikovin varSneje a prijemanjem istih ravnati. Pred nekaterimi letmi n. pr. v Mariboru nij bilo dovoljno za sprejem v seminiffče, ako je proSnik imel maturuo skušnjo samo prvega reda, nego zahtevala se je „odlika". No blaženi čaši mraSnjaStva so, bodi hvala Perunn, minoli in sedaj je dosta, ako se je osmi razred se slabim prvim redom absolviral ter o maturni sknSnji nij niti govora. Primerov vemo dovolj — na kose —! Ali bat" ta popustljivost, kat ero bi morala posvetna vlada čem nnjnejSe zabraniti, 'zavede mnoge talentirane mladeniSe, da gimnazija popol-nem dovršiti niti ne pokuSajo in ako uže pokušajo tedaj gotovo nb slabim vspehom, mi»leSi, kaj mi koristi sknfoija-godnjavka, v 8emini55e moram itak vstopiti — ali radi volje roditeljev ali zarad pomanjkanja sred-stev. — Vsem tako misleSim in zanaSajogim se na milost in nemilost seminiSčnih zidin svetoval bi naj vsak, ako i nameni podu-hovniti se, naj zadnji 5as, kar 5e ga je do konca ffolskega leta, dobro uporabi! Nobe-den namreS ne ve, đa li mu bode mogoSe četiri leta vsa neotesanstva in vse surovosti podnestt, s katerimi so bogoslove! ranogokrat pitani, n. pr. „sitit da wie ein mehisack", — „schann's dass euer strobschadel nicht verbrennt" i. t. d., i. t. d. Maj nlkđo ne misli, da s« v seminisTH z odraslfmi kakor s gođnimi ljadmi ravna! V semtnilči je glavnim vodilom izrek: „aio volo, sie jabeo, stat pro ratione voluntas". Nij li katerem u volja sevsem pokoravati se strogim izrekom Lute-rovim, teđaj mu nepreostane droga nego is-stopiti pa — s trbuhom za kruhom. — A brei skuinje godniavke bogme nij mogče skoro nikamor. V seminilS! pak nastanejo jalova leta, o katerih bodem pri drugi priliki natenčnejšo besedo spregovorflf — Dakle bratje! naprej đokler Se je Kas! nD o m kliSe nas, svobođa in resnica, naprej 1 in zmaga venfia sveto vojno!" — Dva bo-goslovca sta nže zopet na pobegu, kako hitro izstopita, bodem vam poroSil. — Yz TTaferlJe v Istri 31. marca. flzv. đop.] Ne zdi se mi nepotrebno nekoliko razjasniti o zađevah zavarovalne banke „I/ Unione"; oziraje se na' porogilo z No-tranjskega v St. 73 vaSega cenjenega lista. BHzn 5 mesecev je, kar io prišli agenti nekega ftalifanskega zavarovalnega đruUtva „L' Unioneu v Materijo in tukaj zelo agito-vali. S priSetka jim nij niS kaj se ponesla njih agitacija, ker ljudstvo je uže veCkrat od potovajoCih takovih agentov bilo opebarjeno in torej se mrzle vode balo kakor dete, ka-terega je enkrat krop opari!. Komaj na pri-frovarjanie g. K. je Ijndvtvo zajelo potreb-nega poguma, đa je tem agentom zaupalo svoje drage novce; in šio je potem ko da bi mazano bilo, ker agenti so istinito jako nizke pretniie zahtevaii , n. pr. poalopje krito z opekami po 1 gl. 60 za 1000 gl. ia po 4 gl. za 1000 gfd. s slamo krito. Bolje pametni kmetje pa le se nijso dali premotfti irirenskemu glasu teh agentov ter so vedno bolje dvomili nad sladkim prigovarjanjem, ker so hladnokrvno opazovali đelovanje teh agentov. To je trajalo đo zadnjih dni sveSana. Z nenađoma je ođ c. k. okrajnega glavar-ntva v Volovskem Županiji đoSla vest, da zavarovalno društvo „L* Unione" za Avstrijo nij koncesijonirano, đa se ima agentom vso apitovanje prepovedati; in ako kljubn temo agitirajo, da se imajo politiSnim gosposkam izroSati za kaznovanje. županija v Materiji je pa med tem uža davno opazovala agitovanje tujcev, le proti njim post opati nij mogla, ker agenti so se sklicevali na vladno avtoriziranjein so ćelo rudeSe razglase na vogle prilepili, da je rL' Unione" avtorizirana s cesarskim dekretom dne 23. aprila 1874! Žandar-mom pa, kateri so jih po pooblaSCenji pra-flali, so se odrezali, da oni hodijo le kot agenti po svetu, torej ne nosijo avtoriziranje soboj po sveta, marveS, da generalno vodstvo ima v rokah ono avtorizacijo, kdtero jim je poverenje izdalo. Vfli ti slnčaji in Se mnoge dražih, katerih tu objaviti nij mogoSe, bili so županiji v Materiji vodilo proti tem agentom energično postopati, ker sam je bil opravičen, da mar-8i'kaj pri njih nij v redu. Nameravalo se jih je v njihovem stanovanji nenađoma o b i s k a t i ter tako vir daljnega neopravičenega delo-vanja zamaSiti. A po nakljuSbi (?) so jo agenti isto jutro, ko se je nameravalo to storiti, (Dalje v prilogi.) Priloga „Slov. Naroda" Je .št. 77., S. aprila 1874. iz Materije pobrisali v Đolzet in komisija morala 8e je z dnlgim nosom vrniti. Drago jatro pa je pred županijo bil z debelimi Čr-kani pisani razglas , pribit, naj si sleherni varaje poškodovanja po agentih zavarovalne banke „L' Unione", ker to društvo nema koncesije za Avstrijo in da tem agentom je prepovedano novih zavarovalnih pogodeb sklepati. Na to se je, ko da bi trenil, raz-legal glas, da oni agenti so sleparji, da so toliko ljudi za krvave groše sleparili in bog vedi se kaj. Ko mravljinci so vreli Ijadje k npniji s zavarovalnitni pogodbami v žepu in prosili, naj bi se jim pomagalo, da novce nazaj dobe, ter so pogodbe županu izročili. Na četrti dan potem je pa prišel k župana oni agent, kateri je naletel (!), osem-najstletni mladenič, kateri je morda izmed vsemi njegovimi to vari ši najbolj nedol&en je začel župana ozmirjavati, kako da se je pod-stopil od Zitvarovancev pogodbe pobirati ter je v sveti jezi na župana prav golobrado za-režal. Revež se je županu skoro smilil, a a ko nij bil v stanu potnice pokazati ali sploh se legitimirati, nego samo s poverenjem njegove „Direzione generale di Udine, Bel-luno ed lllirieo", položil mu je župaa roko na ramo ter mu djal: jaz vas ne aretiram, am-pak kot ouukano osobo in ker ste italijanski državljan vam do volim v vašem stanovaaji bivati, dokler c. kr. okrajna gosposka o vas odloči; stanovanja pak ne smete zapustiti, ker v 48 urah boste vedeli pri čem ste. — Prijatelju golobradcn pak je to bilo „consi-lium abeundiu nad man sah ibn nimmer wieder! — Zdaj je pred županijo drugi raz-glas pri bit, iz katerega je razvidno, da c. kr. deželna vlada ne more pomagati onim, kateri so svoje novce v Italijo poslali; in ako pogore in ne uiogć zadobiti odškodo-vanja, da bodo morali se pri italijanskih sodnijah pravdati, ker jiii c. kr. uradi ne mog6 braniti, dokler „LJ Unione" ne zadobi koncesije v Avstriji, kar toliko pomeni, ko: dokler nL' Unione'* lio položi v Avstriji pri-merno kavcijo za spolnovanje zavarovalnih pogodeb. Sicer je pa agentom tega druitva prepovedauo novih zavarovanj sklepati pod zamudo kazni od 5 do 200 gld. ali prioier-nega zapora. — Evo vam, zakaj nij već videti agentov društva ,,L' Unione1* in kako je opravičen sum proti zavarov. italijanski; a bolje jasna memm pa, da vam je gotovo ta stvar. Nejasna pa utegue biti marsikoiao vest (ne vem ako je resnićuaV) da je vlada ćelo tuđi vojno brodovje pri tem društvu zavarovala. Verovati je lebko temu glasu, ker vlada bi si vedela slučajno zadotitonje zadobiti, ako nastane kak prepir iz njeuih pogodeb. Ubogi kmet pa bi moral v iiim romati 1 ... Krasno mesto to — a po dcuarje si ne bi upal tje iti! —č. !*»«» &t»jer«il£eg*tft 2. aprila [Izvirni dop.J („KlerikaIci in šola*') Govorili smo uže o sovražnikib obatoječih solskib. postav, ki je zato ne odobrujo, ker bi radi čolstvo popolnem centralizirano imeli. — Govoriti nam je 5e o onih nasprotnikih, kl one postave, kot veri in kršćanstvu pogubne raz-kiičujo. Povod k temu nam daje „SI. Gosp." ki je gori navedeno trdil. Taka izjava do-velj kaže kakošen dub veje med to crno gardo. Tacim postavam, ki so popolnem pravične, ki daju državi dubovništvu i tuđi ljudstvu pravico govoriti o šolstvu, takim postavam ti ljudje očitujo, da so cerkvi in krSanstvu pogubne! — Ti ljudje bi le radi sami gospodovali v loli in na to đelali, da bi kmet le dobro kršćanski nauk znal, ker po ajih mislili mu bode drugo vse „privrženo". Oni mislijo, da bode le takrat svet »rečen, ko bodo oni imeli odgoje vati mladino, ozi-roma ko bodo zato skrkeli, da ljudstvo ostane oevedno. Pa — ozrimo se le malo v zgodovino in videli bomo, da far je bil vse-lej le splošni omiki na kvar. V stari dobi vzeoiimo le egiptovske farje za izgled. Ti su bili sami za-se; niti drugim ljudem nijso dovolili, da bi se bili Kaj učili. In če so eami kaj pisali, so imeli zato tako pisavo da so jo le sami znali, baš zato, da bi drugi ue mogli tega čitati. Poglejmo si katoliške farje (iiat applicatio). Ko je Karol veliki bil cesar i jako vnet za splošni napredek, so oni res podučevali ljudstvo v posameznih farah, ker jim je on to nekako zaukazal. A ko je on umri, je, popred s silo uzdržano žolstvo popoinem propalo, ker njegov na-slednik Lud >vik pobožni nij iniel nobene eneržije, in se ga torej farji bali nijso, kar je bilo uzrok, da so se šote opustile. Oglejmo si preskočivsi srednji vek naj-novejši čas. Klerikalci v svojej sveti jezi kriče, da tišti, ki so za šolake postave ali vedoma hoćejo vpeijati nevero, ali pa bi njih prizadevanje, če bi bilo plodan os no, do tega peljalo. Da je ta izjava pretiraua, se vidi na prvi pogled. Taka trditev bi le tedaj imela poinen, če bi se bil po novih đolskih posta vab krsčauski nauk iz šol popolnem odstranil. To se pa z novo postavo nij nikakor zgodilo, tetnveč ona le hoče, da đula ne bode več farski zavod, in da bi le cerkveiiim namenom služila. Ona ie hoće, da jo svetna izobraženost, in času primerna odgoja za praktično živenje popoloeui svo-bođaa, docira je cerkvi prepusčeno za mora-lićuo in kršćansko živenje mladine skrbeti. Vidi se tem ljudem, da bi radi ćloveškega duba se v verigab imeli, a to se nikakor ne da več doseći. Pa če bi le ljudje malo v svoju zgodovino pogledali. Pred letom 1848 so imeli sole v svojoj oblasti. A iz teh Šol je izrasti« generacija, ki je napravila revolucijo. Po letu 1848 so oni ložili, dajepo-gubljiva revolucija za to nastala, ker om nijso imeli popolnem šol v rokab. Na ta tužbe se je rodi! konkordat, m oni so obljubili, da bodo boijši rod odgojili. Pa rod, čđgar misli so denes merodajne, je bil 1848. leta se v otroćjih letib in se je to roj solal za časa reakcije in konkordata. A kakosen upliv so imele te dole na to generacijo V Najbolji odgovor na to pitanje je, da t**4i"ji ztlaj ravuo najuulje tožijo, da vera peša in morala pri mladim. Oni tedaj sami ticbo po nosu bijo. Tožijo, d mesto njih smejo rabiti edino le ineterske mere, vsem našim ljudskim učiteljem, pa tuđi krčmarjem na kmetib, da si jo obesijg na steno ter proatega podačujejo o novoj meri. Dobiva ie pri bakvarji G e r b e rj i po 70 kr. iitia. __________ Razne vesti. * (MračnjaSko). V neki dunajski list se piše, da po nekaterih moravukih ljudskih šolab kateheti razdeljujejo neko „spoveđno zrcalo". Knjižica, ki jo j© apisal neki reguliran korar, posebno obširno pojas-nuje ieato boljo zapoved, Češ, da bode đolska mladina francoske kankanske podobe bolje raznmela. * (G1 e d i 3 k i plakat.) Direktor nekega Spanjskega provincijalnega gledišča je na-znanil Goldonijevo igro „Univerzalni dedič" tako-le: „Nebeski cesarici, materi božje be-sede, materi ćele Španije, nadi tolažbi in zvesti Snvajki! V njeno korist in v povi Sa nje njenega čeSčenja bodo igra 1 ci tega me«ta igrali prav veselo komedijo „Univerzalni de-difi". Slavni Komano bode Fanđanga plesa! in hi$a bode slovesno razavitljena." Vnanji naročniki dobodo denea priložen ceniklekarnePlccolI „kangelju"v Ljubljani. Največja zaloga skoraj vseh ©bstoječih Šivalnih mašin, kahorđnih do gedaj Ze nij bilo tu in sicer : originalna llowck, Sitigfcr. CArowcr in liacltcr z in brez rnbne^a šiva, lVlic»eIc*r in IVilsoii domaćega ia taje^jv dc'a, od katenb no poHebno znane lia<»r i u HompI, Wil»»oii. ICollmami, Cilimlor-Kla«. Uvrnui-nia. liiiicolu, liiinp-llaii/.or, K*|»ro«. IVilcocM in C«il>« i. t. d. Najboljša ma«in*lta svila (zida) ia ^^' r ''----" preja vseh banr, m! tanke, olf<\ aparati, | železoe in lesene prečo za kopiranje i. t. d. po najuižji ceni. %m kl sedaJ ne ofo" pomočnik atar 19 let, na sušici. - Marj. Glavče, -------- " sknieio nobene sole V HOVI mPPI in tphti delavka, 80 let, zaradi starosti. - Milan Grasselli, Prvikrat: s*uJeJ° »ODeoc SOie, V nuVI men m Temi otrok his. poaestnika, star 15 mesecev, na naduhi] /-* i ~ . ob 10. ari dopoldne hrezplač'M podllčevali - Jan Mavec, delavec, star 73 let na marazma - CjOdCeVe DeSIll. ni • • -i * .• . - - ^fc35"tE£ Vk was- KnLiur t 8 >tmv 5^'a*^ *• -e s.e- T1"1 rv ravnatelJ8kl -Uri. Deme, oaobenjica, stara 50 let na metil ' poalovonil JosiP NoIli- naPevi od Fr. piSami V licealnem poslopji. (89-1) pljuč. - Fr. škrbec, eevlj. soproga, Btara 32 let, na -------------- Gumberta- ____________ ^ . . v , , . SHlabort^* Đ Pek°Vka> 8Ura 46 l6t' Prih0dnJa slov. predstava bo 12. aprila, na Krajni SOlSfa SV&t m m; korist^S^ŽS^*1^" za ^0 mest0 Lju^ana L *^ »874. B AHeinip iederlap ilir Oesteneicii nenester Eihlip. Q « ^MBft flRrtnrilllttrt SRflfS^ ^intn nvoffI1 tt'ctUi il oftvaljrtn finift*" ^'( uriirn Sn>bf«ii9mflf*ln«ti V 2 w*%S^m AVMMUUljj. VrVF cic nnrcii Wii|Hiint>l«irtift«; >nan Bf^r fhib pet Slfl* a ao te. ju ^abett. «o hJ*pB X)iebur4i nti(( in van erj^ait 'ra^ lifii>ie itit'fii uut> iit genen t<\9 £2jH5^ ^'fHiiloti>r-ffrbrrii |iim l)tt(|tcn t Ur 9 *j" II"yis<»k fcfI flt^i-aibtt Pasta- Urctben btr Stijjc flciirfjctt. i tiiiii in ■Vo'l •*^' |cbt£anb unb tu \ettm i'apttr, fo ba| ^5 •» \\^^ Vi VHmM' 'ompadonr, ii'e^e đ Mf;t 10 ft., 1 «t>icf in ^'ein 15 rt., i Siud man mit ttr eiiitn >\(ber bic fcinflen fali^ta^ ;1 n 9bm VlTMit ln rUii< frer ^«it butdj mit h-aorljalrii- unb Wh)\tv Ju fr., 1 ftapfcl- fi!4nt, fciric and; bi« ft.irtfltn e^tiftjtige au»- ** ««BPlK^nrt^Hi i^re!UatrtffiicbIcit.ti;' ^li.,uii.i, tur tui Vhnate tle;ul.)ciib, io U. futicii fjiiii \t (St. 14 Ti. ^S 1 jBBf^jr^^rsJHB rttnteine iHnerteiuuiiifl i itilđ Unic« - tKattrgumnit flic 2)(cl linb BiS-i*t*" 'iltlrrliurtift patrtitirt<« <9lft jur nA * vKLđC' y^tf3flV fl{if)iur« » §' 2 lur 'JJactricfet, bjfi bie aU«m cđit« Cri>)ina[' MF*tF SlJ.iM),; ju 6in:i) t\tU8 ^uUut trft'ait man ,U-lt, -i(*> iu oertitflen; btefrt iteu trfmibtne *U(itUI U6et- ^b I i L.flt it't ju bnbfii i(l, ilicf« Vapabirut >nifrtjnet bdi mit »*5i;C, ber grofjte il'ctl^il tabei ifl tiifft nU« t'i#tciifli.n mit luiib baljft unt« i^a- ^^1 S- • Un Qnt(anu fi atltr ffcfiiD.« ■.l.n?irtj(a ,e, Hih- ti. 4, taft He sa'o[Jjt nieljt gefebent rciit, ali ni mit vetfauft. i erfja^tcl nebfl tSebtaii^«' **„l S« efler, eontmerfproiftn, Scb.tfleilc, iil> i^npt i-ci n;w'cbnli^er3'prrid'tuno. i "jjfunbmlet >*ulr. anii'cifung -io (c. »i I ^.2. jut BoitftrBicuiio, l»ei(»o:ietiiiifl )inb UJevjun J*«06^ *(c 1|*-"S-«riiHr*l »u neuranđ?en &m&~- <£i\t\iat* Tcpot iit Eeflerrei* btt _3 i SS. B«no be« atinte i licflti fl. l.SO. B^T •'■'■- ■•.•..; unb 2v«'» ^t" *i«-«ef, fle« ■^* un«if.ili'4ten 'Mrnifa-C«Ir», wel- o9"l '« n^^K^ U-ftr liutf, blcibt fcltft bem djefl bie Muntaivivtuu,! in fi$ tnt.flt-vi'ttaiir- ^,S I 8$ J9^V fiiU'cv grn'aubt baltn, bafi ti mit * ii iften '.Hn^ eiti ^eioiniiui;; nuc Decjenifle lettcn ut b itilifl u, bin VviarVoKn aut tie yltv 2.^1 -9 hititi čini. Ovfi tiuiji uia^mi tvirb, ta? ~J 111; <■ ju '«i:> iL>n lecu, ber bie H iceilun.) (jiiju ^«t lun ju ftaiteit tutb ba.unti taf 'JOuitjStVum ber j> ° ( "*• frijoiien 6eim eiina^-:ii te« ^n-irii« ni bie'lJla- i iJfibiVeii lolfbcr "ilntc ao rr. ^aaie, fcll'fl aut ra&lrn ete:en, in Ubcvra- toS-'l ijp tel; bin* eiti einfauifainntcii[icfei!. flenft.uibtn. 1 Vafet WFc ^^^^ 8ebet»crt imvevttiHflli^ »umoren, Ss I 1? leJ nictaai((bcc 'l;u.ver toeldje« voufoitnen M^^^ ffnfllfffhrr £r>«r1acf. wobur4 befonber« ju tnujftblett f itr $feibegc[(^iiR k. »a. I {& ben ibui ene':M 'Jfanic i rc^!fciti>it Učin K^V t«be ©attanfl Ceber einc(»e(^mfibifl- (Sine »Utatttdifc no rr. a 9-1 ec (i)e.i«urtaiib an* tHem efer umblnn 9R>'taIIf teit unibte(fl(6iifle Spie«nađinniB «5a». Sin M» Sicftc ««firiiiefrci-Vnf»«. X)ur($ ^g : 3s u«(i«tei- f(t»muL'in, veraitert unb itnau-bnnii. ftlacon itlein ib U„gtoB *5 Ir. ^^^ tiejt ^afla eifp.ut man, bo» Wafir« ■ 3 ĆLA l\«ii fiejtJ »JSiilBer fu^t man P4> bie »etfcftiebenften tn jebem ^aufe oot« ^^v pnb bie neuen VateiK-Zdildfrr, cr ■e-fl unt p.'lirt ten <^c,ieii|l.utb nttt einer ilberra- romntenbeu »teparaturen felBft befergen lann; reotur^ mati mit rfioD'er fel^liflleit unb c&uc v|l j: [iijfnti-it gftnelli.i'eii. 1 ^*a((e[ fumnit Viti* bicfer ficim ^Slt fli( ja^relana unb i|l in laltem gRUbe aOe <£(bnciteu'eiticitfle, K'H'ie ©djeettn, ? »♦ f £ ti ireifunfl I fi 3u|1onb< ju jiebtau^en. 1 glacon gto§ 20 ft liitlftr ic. in einer Minute i^id.eti Unn, liin »»[ £ .^JBffiS**' Vfl^tir-.iomvu-fitdti. Cin un« Up OtrneMof* mafTcrbfctitc Vttttinm etilđ bici 85 fr. 5 * ' Cg MpUr (rt);iyb.uc# ©jiiflmittel, »oMjr* 3t' *^^ lanen, jut JCer&utuiiA be* SDurc^njf- A^p> Da* b«(*r TOiener ^l(efeiio«riil> ^^( ** B terinaiin mit grb'iei\.'tiit)iiđfeit oftne .ide aJiiHt fen* bei flinbem, flranfen unb 8DB<$iurtnncn ^^* fluiifl* • SBflff«« foflet V« 5'af*« S*j -• £ titm»tleiciiunbi'liiibđeircrben«i*JW8l1lrtH(r Bk^M^ <^nrrit>oir enlfernt auatnblulllcti 5*E S S Vi'tn'L'ifiing, nfiiilflpb nir čine ganje VJ]6btU ^^w tntfemt in eini^cn ©efnnben aH( nit W^^F au« SDiltc^eober attbeicn €toff.jat> »a I c™ (»arnituv, 4(r=Viit|rii|)(l,tlni]ii^(){|itti(< €tofT,jatMin8 o&ne Kuana^nie. SMrte« ne« *Uro- to Pet 85 fr. « i b.§> l^^r tefl HJliitcf, um aHe blintflen-crtentn buft illettrifft ln femtr auirfung aUe ajnJi« Allsa UnBlohtbaro wlrđ slobtbart 3| gg HJlftntl'^rfltiifliinbt blant unb neu ju ina^icn, *en (Jjbtlfate, ba e« felbfl bie lartcftc garbt biicrtj bit netieii iafdifu . COJifrm'fope, §?] i: i uitfiKictiidrf) (iir (iJolb* unb ftiltieratlelter. unbe|*Jbti Ušt unb fogleit^ trođen — geru*« ttiel^e lo», i;O>, 9U# bifl iuom.U ttb.it » a I K e bicfco vttfiibctt baiiernb icie« i^ctaO in t-titi- M^K"* Varifer UniocrfaNJtltt, um nl*t ben, y » bei Siiirdufen bou i'ieUl, iSrmtt, 7 £ f p fleit tUtiiiuien »ib ifit fiir filt-ervlđtiine iScitn« *^^* nut ®I«#, ^or«H«n, ©tein, lD?eet< 4>UIfenfrilcbleii, Sve^erden, SDeieii'aare:i, Vina« S? H v flinbe, ivedVe bit ivaibe (vanbeit (aben, be« (cbatint, {loU te. (đmenflen« berort ju uerbin« lujen, Jiaturfcrfttiimeeii :c. 1 etUcf fr. 4D, 60, *■ ? [ .+: ionbcr< ju cmpfe^len. t*)tđeiiiiiiiibe auv ^arf« ten, fcbo|iefiiiijertrcnnli(5n)lrb, fciibrrnnnia*er> Ho, rt. 1, 1.20, 1.61. 0- I ?+« fL-j 1 g fiMineu in Sill'tr terto.itibclt tsaben. fdjictene« ju totrettti.ieu, s 1W. -foJj niit UJeiaU, l^> Xob allen laftlfleit 3nf«fKN! '■* n I M- 1 't'.ifM 2S rr. tSTafl mit ^orjeUan jc.fo bo§ e« irieein flferfer *^^» turc^ bie ixm erfunbtne, Jnfe te i ™ =' t .E.j I'.WST» gi" iW«rt"fotor nller lllireu if) n>iib. 1 Varet t>on biefem in lebem ^iaufe unent- tbbtenbe CSffenj, Diefe ^at bie (ži,;eufa>aft, ta '^9-i I? !8(W(r bic icfltiriite iSottticnnljr mit flont' bftriiifceii 3JJiltet mir 10 fr. Xeri'rib* JTitt Jufert ni*t nur f^ncll «nviurotteii, fen trn S-fc „^ Va><, ilf J.tftnt.uni bcfiett« ju tnnfcHcti, ba im fiuffitien ^uftanbe, febr autfgitbig, 1 ^lacon t<$iH}t au<$ oor bem'.»(iini)ttn terfelftu; «mu> -~ 3- E JS man nad) ticicr fltir.ii; uperen H(ir aile nie*a- so rr. ttenbeu 9«gt:u *i~ ««ven, ©c^aben, ilJicltcii, Ta.! g—" nifiten Ubr^ 11 viitnen fann. 1 &nfl<> ober fon- MD^ ^it>e(C,iiiirii!ic3)erfcrriiiif)»>Qna- £21 £ JH^CF brit«-iri>liMvtfi-,an«.itjtiiJncteMoii« fii;ie SUfefci'amente (bio« mit reinem ffljaffer) W3^& frbitic. '£)ur man lebe (Jlafcfce f^nell unb !u tbi^t tcr.'crten. u.? \ '„- ridne žorte 90, 40, 0 fr. 1 etiiđ ,}roiie ^iHen f.ntn. Um flrof'1" ilmfau ju eiiielcn, ift 1 etiUf 5d tv 1 ©liiđ feinft: ©erte fiir * i •:•• Sorte 7(», 9o fr. bi« 1 U. 1 iiiict ,iicf;c mit ter '^reifl per 6tlfđ tlrB ,uif 60 fr. nefkflt. iTob i!cm fl 1 30. " "*• t ££ 2 ižrt'Iiiflclu 1 ft. 1 eiilđ ffir »ieifetafiVtn a.i, BjrtW- ».■ifffiffiflino'Pe«, n-eldjt iceđen Mimir. I"ni|lifi1n 1'nirn 1 rimull TTTT1 = f: I g« 4 - bie f>o fr mn^r jj,ra- a^eiueml tbfcit, ^iiiigreiJ unb t&*W frtiiue mit -^fbflbriicT. OJiii ° 3 I ¥ KKK?" ^'i'd^f'^1"«1* Varffllaiii.ipjfbf«, t&rcin ficficrn S[«eyf(tlu6 ben Cblaten unb bem fa.ter ORaftViue ranu ftlbfl ein flmb c^tie Jin» Jft: | H m^mF "ut ttantfcb.ur t-crnitiiflt um ta« <£ kfltllađ vi-r,inirh:n fitib. t:t temfler CualitSt, fire.iflu: g bit ftd'r'ft verfrtrtc g-Iafctie eutrorfeu UZI S Vcttr b.iltb.u ju tna*eit. (Sine .utaettei (em mit lelielugei tVini:a, Sl)aV))«n. »jaineti eter I ©lild feftet rt 1. s5| « -^fiitit) 3'j tf. fljjciio.iromiu. rooetiicf fl. 1.30, 1000 Sittđ VcšfiS" vJffleninrtHtti nufl wa"erM(ttem »? u SSSfiST* X>i« ffiifte »or »dffr ju fdiiiflfit p. 1.00. *P«W u ive:»;iflli*.-ni €tof|e i^:ie ttabt, S 3 B S iHPCF ifl Oetermanii mi emvietleti, fa e« 3E*!t*" -TaeiUefir, um b«tf ^aflr 'tife^ |ii tntfiMtt irjaifl iii; biefec Sttanteljft beiart 5" I » tev *»in bbei! jutr.i^Ii* ift. %rti*t b.i» t'ebecirerf irti* 1111b ■ iiMtr4brin,][i(t> ; v-Tiiif fiub f* t it*. ^(V teciic ini* Oieinit j St t bem f4o:;fifn litbtr}ie^er gltiiii fiebt, -^?*! S, tra*t, (0 boO na* bem (aitflflcn '^ebrautb ber - fem (joii>nccl«vt*n %<. 1. ^iibri'itm iiiijuicflen | 1 £Mđ, « .ScQ i'ange foflet (I. 10 5 1, jebe !L» fi 3 ©rtjuVe in ber Slaffc Teine 8enlit)feil iu Wir. j,aQ irt, t\n v,'ii itnveifašfc^teiu, friirieit I tDiMierma .H^n fi. 1.— tuelir. t£l«fl, in jete airjiuve eiiift$r.iatiif, (itncD unb i<;itg tefcijt roirb. iit emvflel^lt fli^ ba^cr ju /U] I \ 2 („M . ba« <>r«lt> 4JHti-riM-lc-liiNclic 4'oiitmlHHloilH.ncsc-litiri V.V I «■ ^ }________Bazar ;Frie«llBl«*m in Wien, Prateratrasae Nr. 26. «1 Poslano. VseM bolnim m©8 tu idravje brei laka in bres BtroSkov. Revalesctere du Barry Izvrstna zđravilna hrana Revalesciere du Barry odstrani vse bolesni; namreč bolezni v želodcf, v živcih, v prsih, na pljućah, jetrah, žlezah, na sliznici, v duSnjaku, v mehnrji in na ledvicah, tuberkole, su-iico, naduho, kašelj, neprebavrjivost, zapor, driako, nespečnost, slabost, zlato žilo, vodenico, rarzlico, vrtoglavico, naval krvi, sumenje v uSeaih, medlico in bljevanje krvi tndi ob času noaečosti, scalno silo, otožnost, auBenje, revmatizem, protin, bledico. — Iz-pisek iz 75.000 spričeval o ozdravljenji, ki ao vsem lekom k ljubo vale. Spričevalo fit. 73.621. Na Dunaji, 1. februarja 1871. Neskončna hvaležnost do Vas mi daje povod. Vam te vrstiee pisati. Bil scm skozi fltiri mcsece od Btraflne naduhe trpinčen; nikđo mi nij mogel olajSanja dati, dokler nijsem na avet prijatelja Vaše izvrstne Revalenciere vzel, ki me ,fo od tega zlega temeljito ozdravila, Felika baron pl. Cl aro v. Spričevalo St. 65.715. Parts, 11. aprila 1866. Moj gospodi Moja hči, ki je izredno trpela, nij mogla probavljati niti spati; nespečnost, slabost fn nervozna razburjenost jo je pre vlado vala. Ona se nahaja colo dobro po čokoladi Revalesciere, ki jo je popolnem ozdravila, ima dober tek, dobro probavljivost, pomirjeno živce, zdravo spanjo in trdno moso ter je zopet dobre volje. H. de Montlouia. Spričevalo St 73.800. Mohač, 20. decembra 1871. Tri meaece sem VaSo slavnoznano „Revale-pciere" užival in po tem od veČIetne zlate žile ozdrave], ter sem to iz vrst no sredstvo enemu svojih Brijatnljev v rabo pripocil. Prosim torej, da blagovo-te tak oj poslati 2 funtno Skatlico aa mojega prijatelja pod mojim Vam te znanim napisom po pofitncm pođvzetji. Ž vsem spoitovanjem Jol. U11 e i n stavi telj. Teonejii kot meto, prihrani Revalesciere pri odralAenih in pri otrooih 5Okrat svojo ceno za zdravila. V pletiaatih p uticah po pol fnnta 1 gold. 50 kr., t fnnt 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 funtov 10 gold., 12 funtov 30 gold., 24 funtov 36 gold., — Revalesciere-BUcniten v puiioah i 2 gold. 50 kr. 64 gold. 50 kr. — Bevalesoiere-Chocolatee v prahn v plolčicah ta 12 ta* 1 gold. 50 kr., 24 taa 2 gold. 60 kr., 48 taa i gold. 50 kr., v praha za 120 ta« 10 gold., sa 288 ta« 20 gold., — ta 576 taa 36 gold. — Prodaje: Barry da Barry & Comp. na Da* 6»II, W»l)fl««lifr««J«e it. 8, v Ljubljani Eđ. ahr, v Orttdfll bratje Oberanzmeyr, v Ina« ftnka Dieohtl & Frank, v Celovol P. Birn-bacher, v LontM Lndvig Muller, v n»iiborn P. Koletnik & M. Mori A, v Herana J. B Stookhtnier, kakor v vseh mestih pri dobrih le-karjih in apecerijskih trgovoih; tndi razpoftilja du-pajaka hita na vse kraje po poitnih nakaznioah ali povzotjih. Štev. 987. Hazglas. C. kr. okrajna s odnija v Ornuiži oporni nj a tište, ki imajo kot npniki od zapuščine 22. febmarija 1873 pri Veliki nedoljl mnrlega gosp. dekana Pefpr Dainkota kaj terjati, da sa 21. aprila t. I. ob 9. uri predpoludne T pisarni c. kr. bilježnika gosp. dr. Ivana Ger»aka v Ormiizl, od sodnije zato po-oblač&enega oglase, ali pa do tište dobe pismeno naznanijo, ako in kaj da imajo ter jati, ker drngaSe bi od zapuščine, ako bi vsled izplačevanja ntegnila priti, ne imeli niČ več zahtevati, kakor, kolikor jim gre za-stavna pravica. (84—1) Ormuž, 10. marca 1874. Trgovski pomoćnik, Commis, 2G let star, ki govori slovenski, nemški ino laški, dober, epreten prodajalec specerijskega in mešanega blaga, in se lehko izkaže z do-brimi 8pričali, želi stopiti v J*Iltžl>O. NaklooAne ađre«e naj se pogiljajo pod naslovom A. L. D. Dilce pri Postojni. (88) I Odprtje kupčije. \ Jctnljeva si Čast udvorljivo naznanjati p. n. občinstvn, da sva z | aradnim privoljenjem pod trgovinsko sodsko protokolirano firmo; i „Pirchan & Poch" \ -v 2s^Za.ri"box-a., g'ospoca.slra, \3.1icsi, ^t. iiO % ustanovila llquonio Tabrlko, in da se bodeva bavila 8 fabrikacijo naj- \ navadnejSib ž^niif do najfiaej^ih francoskih li<|iiorjov, kakor tadi z \ Jamaica-riimoin, sk Mlvovcom in eo^uncoin. K Zagotavljava p. n. naročnikom najhitrejao postiežbo, ter se spotUIjivo i pt75-3ar Pirchan & Pock. Pred sleparstvom se svari! ^s*s^ Med mnogimi naznanili, posebno za ure, morijo maraikateri na to, pokrajinske lT \ prebivalco preslepariti. Naj se vaak varu je z lastnega dobička takine ure kupitii, za \rfh/ katere firma prodajalca no da dovoljne garancijo. Pri meni kupljene ure ae vaak ^JEh^ čas ali izmenjajo ali nazaj vzemejo, dokai naJMtroKfJAe Mollđno»il! ^O Nererjetno, pa resnično! 7iA 1 ***1 ^O kl* itl 1 **"l ^vicarska moderna porcelan-umail-ura, z lepimi aeljankami MJa, M. ^^* «JV^ Ivi. 111 R ^1* in cvetlicami emailirana, prav elegantna in po niski ceni, koristna za vbogo in bogate, z enoletno garancijo. ^r~v Q IO itl 11 tri Prava Anglelka, srebrna cilindrasta ura, s čisto talmi-veriŽico, z £.Jt* i7y -*-"? *** ■*■*• ft" medaljonom, otuijem, ključem in Slotnim garantilnim listom, in z reservnim urnim steklom vred. Taiste krono-Časoniemo uro, najfinejše v ognji pozlačene samo 12 gld. 50 kr. "IO |n "i *t (y>| velja praktična, dobra in čista remontoirna ura, tako zvana cesarska ura, ki *■& "* ■!■«* © • je najboljse delo, kar so more misliti; zdravnikom in p. duhovnikom1 itd. se te ure na morejo đovolj priporočati, ker so očitni dokazi, da takšna trpeina ura niti za sekundo zaiti ne srne. rj.fk ~1K jn ~|fi *j«| se dobijo moderne vojaške ure, lehke, lićne, poleg tega jako elegantne Mja J.tP |11 Rij ^1* in okusne, in kar je glavna re5, zel6 natanČno gredo in bo po čudno niski coni; k takej uri dobi vsaki imitirano srebrno urno vorižico po modernem fazonu z ključem, etuijem, medaljonom in 51etnim garantilnim listom. ^Sflllin §Q in 1% eri srebrna cilindrasta ura, a pravim zlatim obrožoin na skok, močnim KI7cillltF R/9 111 M*M ^ ■• kristalnim steklom, z vorižico in medaljonom iz talmi-zlata in garantilnim listom vred. Slflltlfl 1 ^fc ni■ 2ft tri prava anglejka srebrna aiderna ura, savonete z dvojnim pokrovom, k^illlltv R*M »11 mt\W gl» najfinejše gravirana, s pravo talmi-zlato verižico in garantilnim listom vred. Simtin 1 ^1 crl Prava anglelka, srebrna in v ognji pozlačona kronometer-ura z veriiico, me->O«111U R*3 gh daljonom iz talmi-zlata, usnjatim etuijom in garantilnim listom. ^*****^ J-^4: ^'* taista, znamenito finejša, z orijentaličnim kažipotom. Siflllin Ifi fali IT O"l prava angleSka Prince of Wales-remontoarna ura, najmočnejšega ►OtllllLf R\* (tll M.M ftl* obsega, s kristalnim stoklom, kolegijem iz nikelna v pravom, Sistem talmi-zlatu: te ure imajo ćelo pred druzimi to prednost, da se brez ključa navijaju; k takšnim uram dobi vsaki talmi-zlato verižico z medaljonom in garantilnim listom vred zastonj. SSnttirb 1^1 crl Prava angleška ura iz čistoga talmi-zlata, cilindrasta, nove fazone, z dvojnim tocllUU M.fJ gl. kristalnim Bteklom. in so tuđi kolesjo vidi, ko je zaprta, s talmi-zlato verižico, z medaljonom in garantilnim listom vrod, Stfllim 1JL ft li IT tri cel° maJnna ura za gospe, iz pravoga srebra in prav pozlafiena, s K-7c«IllU Ar* **11 ■*■ • ft1« pravo talmi-zlato verižico okolo vrata in garantilnim listom vred. Sinilin Ift itl 2O «rl Prava angležka najfinejša v ognji potlačena srebrna kronome-K3«llivf M-tj 111 ^Vr g|, terna ura z dvojnim pokrovom, najfinejše emailirana, a fino verižico iz pravega talmi-zlata, medaljonom in garantilnim listom vred. Simtin mH ali 9i\ iwi OK tri najfinejga prava angleSka sidorna ura, na 15 ru-K3milU J.O llil &\J III &*J gl. binov, z najfinejšo veriiico iz talmi-zlata, medaljonom, usnjatim etuijem in garantilnim listom vred. tto.virv Oft \r\ O*t 4w\ srebrna remontoarna ura, se brez ključa navija, s talmi-zlato kT?rtlIIU &\J 111 «cJ g|. verižig0 in medaljonom vred. Samo 23, 35 in 27 gl. Sg^ff gO8pe z verižico- medaIJonom iD ^antiInim Simtin *IO ^"i in JLO crl Prava angleSka srebrna reroontoaraa ura z dvojnim po-K_7«lliu *j\iy *3*W ili t*vr ^1» krovom, garantovana in patentovana. ^aillO Ot>? 4I-O 111 DU gl. prava angleška zlata siderna ura s kristalnim stoklom. jQn,un i*f% ntt ln ifkA a*1 fina zlala remontoarna ura s kristalnim stoklom, 105 in £)aillO OU, #O IH 1UU gl. 11B gI z dvojnim steklom. ^nnm OnH QOrfc **»l pravi angležki kronometer, z romontoarom, dvojnim pokrovom K^rlUlU &\J\J O^FVr ^l. fn klistalnim stoklom. Razon tega VHe kjo drugod ali od kogar druzega razglašene ure ceneje. Delavnica za poprave ur. Stare ure, večkrat dragi družinski spominki, se popravljajo in ponavljajo. Cena poprav s Sletno garancijo gl. 1'/». gl. 3, 5 do 10 gl. Pismena naroćila se na iiofttuo povzelje ali poi«il|at«v cnenka v 2-1 uralt izvrše. Na posebno zahtevanje so pošilj.ijo tuđi ure in verižico na povzetjo na izbirko in se za neobdrzano denar nazaj posije. Moje cene so vedno uižje kakor najnižje povsod in jaz stojim s svojimi terjatvaini na visočini Časa. Vsl, ki si novo uro naročiti žele, Val, ki stare ure za nove zamenjati hočejo, so prošeni, se na mojo firmo obrniti. rtiilitši* Fwmomwn9 (50—5) TTlirenfabrikant, Rotlienthurmstr. 9, "Wieii. Mfm^loT noj we ro znpoimil. ( Marija Drenik | ' si jt'uiljo čast priporočati svojo ^j| ( kupčijo v Ljubljani na narodnem trgu, štev. 32 1 ) poleg uuiiMkc rerkvcs tcr scagotavlja ni/J*«' «-4>no in miglo izvršite* čaatitih naroČil. fm / Zaloga li \ prijetili In izdelniiili »tilturij, na kanavaa, papir, sukno i. cl. II \ Vnako vrate volirntc i>r«*J«*. Voluc zu Htikmije, iileteaje. kvtM-krtiije (heklanje.) /I Priprave za MtiknuJ«* no svilo, sVnilijn, zlatom in jagodi pcrln.) ;| / ■■latiioulh (rakov, krilnih, robcev, gumb, š kurji i. r. d. | \ Svile v kiticub in uuvitkih, poteia niti (ovim) klnežki in nia*iiiNki, v razno- I \ \rstnih harvah in plemeniti. /I / Na povoljno /.biranje so Jekleue, košene in Icntiic bmlalke in igle za šivanjo, \1 , pletenje, ve/anjc i. t. ci. *■ ( Razna uHiiJiiHto blago, žepnicc i. d. I Loncu! ixtl<>lki, tiinctno zrezani ali Jeskani, pr. ilržala 2a oblcko, kljitči, ročno prti, JI ) knjige; oklopi za podobo i. t. d. (OG—4) /11 GalanterlJMko blago, blzotvrije, |>o nnjnovejNeni okusu, in igraće. Ml # $$ -^- -.. -.. .--.. .---- ,— — ,--. —. 9hI nHnHHHStKHKUnMnnKHKHKHnUHnUUHIU Odprtje kupcijo. | Podpisani si jt'tnlje čast naznanjati p. n. obeinstvu, da je kupil X A. Pofiovlć-evo i modno in manufakturno prodajalnico I in da bode kupčijo pod firmo J r.esprmnenjono nadaljoval, £ Ker sem so od nakupovanja vrnil, priporočara p. n. občinstvu svojo najboljše 2 abortirano zalogo doinatVga in inostranskoga bliiica za obi oko za zdanji lotni 2 čas tor zagotavljam najrecinejšo poatrežbe in najnižjih con. SpoStovanjcni J HL.. TX7"a,lle3nLl5:o, Jj (73—3) Ljubljana, glavni trg- stov. 7. 91 MH. V komisijo prcvzeto blago so z veliko izgubo poprodaja. m UU**UM***U*MXX*U*X**UU**U*UXU* I Angleški gospodarski stroji in orođja^ <3 Mlati I niče, bodi si z rokami, s konji ali z vodo, prevejavnice Ž Q za žito, ki očistijo vsnkovrstno zrnje popolnoma vsc lulike; sejavtlice, y 7 kOSilnice za strni in travo; malnice za čedonje, za debolo mlenje in ff H mečkanje, kakor tuđi za trenje barv; rezalnice za repo in klajo; « B robkalnice za koruzo; amerikanske Žage za drva, les in prekle (latve), žg P z vlačilom ali na vodo; motike, grablje, orala, brane, priprave za iii stavbniui inojsiroin, (,'o.spodom, corkvoniin pred- fl R stojnikuin itd. naznanjaii, da napinvija na <*clo nov uiK'iii cinkov«- strelio bre* naj- Jt |£ uiunJNOKu ,,Ioluiij»<» in da jo dobil na ta sisti-m :><», uovi'iubra p. I. izključljvi privilegij. ^ g Po U'in mojem sistemu je biio žu v tetu 6 let več predmetov v tuknjfinji suioclnianici in fl ft tuđi privatnili liiaah pokiiiili. To novo aprobirano krivalo ko ormljo. an-lešku slranisni itd. Vku drugo, kar no bi utcfruilu biti v zalt^i, 4# U so lutro in najbolje napravi, ako ee reč ra/Joži ali risanja dopoaljcjo. 2 K Na blayovoljna povprasovanja povć vao nalaučnejo 3C B Alois Stadler, 5 S kle|iar.ski uiojstor in pos^stnik c. k. privilegija J J (4—3) v limunu^,, ll41 jvra„jHk<>in. #J ; Mcije lob „SL0TE1JE", katere prodaja direkcija po 80 gold. se dobe po 5O gold. Ako se jih vzeme več, se daje tuđi posebna provizija. Več o tem pove iz prijaznosti (86—i) Administracija „Slov. Naroda". I Došla naročita na gospoda dr. J. Cr, Poppa, c. k. dvornega zobnica ztlravnika na Dunaji, mostu, ISogncrgas.sfl št. 2. Vašo blagorodjel Prosim tiajuljinfnejo, da rui poaljeto še dvanajst sklonic V'aso izvrstno anathenuovc ustne vode. ZticaL-k jc priložen. SpoSfovanjiMU baronovka v. Maltzahti, v. Almasy, v Vollrathsiulie, Alocklcnburg-Sctnvorin. » ČeBtiti gospod kolona! l'o Nrc^neni |>o- * skusn z Vnšo nimthcrinovo iimIiki vodo bi Hi-daj tuđi še z Vašim mi tako toplo pri-pororaiiiiii zobuim |»Ioml»oi>t poskusil. l'i o-siui, ]>f>sljite ini prijazno vendaren otui z vsi-ni I pripadajočitn in povodom, kako no rabi. Zne- I sek botite po poštnom povzotji spivjeti. ■ Vašemu blagorot^ti se kut kolega ćelo I tidano priporoča I vojv. biunaviški telosni zdravnik, dvorni ■ svćtnik in prof. vitez itd. itd. v Kigeiimarktu Vašo blag-orodje! Pridjano sledi 5 gold. Blagovolito zato ini poslali ]k> prvi poati dvo sklcnici Vaše izvrstne uiiallioriiiov« ustne vođe in zobuc|{» plombu za B.-iuioplonibi-ranjo otlili zobov z navodom, kako ao rabi. Spostovanjeui Al«*kNHii«ler liuron WatNNilko, v Ilerboinethu v Bukovini. Zalogu: (21—2) v lij ubij nui pri Potričič in Pirkor-ji — Jos. Karinger-ji — A. K riape r-j i — Bduard Mah r-u -- Fer. Mol h. Schmi tt-u — E. BirBchitz-u, lekarji; — v Kranji pri L. Krispor-ji — Sob. S eh aunig-u, lokarji; — v Pliberg-u pri II or bat-u, lo-karji i — v Varaždinu pri II alter-j i„ lokarji; — v RudolfoVGin pri l)r. ltizzoli-ji, lokarji — JosofUergcuan-u; — v Krškoui pri Fed. Boinchos-u, lok.j —v Kainniku pri J ahn-u, lekarji; v Gorici pri P on ton i-j i, lokarji — J. Koller-ji; — v Wartcinborg-u pri F. Gadler-ji; — v Vipavi pri Anton, l)o po- Iris-u, lok.; — Postojni pri Ku pforscliiniđ t-u lokarji; — v Skofjiloki pri C. Fabiani-ji, lekarji; — v Kočuvji pri J. Braun o-tu, lokarji; — v Idriji, c. k. rudarska lokarnica; — v Litiji pri K. Milhlwenzol-ji, lokarji; — v Ka-doljici pri Zalokar-jcvi vdovi. ■■■■■^■■■■HHHHi EM&~ Na volilce! Ko sto Vašej dolžnosti proti doniovini zadostili, priđe druga nič manj važna na Vas, namrtč dolž-nost, Vaš fftan, Vaše finance izboljšati. — Vsak raz-ninen ve, da se to nikdar bre/ nnpenjanja sredstev no motu zgoditi; torej bodo veselo za vse, ako jim odprcui ]>ot, po katerem dosežejo cilj brez raa-lof-kit hlaliN^u '/M iiiajben denur. Kakor pelje vio potov v liim, (ako so tuđi razne prilike k sreči, vendarnij ihiIioiic, katera bi po (Iržtkviirj miriiiK-iji vsakega zagotovifa, da dobljuno tiuli dobi, kak<*r iu, na katero bi jaz a tem pozornost bralcuv obrnil. Od našu finnnčne deputacije^ izd.-mu originalno delcžne srečke, katere po uiojeiii na lirbtu podpisa-nciii giriranji imcitiiikoui mlelcži'vanje vseh tlubimih srečkanj do' 11». maju 1H71 garant i rajo in s ^ku-terimi se niorejo dob'itki ev. iao.000 (oliirjov, uli SO.OOO tol., in lO.OOO lol., »0.000 tol.« 20.000 tul., Ut.O(H) lul., ia.«MM> lol., 10.000 lol., MOOO lol., «000 tol., 1S0O tol., lOOO lol.. :t^OO tol., 21OO tol., iiOOO tol., KiOO lol., IVJOO tol., NOO tol. itd. ini. dubiti, dobi! ao pri meni. koiieeaijoiiiranrm prcjt-uinikit, za samo ,,lit't tolurj«;v" ali H:lu goldinaijov proti poslanju ali povzetju zneska. Ker sem piecejsi.jo »tovilo originalnih srečk jjrcvzul, som v stanu, vseui zalitcvanjeiu ugoditi in tti
  • iir{(H, {26—5) Iloho Jiluicliiiu 41. izdateJj ili za uietiuiuivo odgovuren: Ivan fc>eniea. LastDiua in lit