I V A N C A N K A R I N S L O V E N S K A M A T I C A * France Vodnik Literarno ustvarjanje malokaterega slovenskega pisatelja je tako tesno povezano s Slovensko matico kakor prav delo Ivana Cankarja, sa j je izšlo pri tej ustanovi desot njegovih prvih tiskov, ki so pomembni tako za rast Slovenske matice kakor za Cankarjev razvoj. Zato je prav. če se ob tej priložnosti, na simpoziju, na katerem smo se zbrali v po- častitev petdesetletnice pisateljeve smrti, znova ozremo na to zanimivo in plodno sodelovanje. Pri tem razmišljanju seveda ne gre za kakšna posebna nova odkritja, ampak le bol j za pregled in povezavo že znanih, a raztresenih podatkov iz korespondence, člankov, kritik, opomb in arhiivalnih zapiskov, pri čemer bomo pa vendarle tu in tam našli nekaj novih drobcev, ki zna- čilno osvetljujejo prav razmerje, o katerem ima namen govoriti pri- čujoče predavanje. Prvo srečanje Ivana Cankarja s Slovensko matico je bilo pravzaprav bojevit spopad. Slovenska matica je namreč I. 1896 — knjige so sicer po navadi izhajale šele v začetku prihodnjega leta — izdala v tretjem zvezku svoje dve leti prej ustanovljene Knezove knjižnice poleg Govc- karjeve novele Ljubezen in rodoljubje tudi venec epsko-lirskih slik Antona Funtka z naslovom Smrt. Govekar, ki je bil pravkar stopil v uredništvo Slovenskega Naroda, je že dne 29. januarja 1897 povabd Cankarja k sodelovanju in ga prosil, aLi mu ne bi »hotel obširno kriti- kovati ,Smrti', izšle v pa l ic i ' « . 1 Ko ga je nato priganjal, naj Knezovo knjižnico oceni čimprej, mu je svetoval, naj »kritikujé Funtka« vedno misli na Matico in da ' njenih interesov ne sme pozabiti, kajti za to društvo se dela vse premalo reklame« (CP I, 184). Cankar je nato * P r e d a v a n j e n a C a n k a r j e v e m s i m p o z i j u 7. d e c e m b r a 1968 v S l o v e n s k i m a t i c i . 1 T r e b a j e p o p r a v i t i t r d i t e v C Z S I I , s i r . 362, ki j e p o s l e d i c a p r e z r t e g a d a - t u m a v p i s m u b r a t u K a r l u z d n e 1. m a r c a t. I., če š d a se j e » C a n k a r že s a m p r i p r a v l j a l , d a n a p i š e o c e n o F u n t k o v i h p e s m i « . 13 — Slavistična revija I v SN 26. marca objavil oster članek o Funtkovem ciklu Smrt, ki mu je Govekar dal naslov Naša lirika. Pomembnost tega spisa je predvsem v napovedi — moderne lirike, ki jo Cankar primerja »z novim soncem«. »In ravno ob ,Smrti' Funtkovi se ine je polastilo tako vroče, vprav sentimentalno hrepenenje po tem svetlem, gorkem soncu. Si jati je začelo izza gorâ, zdaj še medlo, z bledim, skoro hladnim žarom; zakaj meglà je pregosta in žarki so še preslabi, da bi prodrli skoznjo. Ali jaz že čutim njegovo pohotno, vznemirjajoče gorkoto . . . Drugod sije danes v vsi svoji moči in krasoti in kmalu priplava na naše nebo; ne vzdrže ga filistrske megle, ki leže nad nami kakor môra, ne vzdrže ga niti Funtek, niti Gangl, niti Medved z Opeko vred . . . « K a j p a d a to ni bil napad na Matico, ampak le obračun s preteklostjo in napoved tiste moderne smeri, ki se je kmalu nato uveljavila tudi v njenih publikacijah. Priznati je namreč treba, da se je bila Slovenska matica kljub nekaterim delom, ki so bila že v ostrem nasprotju s sodob- nim prizadevanjem v našem leposlovju, medtem vendarle že močno dvignila iz neplodnosti staroslovenske dobe. Posebno v času, ko je bil njen podpredsednik (1886—1892) in kasneje njen predsednik (1893 do 1907) ter načelnik knjižnega odseka Fran Leveč, je ustvarila velike možnosti za razvoj slovenske književnosti, znanosti in leposlovja. A ker je bila Matica vsenarodna ustanova, v kateri so sodelovali pristaši različnih naziranj in smeri, zato tudi, kar zadeva leposlovje, ni mogla postati kakršno koli strujarsko glasilo. Urednik Leveč je z nekaterimi drugimi vred sicèr skušal Matico obvarovati pred »liberalnim in kleri- kalnim radikalizmom« (pismo Mešku 23. II. 1901, NUK), vendar je v pismih pisateljem večkrat poudarjal stališče raznih konservativnih odbornikov, silne težave pri »obstoječih razmerah« ter ozire na vse strani. Sam je resda stal na stališču, da »društvo ne odbija od sebe nobenega pisatelja, ki mu pošlje poraben rokopis«, a prej opisano stanje je odločilno vplivalo tudi na stališče pisateljev do Matice, kar se je zlasti pokazalo pri Cankarju. Ivan Cankar je že 28. aprila 1897 prosil Levca, svojega nekdanjega profesorja slovenščine na realki, da bi priporočil njegove poezije Bam- hergu. Leveč je to storil »prav rad« in Cankar se mu je nato zahvalil za »laskavo sodbo, s katero ste me priporočili g. Bambergu« (CP II, 266). Posredovanje — tudi z Aškerčevo pomočjo — je bilo uspešno in 1. 1899 je izšla Erotika, prva pesniška zbirka naše moderne. Iz Cankarjevih pisem F. Govekarju, L. Schwentnerju. bratu Karlu in drugim vemo, da je Cankar v tem času mislil že tudi na to, da bi sodeloval pri Matici. Tako je na primer že 17. januarja 1898 pisal Govekarju: »Zdaj imam malodaine dovršeno novo knjigo — tri daljše novele pod skupnim na- slovom. Kdo jih bo hotel, tegà še ne vem; za .Matico" niso — iz mnogih ozirov. Mislil sem sicer liujproo nanjo (podčr ta l por.) — Uni a pod pere- som so se mi rodile s t v a r i . . . nedostojne v splošnem ozkru, to se pravi stvari, ki ne sodijo v čitanke.« (CP II. 192.) Prav tako omenja razne črtice in novele, namenjene Matici, v pismih bratu Karlu in založniku Schwentnerju v obeh naslednjih letih, a prvemu še proti koncu istega lota omenja že tudi roman Pod Saturnom (27. dec. 1898, CP II, 61), medtem ko drugemu konec marca 1900 naznanja »dolgo satiro v obliki romana«, češ da jo bo ponudil njemu, »ker bo pisana prerezko, da bi bila za .Matico' ali za kak lis.t«. Nekaj teh novel je pozneje izšlo v Knjigi za lahkomiselne ljudi (CP I, 191 in C I D II, 437), prav tako pa so se iz snovanj tega časa izoblikovala nekatera poznejša dela, ki so izšla pri Matici, tako na primer novela Popotovanje Nikolaja Nikiča in povest Tujci. Postavlja se vprašanje, ali je Cankar mislil na Matico sam od sebe ali povabljen, a verjetno je le prvo, o čemer priča poleg prej omenje- nega pisma Govekarju tudi pisateljevo pismo Levcu 8. novembra 1900: »Z veseljem odgovarjam Vašemu prijaznemu povabilu. Nisem sicer mislil letos za ,Matico' pisati še nič, ker imam dela polne roke in pa ker sem nameraval napraviti za ,Matico' kakšno daljšo stvar. Ali če je reč taka, kakor pravite — da bo namreč sodelovalo pri zbirki več pisateljev s krajšimi doneski, potem Vam obljubljam tudi jaz s po- sebno radostjo, da Vam pošljem 2—3 pole obsegajočo stvar, ki bo po- dobna poves t i . . . « (CP I, 268). Na to se pač nanaša tudi tole mesto iz Levčevega pisma Mešku, ki mu ga je pisal tri dni kasneje (И. X. 1900, NUK): »Ti naši Jakliči, Trošti in Kostanjevci dobro pišejo, njih jezik je celo boljši nego Kersnikov, a nekaj pogrešam v njihovih spisih — dušel Nimajo niti prijetnega humorja Kersnikovega, niti bistrega očesa Jurčičevega, niti Vaše blesteče dikcije. O tistem Vašem čarnem instrumentu, ki secirate ž njim človeško srce do zadnjega atoma, se tem ljudem niti ne sanja ne! Radoveden sem, kaj pošlje Cankar.« To je bilo Popotooanje Nikolaja Nikiča (KK 1900), krajša povest iz življenja umet- nikov, v katerih ni težko prepoznati nekaterih potez Cankarja samega, pa tudi pesnika Ketteja in slikarja Pctkovška. To je bilo prvo delo, ki se je z njim začelo Cankarjevo sodelovanje pri Slovenski matici. V naslednjih letih je Cankar vsako leto poslal Matici po eno ali celo dvoje leposlovnih del. Tako so zapovrstjo izhajale novele, povesti in romani Tujci ( K K 1901), Na klancu ( K K 1902), Življenje in smrt Petra Nooljana ( K K 1903), Križ na gori ( K K 1904), Potepuh Marko in kralj Matjaž ter V mesečini ( K K 1905), Martin Kačur ( K K 1906) ter Smrt in pogreb Jakoba Nesreče (ZK 1906). Potem pa so se začele vezi med pisateljem in Malico rahljati in Ivan Cankar je napisal zanjo samo še povest Novo življenje (KK 1908). Iz pisem Bambergu in drugim posnemamo, da se je Cankar ukvarjal še z raznimi drugimi načrti za Matico; med drugim naj bi bil to »roanan o domovini«, a ta načrt se mu je pozneje razdrobil v več manjših del, od katerih eno, Novelo doktorja Grudna, je celo že ponudil Levcu. a jo je potem oddal Slovanu (CID III, 572—5). Prav tako je iz njegovih pisem Štefki Löfflerjevi razvidno, da je prvotno tudi Hlapca Jerneja nameraval ponuditi Matici (CP 111, 38, in C I D V, 561—2). Čeprav je Ivan Cankar sodeloval pri Matici med drugim tudi zato. ker je potreboval denarja, in je hkrati upošteval njene posebne raz- mere, vendarle to niso samo tako imenovana poljudna dela, namenjena »masi«. Prvo, kar opazimo pri njih, je pisateljev razmah v širino, saj pomenijo prehod od črtice (Vinjete) k daljšim zasnovam novele, povesti in celo romana. V njih se kažejo vse objektivnejše pripovedne prvine. In najsi so osnove skoraj vseh imenovanih del avtobiografske, prestopa pisatelj v njih meje osebne izpovedi in se dotika družbene, slovenske in občečloveške problematike. To se prav dobro vidi iz povesti Tujci, Na klancu in Križ na gori, ki so nekakšna avtobiografska trilogija, a vendar presegajo okvir lastnega življenjepisa. S povestjo Tujci je ustvaril Cankar mračno podobo iz življenja naših umetnikov in satirično pri- kazal razmere v domovini. V nji je med drugim postavil literarni spo- menik Josipu Murnu in Dragotinu Ketteju, ki pa se ga razen v tem delu spominja že tudi v Popotovanju Nikolaja Nikiča. Njega je še po- sebej povezal z Matico, ker je v povest vpletel »natečaj za Kettejev spomenik«2. Na klancu (prvotno naslov »Zidana ruta«, gl. CP 1, 280) 2 O spot ik i , ki j o j e s tem izzval p r i delu o d b o r a S l o v e n s k e mat i ce , j e pisul C a n k u r 28. m a r c a 1902 I v a n k i K l e m e n č i č e v i : » P o p j e , ki s ede v o d b o r u , so čudov i to to lerantn i — v s a j n a s p r o t i meni . D o s l e j mi niso še od jed l i niti ve j ice . S a m o v z a d n j i poves t i — ki j o b o s t e k m a l u bra l i — so želeli , d a bi se k i p a r u k v a r j a l s k a k š n i m d r u g i m , ne s K e t t e j e v i m s p o m e n i k o m ; Ke t te d a je , p remlad ' . O , L j u b l j a n a ! « ( C P II, 375. Pr im, tudi C I D П. 470). je podoba njegovih otroških let, spomenik njegovi materi, »kakor ga še ni imela človeška mati«, pa tudi simbol »klanca siromakov«, simbol vseh izkoriščanih, socialno zatiranih doma in po svetu. Križ na gori je nadaljevanje prejšnjih povesti, le da je zgodba tukaj zasnovana vse bolj optimistično, na kar je vplival zlasti tudi uspeh slovenskih impre- sionistov na razstavi na Dunaju leta 1904. Ta duh optimizma preveva tudi »narodno« povest z naslovom Potepuh Marko in kralj Matjaž. Z njo je hotel Cankar »pokazati tistim ljudem, ki mi očitajo, da ne pišem za .ljudstvo', kako se piše dandanes n a r o d n i jezik in pa da se da vsaka ideja obleči v čisto preprosto obliko« (CP I, 500). Drugi nagib pa je bil boj zoper dilctantizem, plitvost in brezidejnost »ljudske« umetnosti Govekarjevih dramatizacij in podobnih del. Nekak pendant k »Potepuhu Marku« je črtica »V mesečini«, ki je prva iz cikla tako imenovanih šentllorjanskih zgodb. Povest Martin Kačur, v kateri pisatelj »opisuje boj idealista z vsakdanjim, nizkim življenjem in njegov končni propad« (CP 11, 504), pa nadaljuje vrsto Cankarjevih družbenih in socialnih satir. Nasprotno je novela »Smrt in pogreb Jakoba Nesreče« nova inačica motiva izobčenca in obračun z umazano vsakdanjo resnič- nostjo, ki ji pisatelj postavi nasproti svet višje resničnosti in vere v odrešujočo resnico srca. Zadnje Cankarjevo delo, ki je izšlo pri Slo- venski matici, povest NODO življenje, je spet zajeto iz življenja umet- nikov, vendar se ne dotika toliko njihove družbene problematike, ampak S tem v zvezi na j o p o z o r i m še na n e k a j . I v a n C a n k a r je v svo j ih del ih rad govor i l o s l i k a r j i h in k i p a r j i h , a kot vse kaže , ni s a m o imel n a j v e č s m i s l a za delo in pota n a š e l ikovne moderne , a m p a k je p r a v on dal in ic ia t ivo tudi z a o p r e m o Mat ičn ih kn j ig . O tem j e pisa l L e v c u 1. j u n i j a 1905: »V debat i , ki se j e vnela z a d n j e č a s e o d e l o v a n j u ,S lov. Matice ' , mi s l im spregovor i t i tudi j a z — o zunanji opremi knjig. — S a m i veste, b l a g o r o d n i g o s p o d n a d z o r n i k , d a ni m o r d a v v se j s lovenski l i teratur i s i r o m a š n e j š e o p r e m l j e n i h k n j i g nego j e npr . .Knezova kn j i žn ica ' . In v e n d a r bi se d a l o s prav majhnimi stroški k a j d o b r e g a n a p r a v i t i , hkrat i p a bi b i la tud i p o d p o r a za n a š e izbori le r i sar je , ki s t r a d a j o na D u n a j u . M o r d a bi Vi s a m i , bi. g o s p o d n a d z o r n i k , sproži l i to s t v a r v o d b o r u ali p a na občnem z b o r u ? « ( C P II, 303 -30t.) O u s p e h u tega p r iporoč i l a se l a h k o p o u č i m o na str . 12—13 L M S za leto 1906: » D a us t reže t o z a d e v n i m ž e l j a m p o k l i c a n i h s t r o k o v n j a k o v in d e l o m a tudi j a v n e m u m n e n j u , se je odbor odloči l v s e m c ik l i čn im k n j i g a m bele tr i s t ične v seb ine p r e s k r b e t i o k u s n e j š e p la tn ice . T o delo se bo pover i lo d r u š t v u ,Vesni' , ki bo delo i zvr š i l a p o navod i lu o d b o r n i k a r a v n . S.u bi ca . < N o v e p l a t n i c e s t a n a r i s a l a G v i d o n Bi- rol la in M a k s i m G a s p a r i . tako v zgodbi kot v čustvenih poudarkih razodeva poteze, ki spominjajo na pisateljevo osebno življenje. Razen zadnjega, so vsi ti spisi izšli pri Slovenski matici v času, ko je bil njen predsednik Fran Leveč, vendar je le prvih pet izšlo še v obdobju, ko je bil Leveč obenem tudi načelnik knjižnega odseka. Vsi ti spisi so izhajali v novi Knezovi knjižnici, ki je bila ustanovljena leta 1894. razen novele Smrt in pogreb Jakoba Nesreče, ki j e i z š la v s ta- rejši Zabavni knjižnici (ustanovljena 1886). Samo roman »Na klancu« in povest »Martin Kačur« sta izšla kot samostojni knjigi, medtem ko so bili vsi drugi spisi objavljeni skupaj (»v objemu«, kakor pravi I. Can- kar, CP L 293) z deli drugih avtorjev (Meško, Kostanjevec, Golar). S spisi, ki jili je priobčeval pri Matici, je dosegel Cankar na splošno večji uspeh kakor sicer, in to ne le pri občinstvu, ampak tudi pri kritiki. Tega se je zavedal tudi pisatelj sam in je to poudarjal skoraj ob vsakem naslednjem delu, ki ga je poslal Levcu. »Opazili ste«, mu na primer piše ob izidu Križa na gori, »da tako navdušenih kritik ni doživela še nobena povesi.« (CP 1, 303.) In ko mu pošilja Martina Kačurja, pravi : »Mislim, da delo ne bo doseglo nič manjšega uspeha kakor ,Na klancu' ali ,Križ na gori'.« (CP I. 304.) Odbor Slovenske matice mu je to priznanje pokazal tudi s častno nagrado iz Jurčič- Tomšičeve ustanove, ki jo je v polovičnem znesku dobil dvakrat, za povest Tujci (1902) in za roman Na klancu (1903), to pot v tekmi z Meškom.3 Prav tako je literarna kritika presojala ta dela blago- hotneje, včasih celo z navdušenjem, vendarle ne v celoti. Ko je izšlo npr. Nooo življenje, so mu bile kritike vseskozi neprijazne. Tudi na pismeno anketo o Matičnih knjigah 1. 1912 je neki poverjenik odgo- voril takole: »Po izkušnjah tukajšnje Ljudske knjižnice, iz katere si izposojujejo srednji (meščanski) stanovi in preprosto ljudstvo, sta na- sprotji: Sienkiewicz in Cankar, prvi je vedno izposojen, za zadnjega nemara skoro nihče.« (LMS 1912, str. 21, št. 40). Ta anketa med drugim nedvomno pojasnjuje tudi silne težave pri »obstoječih razmerah«, in ozire na vse strani, ki jih je Leveč v pismih pisateljem večkrat omenjal. 3 P o p r a v i t i j e t r e b a t rd i tev Iz. C a n k a r j a , češ d a j e C a n k a r za to delo dobi l 4-00 K (CZS V, 318) in p r a v t a k o B. M e r h a r j a ( C I D 111, 528). I z L e t o p i s a M a t i c e S l o v e n s k e to res ni r azv idno , al i s k l e p a t i bi se d a l o že iz s e j n e g a za- p i s k a (n iž ja n a g r a d a , p r i m . C P I, 289), č isto j a s n o p a j e to iz C a n k a r j e v e g a p i s m a L . S c l i w e n t n c r j u z dne 7. a p r i l a 1903: » M o r a m T e pros i t i , ker s em se pri ,Matic i ' nekol iko ureza l . R a č u n i l sem na celo n u g r a d o , dobil s e m p a s a m o po lov ico — dves to k r o n — in t a k o še do lgov n i sem pokr i l « ( C P II , 127). Ivan Cankar je sam poudarjal razliko med spisi, ki jih je priobceval pri Matici, in drugimi svojimi deli, češ da so prvi »popularni«. Na to njegovo mnenje je oprl svojo sodbo tudi Ivan Prijatelj, ki je pisal o njih takole: »V povestih, pisanih za Matico, se je toliko prilagajal, da je pridruževal svojemu v višavah kraljujočemu kondorju, zaprtemu za rešetko — svobodno-umetmški osebnosti v kletki nesvobodne, male in malenkostne domovine — še večjo ali manjšo menežarijo: svojemu idealistu je dajal za družbo še kakega kramarja, sodnika, učitelja, župnika, dacarja itd. Teli spisov, ki jih je imelo naše občinstvo naj- rajši, ni tako cenil, dasi je jako ljubil vse svoje stvari, znamenje, da jih je vse dolgo doživljal in po materino iežko porajal vsaj v glavnih par- tijah.« (CZ, 23.) Tej sodbi nekoliko nasprotuje ali pa jo vsaj omiljuje dejstvo, da je Cankar ta dela zdaj mal.il, zdaj spet povzdigoval; posebej pa naj opozorim na tole mesto v pismu Kraigherju 27. februarja 1910: »Ako si res bral moja dela, preglej v mislih moje obširnejše novele iz Matice ter iz Seli went nerjeve založbe pa preudari, če niso kamni za eno samo zgradi» .« (CP II, 420.) Posebej velja to tudi za Potepuhu, ki ga je napisal kot »ljudsko« povest. Ivan Cankar se je oddaljil od Matice zlasti potem, ko je bil njen predsednik llešič, ker ni odobraval njegovega »novodobnega ilirstva«. Vendarle se je sčasoma zrahljalo tudi prijateljsko razmerje med njim in Levcem. Da je bil Leveč tisti, ki ga je bil pridobil in priklenil na Matico, vemo med drugim iz pisma, ki mu ga je pisal dne 12. marca 1903: »Če bi bil rezu l ta t . . . spletk Vaš radevoljen odstop, tedaj bi bila to prava nesreča za ,Matico'. Vsaj jaz mislim, da bi potem ne mogel več imeti opravka z njo, drugi mladi pisatelji pa menda tudi ne.« Cankar ja je skrbelo, ko je Leveč naslednje leto odstopil kot na- čelnik knjižnega odseka in ga je nadomestil ravnatelj obrtne šole Ivan Šubic. Stvar se je zaostrila ob honorarju za Martina Kučurja 1. 1906. Tedaj je Cankar astro pisal ne samo Levcu (»Z nobenim privatnim založnikom bi ne bilo treba tako barantati in mešetariti, kakor je potreba zdaj pri ,Matici'«, dne 18. jan. 1906, CP I, 307), ampak tudi pregledovalcu rokopisa F. S. Finžgarju (»Ta banda pri .Matici' mi je s svojo zlobnostjo in počasnostjo pokvarila praznike, obenem pa mi je vzela pol življenja« (24. dec. 1905, CP III, 502). To omenjam zato, ker je objava teh pisem v Cankarjevi številki Doma in sveta I. 1920 povzročila Tavčarjev napad na Cankarja in polemiko Joe. C. Oblaka (Krpanova kobila, v Ljubl jani 1920). Je pa značilno tole mesto iz pisma, ki mu ga je pisal Leveč 28. maja 1907 (NUK), ko je Cankar prosil za drž. pisateljsko podporo: »V prilogi Vam vračam [Kristanovo] oceno ter Vas in g. Kristana lepo zahvaljujem zanjo. — V glavnih stva- reh se skladam z g. Kristanom, samo tistega Vašega misticizma ne razumem s svojim otrplim 60-letnim srcem in s svojo opešano fantazijo, kakor sem Vam zadnjič že ustno povedal.« Prav tako se v pismu Mešku 15. IV. 1907 (NUK) izraža, češ da »Cankar mnogim ,matičarjem' že preseda«. A Cankar se je odtujil Matici med drugim tudi zato, ker ni imemovala Otona Zupančiča za tajnika. Oton Zupančič je dotlej sodeloval pri Matici predvsem kot preva- jalec. L. 1905 je kot drugi zvezek Prevodov iz svetovne književnosti izšel Shakespearov Beneški trgooec. Ko pa je 1. 1907 prosil za izpraz- njeno mesto tajnika, je bil odklonjen. Tako njegovi sodbi kakor tudi sodbi Janka Šlebingerja o tem dogodku (Slavistična revija IV, 1951, str. 108) je treba dodati še Levčevo razlago: »Povesti za K K nimam še nobene, ker se Cankar et comp, puntajo zoper .Matico'. Hudi so nanjo, ker ni imenovala Otona Zupančiča za tajnika. A mi ne potrebujemo literarnega tajnika, ampak delaonega, zanesljivega in izvežbanega ad- ministrativnega uradnika. Mislim, da smo s Podkrajškom dobro po- godili.« (Pismo Mešku 15. IV. 1907, NUK). Pozneje (1911) je Zupančič stopil v odbor SM in »uveljavil svoje delovanje zlasti v knjižnem odseku« (LMS, 1912, 3). O tem je pomembna Cankar jeva sodba v pismu Kraigherju (20. maja 1911, C P 11, 325), češ da »Oton ni brez namena stopil v odbor .Matice' in da je o Ilešiču čisto najinih misli.« Ilešič, ki je bil teda j Matičin predsednik, ni bil samo »Ilirec«, temveč tudi moderni ni bil naklonjen, kakor moremo videti že iz njegovega izbora »Cvieča slovenskoga pjesničtva« pri Matici Hrvatski 1. 1906, zaradi česar ga je Zupančič zavrnil v kritiki. Tudi potem, ko ni več sodeloval pri Matici, jo je Ivan Cankar še omenjal. Prvič je storil to v svojem predavanju Slovenci in Jugoslovani v Mestnem domu I. 1913; v njem je obsodil tudi delo predsednika llešiča v Slovenski Matici, ki je tedaj stal na čelu »naših do omedlevice navdušenih Ilircev, ki so p o z a b i l i . . . na svoje ime in na svojo domo- vino«. Zadnje srečanje Ivana Cankar j a z Matico pa je bilo spomladi I. 1918, ko je objavil v Jugoslovanu članek z naslovom Slooenska Ma- tica. kot polemiko proti ljudem, ki bi »spet radi napravili .Slovensko Matico' za nekakšen zakoten narodno-napreden klub. ki bi bil za silo nekoliko literarno pobarvan«, zakaj »če hočemo imeti kulturno insti- tucijo najvišje vrste, mora biti to institucija za ves narod, ne le za nekaj navdušenih ,omizij'«:. (CZS XX, 274, 275.) Te besede so ponoven dokaz, da je bil Ivan Cankar s Slovensko matico ne le tesno povezan, ampak se je tudi kakor malokdo zavedal njenega pomena in njenega poslanstva v kulturnem življenju sloven- skega naroda.4 S U M M A R Y T h e l i t e rary c rea t iv i ty of few S lovene wr i te r s w a s so c lose ly connected with the S l o v e n s k a m a t i c a a s I v a n C a n k a r w a s , for this p u b l i s h i n g house p r i n t e d for the f i rs t t ime ten of his w o r k s . T h e s e a r e short s tor ies and ta les : Popoto- vanje Nikolaja Nikiča, Tujci, Na klancu. Življenje in smrt Petra Nooljana, Križ na gori, Potepuh Marko in kralj Matjaž, V mesečini, Martin Kačur, Smrt in pogreb Jakoba Nesreče and Novo življenje. It is o b v i o u s f rom the writer ' s c o r r e s p o n d e n c e that lie h a d in mind s o m e other p l a n s for the S l o v e n s k a m a t i c a , so e.g. he a l so f i r s t intended to o f f e r Hlapec Jernej to the S l o v e n s k a m a t i c a . T h e f irs t of the a b o v e ment ioned w o r k s w a s pub l i shed in 1900 and the la s t in 1908. With the e x c e p t i o n of the last w o r k all the others were p u b l i s h e d a t a t ime when the pres ident of the S l o v e n s k a m a t i c a w a s F r a n Levee , the fo rmer C a n k a r ' s teacher of S lovene a t the h igh school , a n d under whose g u i d a n c e the S l o v e n s k a m a t i c a h a d ra i sed f r o m the u n p r o d u c t i v e per iod of the old S lovenes , when this inst i tut ion b e g a n to show a g rea ter interest not only for f ict ion genera l ly , bu t a l so for new trends . All these w o r k s were publ i shed in the K n e z o v a kn j i žn ica , w h i c h w a s e s t ab l i shed in 1894, with the e x c e p t i o n of the short s t o r y Smrt in pogreb Jakoba Nesreče, w h i c h a p p e a r e d in the o lder Za- b a v n a k n j i ž n i c a (es tabl i shed in 1886). O n l y the novel Na klancu a n d the ta le Martin Kačur were publ i shed s e p a r a t e l y , whi le all other wr i t ings were pu- bl i shed together with the w o r k s of other a u t h o r s (Meško, K o s t a n j e v e c , Go la r ) . A l though I v a n C a n k a r c o o p e r a t e d with the S l o v e n s k a m a t i c a a m o n g other reasons a l so b e c a u s e he needed money , a n d he a t the s a m e t ime took into cons idera t ion its spec ia l condit ions , ' these w o r k s cannot be ca l led s i m p l y " p o - p u l a r w o r k s " intended for the m a s s e s . F i r s t , the wri ter ' s e x p a n s i o n can be not iced in them, b e c a u s e these w o r k s repre sent a t rans i t ion f rom a shor t shor t s tory (Vinjete) to longer p l a n s of shor t s tory , ta le and even a novel. T h e n a r r a t i v e e lements a r e m o r e a n d m o r e ob jec t ive . And a l t h o u g h the base s of 4 Pr im, m o j i r a z p r a v i S l o v e n s k a m a t i c a in n a š a m o d e r n a ( G l a s n i k SM, I, 1955, št. 5—6, str. 113—124) in I z v i r n a poez i j a , p r o z a in d r a m a t i k a ( S l o v e n s k a m a t i c a , zbornik r a z p r a v in č l a n k o v , 1964, str . 35—60). these works are near ly a l w a y s au tob iographic , the writer is not only per sona l ly expre s s ive but he also touches social , S lovene a n d genera l ly h u m a n problems . Ivan C a n k a r achieved with the works which were pub l i shed b y the S lovenska m a t i c a a greater success on the whole, not only with the pub l i c but a l so with the critics. H e twice got ha l f the pr ize f rom the J u r č i č — T o m š i č institution. T h e writer himsel f j u d g e d his works , those which were publ i shed b v L . Schwent- ner, a s well a s those which were pub l i shed b y the S lovenska mat i ca , a s " the stones for one s ingle bu i ld ing" . I v a n C a n k a r lost his contacts with the S lovenska m a t i c a e spec ia l ly when its pres ident w a s Ilešič, because C a n k a r did not agree with its "neo-I l lv- risin''. His f r i endly re la t ionship a l so eventua l ly b e c a m e weaker . He also turned a w a y f rom the S lovenska m a t i c a because Oton Zupanč ič w a s not n a m e d its secre tary . B u t even then when Ivan C a n k a r d id not cooperate with the Sloven- s k a m a t i c a h e still ment ioned it, f ina l ly a f ew months b e f o r e his death in an art ic le entit led »S lovenska Mat ica« (Jugoslovan, 2 March 1918) in which he- s p e a k s about it a s of an " inst i tut ion for the whole na t ion" .