Št. 12 Mesečnik slovenskega dijaštva V Celji, dne 15. decembra 1892. Leto I. M Listi iz dnevnika. I am ob Savi, tam ob cesti Javor-gosli starec vbira; Tam ob cesti, tam ob Savi Starcu spev iz prs izvira. „Tam na Kosovem, na polji, Sto živelo korenjakov; Tam na Kosovem, na polji, Živel je junak junakov. H. Slava Kraljeviču Marku, V buzdovan se je zaljubil! Slava KraljeviCu Marku, Turku brado ž njim je skubil!" Tam ob Savi, tam ob cesti Sluša pevca veren narod; Tam ob Savi, tam ob Savi Še cvete junakov zarod! Dobroslav. Nazaj ne bo ga več nikdar! Lakaj solzi se ti oko, Dekletce mlado, dekle milo Kaj pač se ti je pripetilo?! Zakaj solzi se ti oko ? Za ljubim točiš te solze, Ki v boju je brezupen pal, Ko srce tvoje je spoznal? Za ljubim točiš te solze? Nezvesta bila si mu ti! Zato si smrti je želel, Zato v vihar je divji šel! Nezvesta bila si mu ti! Nazaj ne bo ga več nikdar!. . . Na širnem polju križ stoji, Pod njim ljubeče srce spi. . .. Nazaj ne bo ga več nikdar! Jaroslav. 186 — VESNA — Št. 12 V šesti. 15. Humoreska. Spisal R. Murnik. (Konec.) „Oj, zemlja širna, zemlja lepa, Ti vsa si bila moja last; Zdaj ozka kletka me zaklepa" . . (S. Gregorčič). )ar je Šuško obetal v svojem izvirnem dopisu, to je tudi moško storil. Po končanem pouku hitel je za profesorjem ter mu odkritosrčno razodel vse svoje hudobije, nakane in ka-bale, katere so bile spravile Kislico v tako nesrečo. Tako je pokazal na lep način duševno eleganco slovenskega dijaka. Gospod Lipan se'mu je zahvalil za to pojasnilo ter mu zagotovil, da se ga bo spomnil pri konferenci glede na kazen prav vredno.....Obsodili so ju na par ur prebivanja v „dičnem hramu". Šuško si tega ni gnal Bog ve kak(5 k srcu; huje je vplivala kazen na Kislico. Ko je dobila Barba usodepolno naznanilo in ga vprašala po raznih detailih vsega zlega, molčal je početkoma, kakor bi imel vodo v ustih. „Infandum, regina, iubes renovare dolorem"! Pozneje pa se je posrečilo preiskovalnemu talentu njenemu, da je izvedela vse podrobnosti od spokorjenega grešnika. S fino, skoro juridično bistroumnostjo je prevdarila in izpoznala, da je Ivan Kislica takorekoč popolnoma .....nedolžen. „Kaj? In zaprt naj bi bil še povrh! To se ne sme zgoditi, ne! Takoj k profesorju! Precej vidimo, ali je še kaj pravice na svetu ali ne! Kaj? Ako bi bil že Tine, no zanj bi se ne zmenila dosti, toda Ivan! Ne bo ne zaprt, on, ta revež, ki tiči vedno v knjigah in tako malo..... je! Kaj?" Ker nastopa Barba v tem poglavji aktivno, bilo bi umestno posvetiti orisu njenega bitja nekoliko skromnih vrstic. Ivanova in Tinetova »gospodinja" je bila suhotna babiiza srednje postave in neskončno dolgih, korenjaških rok, precej velike glave in izbuljenih vo-deno-modrih očij. — Cicero je vprašal nekoč svojega jako majhnega zeta Len-tula, ki je vlačil s seboj vedno mogočen meč, kdo ga je privezal k meču; prav taktf upravičeno bil bi lahko vprašal kdo Barbo, kdo jo je prilepil na njen velikanski — nos. Naj si pa uže bo, kakor hoče, ona ga je visoko cenila in prav je imela, Odmenjene so mu bile tri nemalo važne funkcije. Mimo dihanja vporabljala ga je še za drugo menj vsakdanje, namreč za nju-hanje „najfinejših" in najdražestnejših vrst drobnega tobaka in za to, da je izraževala svoje misli skozenj. Vse njeno bitje pa je kazalo nekovo odločnost, izraženo zlasti po trdi energični hoji, hitrem kretanju in resolutno zaprtih tesnih ustnicah. Razven tobaka čislala je še dvoje na svetu. Prvič kavo! To „bodrilno pijačo" je ljubila tolikanj, da bi se bila kosila lahko z marsikom, celo z Napoleonom, ki je shranil lahkotno nad dvajaet čašic. Druga njena Št. 12. — VESNA — 187 slabost je bila — loterija. Vrednost svojih dijakov je cenila zgolj po izrekih „pravih egiptovskih sanjskih bukvic". Ta skrivnostna knjižica ji je bila pravi orakel. Kakor hitro je dobila novega študenta, brž ga je vprašala, katerega meseca je rojen. Po podatkih tam navedenih je dotičnika temeljito ocenila. Za Kislico na primer je bil značaj takd dobro zadet, da ni mogoče natančneje: „Rojen biti v mesecu marcu, v znamenju ovna pomeni tih in miren značaj, ki vse rad prenaša in se rad usmili drugih. Večkrat je primoran" da prestane najhujše boje, vender slednjič zmagajo njegove dobre lastnosti. Običajno je žalosten in otožen ter rad ogleduje naravo". Nič menj za flegmatika Tineta: „Rojen biti meseca junija v znamenji raka pomeni pre_ viden in najmirneje delujoči značaj i ki ne more delati s hrumečimi valovi časa vsekdar jednakih stopinj. Redno skrbi za svoje gospodarstvo in živi prav zmerno. Dasi pa nista bila rojena Tine in Ivan junija, oziroma marca, temveč decembra in avgusta, navzlic tem nenatančnostim je spoštovala Bar. ba svoje „bukvice" bolj, nego vse druge in hvalila vse prek umetne skrivnosti v knjižici zabilježene, tako tablico, „po-kateri se razvidi, kaj pomenjajo sanje vsled nebeških znamenj", potem „Skriv nost, da zadeneš ambo", „Umetnost! kako prerokuješ iz zdrobljene kuhane kave", nadalje „Kazalo srečnih in nesrečnih dnij", zraven „tablico o skriv-vem kockanji; sem postavljena, da bi služila našim bližnjim". Grešni človek, kaj hočeš več ? Da mi pa kdo ne očita, da orgijam stari Barbi zgolj hvalo, češ, kako je bila z vsem potrebnim lepo preskrbljena, zatč odkrivam tudi njene nekrepostne strani ter neustrašeno, vender strogo po virih, izjavljam, da je poznala vsa stanovanja profesorjev gladko na pamet, profesorji pa njo, kakor slab groš. Ti me razumeš, dragi čitatelj, kaj in kako! Razven te malenkosti imela je še napako, ki je bila lahko na kvar njenim varovancem; očito je bila preveč navdušena za teorijo kemiških izpremen materije. Naj so poslali „ učeči se mladini" od doma skrbni stariši gnjatij ali plečet, pogač ali kolačevali ovočja, vse se je izpremenilo v čarov-niški kuhinji naše Barbe v navadno prikazen, v „solanum tuberosum", po domače v „krompir."— — „Križani amen! Vse je dandanes narobe, pravico in nedolžnost zapirajo in zatirajo. Takoj popoldne grem k Lipanu in mu vse povem, kakor se spodobi. Ne bo mi ne zapiral nedolžnega Ivana, tako dobrega in ponižnega". Udova Barba, za krivično zatirano nedolžnost tolikanj vneta, napotila se je res še tisti popoldan k učitelju. Saj je bil pa tudi zadnji čas, — sobota. Jutri, v nedeljo naj bi nastopil Ivan svojo kazen. Energično je stopala ženica proti Lipanovemu domu v duhu ponavljajoč svojo prav tak<5 ostro kakor ganljivo filipiko. Ali, vse njene govorniške študije so bile zaman; njenemu zvonjenju se ni odzvala živa duša. Profesor Lipan je imel postrežnico, ženo čevljarjevo, ki je krparil v tej 188 — VE hiši v pritličnem stanovanji. Sem se obrne izvedena Barba. „Dober dan, dober dan, kaj? No, oča, kako pa in kaj? BNo, tako, tako, he, he". „Prav izvrsten tobak imam, oča Zavrl, poskusite ga, prav svež je, kaj?" „Hvala, he, he, no... ha ... in kaj bo dobrega, he, he? „Kje pa imate mamko, kaj ? Rada bi govorila ž njo par besedij. Kaj? Eh dete, dete, ravnokar prihaja. Dober dan, gospa Zavrlova, dober dan! Prosim vas, ali je gospod profesor Lipan doma ? Kaj?" „Ne" odreže se kratko krojačeva „lepša" polovica, „Ali veste morebiti, kdaj pride zopet?" »Ne«. „Kaj! Nekaj nujnega imam namreč ž njim govoriti, svetujte mi, povejte mi, kje ga dobim." Ne morem!" „Tako! Ne morete. No, veste kaj, to pa naravnost ni lepo od, vas da ne morete! Kaj! Jaz vam pa tako povem, da vi morete, da pa nočete. Vi ste v zvezi, — mislite, da ne vem, — vi ste v zvezi z mojo sovražnico, z Lizo, vi, kako morete....." „Oho! Jaz nisem v nikakeršni zvezi, — toda kaj tako razgrajate, zakaj tako kričite, kdo vas je klical!" „Kdo me je klical! Glejte si! Kaj? Dolžnost me je klicala, dolžnost! Kjer me srbi, ondi se praskam. Ne bo mi svet očital, da se ne pobrinem za svoje študente. Kaj? Nikdar še ni bilnikdo od „mojih" zaprt, pa naj bo zdaj? In NA — Št. 12 jaz bi se zato ne zmenila. In ko gre" vse po krivici ? Jemnasta vender! Kdor se preveč poniža, njega pohodijo! Jaz bi svojih fantov ne branila? Kaj? Vsaka krava po svojem teletu veka! Veste, vi, žena, to vam povem, vaš gospod profesor seje hudo zmotil, strup tega sveta....." „ Ali, kaj je to meni mar" odvrnila je nič menj razjarena Zavrlovka ter pridejala s svojim močnim organom še nekoliko krepkih, tako, da je morala umakniti se Barba. V največjih škripcih pri tem čudnem prizoru je bil čevljar, ki se je bal zameriti se prej tako prijazni darovateljici tobaka, nič menj pa tudi svoje žene. Veselo se je oddahnil, ko se je odstranila užaljena Barba. In tako" sta romala nekega lepega nedeljskega jutra po končani službi Božji v „carcer" dva nadepolna mladeniča z obilnim pisalnim orodjem. Da bi izgotovila tim mirneje svoje naloge, odkazali so jima vsakemu poseben razred. Dočim se je lotil Kislica nemudoma svojega dela, vedel se je Šuško v marsikakem oziru nenormalno. Naj-prvo je vrgel diktirane naloge čakajočim somišljenikom skozi okno na dvorišče, potem pa si je nekoliko ogledal sobo in določil operacije, ki naj bi mu preganjale dolgčas tako dolgo, da ga ne pozovejo od zdolaj tovariši, naj potegne rešene in priložene naloge po nitki navzgor. V klopeh je takoj zapazil mnogo knjig in zvezkov tu in tam nakopičenih, dočim so bile nekatere, zlasti sprednje klopi skoro prazne. Šuško je torej vzel, kar je našel in Št. 12. ¦ — VESNA — 189 pravično razdelil po vseh klopeh, vsakemu jednako, popolnoma nepristransko. Jednakopravnost je hotel uvesti tudi glede na kvantiteto črnila. Ker je pa videl, da ga je za ves razred premalo, in da bi ga nekateri niti naj-menj ne dobili, izlil je še to, kar je dobil v večjo steklenico, katero je bil zapazil na peči. „Zdaj so zopet vsi jednaki, nobeden nima nič" je dejal ter vrgel steklenico na dvorišče. Potem je nekoliko časa vlekel na ušesa, jeli kdo zapazil njegov najnovejši zločin, je li kdo stopa po stopnicah gori. Vse tiho. Ivanu se zazdeha. Na dvorišči zapoje petelin. Brž s kredami nanj( Ali kreda mu poide; nvulpes schola^ sticus" vsede se torej za „skrinjo skrivnostno", katera mu je delj čas pred. met živega zanimanja. Ko se naveliča raznih mehaničnih poskusov in globo-koumnih razmotrivanj, jame loviti — muhe ter jih spušča drugo za drugo skozi ključavnico v kateder. Tako torej ni držal ni trenotka križem rok, dasi je bil „procul negotiis". Naloge je pozneje srečno vzprejel po nitki ter jih „izgotovil" mnogo prej nego Kislica, ki se ni hotel mešati v nobene špekulacije z vrvicami. Barba pa je vprašala svoje „egip-tovske" .za svet in našla: „Metlo videti, — razprtija med prijatelji in znanci, 27. Klobuk, pomečkati ga, — v neprijetne okolnosti zabresti, 9. Ječa, v njej biti, — povišanje, 78. Vse tri številke je stavila drugo jutro verno na razne kraje. VI. „Sam6 to znam, sam6 to vem, Da pred obličje nje ne smem". (Preširen). Odslej je bilo preboleti Kislici mnogo dobrih in slabih dovpitov nagajiv koleg. Vender pesnikovati ni nehal. „Zavidajo me, ne zmenim se zanje; invidia gloriae comes"! Sanjaril je kakor prej in v gozdu in logu iskal na-jad, limnad, drijad, hamadrijad, lejmo-nijad, vseh^nimf in vil višjih in nižjih slojev. Doma je pa pisal in pisal. „Dlan doma mu ne odreče." Tudi v šoli je posvetil vsak čas, kadar je mogel, „Apollini et Musis". Njegovo sedemnajstletno srce se je krčilo velike žalosti; niti sam ni vedel, kaj prav za prav hoče. To se je seve tudi zrcalilo v njegovih proizvodih. „Glasovi so jednaki Žal'vanju pubčev v mlaki". Da bi pa stopil iz ozkega kroga prijateljskega, v katerem sta samevala s Sedlakom, da bi tedaj stopil na prostrano polje javnosti, poslal je in pošiljal obema takrat izhajajočima leposlovnima listoma svoje pesni kar na debelo. Tudi Tine je ostal, kakoršen je bil, dasi se je bližal konec semestra. Zvesto se je držal zlate resnice: „ Prazen žakelj ne stoji"; prav tako mu je prijalo geslo, ki pravi, da je bolj dvakrat jesti, nego jedenkrat stradati. Nekoliko, pa le nekoliko mu je grenila mirno življenje jedino grška slovnica, in radi nje je odločno obsojal babilonsko zmešnjavo in razvoj raznih jezikov. V obče je bil »logičen nihilist" 190 — VESNA — Št. 12. to je, trdil je, da je^vsako^znanje nemogoče. „Und das Wissen ist der Tod"! V kritičnih momentih zanašal se je na ustno tradicijo svojih sosedov pri-šepetovalcev. „Nikdo me ne umeje!" tožil je Ivan. „Toda stoj! Njej, Ani, pošljem svoje pesmice. Da nisem tega uže prej storil! Ona bo cenila moja čustva, in solze, kristalni biseri, porosili ji bodo krasno ok6!" Prav lepo je prepisal Kislica svoje „najnežnejše" stihe v poseben zvezek na fin papir. Naslov pa je previdno izpremenil: „Cvetice; metuljčki in zefir;" izbral si je tudi drug psevdonim: „Amor". Snopič je ovil čedno z rudečim trakom in vse odposlal „preblagorodni gospodični Anici Kresovi" rekomandirano po pošti..... Doba premestnih izpitov je [bila prav^blizu. Tine Sedlak je nanagloma zbolel, kakor je to že nekaterim dijakom navada take čase. Bolan je hotel biti pa le^ nekoliko dnij, da se vsaj površno seznani z najpotrebnejšimi pravili večkrat omenjene gramatike. Tine je poučeval v hiši doktorja Kla-darja njegovega sina, nadebudnega prvošolca Stankota. Ker bolnik ni mogel izvrševati dolžnostij inštruktorjevih, nadomestoval ga je prijatelj Ivan. Danes je šel tretjič tja. Proti koncu ure vstopila je v sobo Minka, starejša sestra primančeva ter Ivana povabila, naj gre za trenotek ž njo. Nekoliko presenečen sledil ji je Kislica skozi krasno in ukusno opravljen salon v manjšo stransko sobo. Tam je sedela ona! No, kaj mislile, kdo? E, njegov ideal! In ta njegov ideal je bil očividno prav dobre volje, neprenehoma se je smejal, seve jako melodično, in kazal zobčke, seve jako bele in svetle. „Hahaha! Hehehe! Hihihi;" tako je šlo v jedno mer, sevš jako^zvonko. Minka predstavi, Ivan ^napravi srečno jeden svojih najnerodnejših po-klonov in zajeclja nekaj o velikem veselju, o časti, etc. Oj, on se je same sreče komaj čutil! Ž njo biti skupaj v jedni sobi, dihati jeden zrak, seve, duhteč zgolj po nektarju in ambroziji, poslušati nje sladki smeh, oh, seve same nebeške akorde, gledati to rajsko in toliko časa opevano bitje, vse to, preveč, elizijum! Naposled premaga Ana smeh in „čez blestečo njeno zobno ograjo izlete krilate besede": Vidite, gospod Kislica, tu mi je poslal neznan šaljivec zvezek pesmic. Tako kratkočasne so, da ne kmalu kaj takega in nisem se zlepa še toliko smejala, kakor tedaj, ko sem jih brala. Čitala sam jih v zavodu tudi svojim tovarišicam, in, zagotavljam vas, vse smo imele solzne oči samega smeha. Pomislite samč: „Ljublan'ca dela čuden šum, Srce pa pravi: „Bum, bum, bum!" „Bum, bum, bum, hihihi, bum, hehehe, hahaha, bom, bum, biim, bim, bam, bom!" Že se je zopet smejala, Minka je pomagala, nazadnje je obedve spremljal še Ivan. Na tihem bodi povedano, da se je hahljal tudi mali Stanko, ki je prisluškaval pri vratih. „Rada bi vedela, kdo je ta gospod, da se mu zahvalim. Bodite tako pri- Št. 12 — VESNA — 191 jazni, povejte mi njegovo ime!" Stežka je odgovoril Ivan. „ Kakor bi vam rad ustregel, ne morem". Zopet se pokloni tak<5 nerodno, kakor je to znal jedino on in — odide. Ni pa še izpraznil kupe bridkosti do dna. Urednika leposlovnih listov sta mu, — usoda! stoprav danes pisala in izrazila najgloblje obžalovanje in tiho sočutje glede »poslanih pisarij." — Poraz je bil zdaj popolen. Še tisti dan je Ivan zopet človek postal. Pravijo da je zvečer peč kuril, dasi je bilo meseca julija. Obup in tolažba. oletna, komaj znosna pekoči na, Grozeča, strele sila kar ne mine; Jesen prihaja; žalostne spomine Prinaša s sabo; tužna plan, dolina. — Še večja pa se v srcu bolečina Pojavi, kedar beli sneg planine, Odene s plaščem pisane ravnine. Tolažba — pomlad zlata — je jedina. Prišli so za me mračni zimski dnovi' Potrta duša skoraj obupava. Od daleč pa se slišijo glasovi: „Ne obupuj, saj kmalu ti priplava Rešilna ladija in časi novi; Ko zgine zima, cvetje bo v naravi!" Nevesin. 0 slovenskih prevodih iz ruščine. Piše S. J. Kogej. (Konec.) ^rudi to ni prav, da ne prevaja nekaterih ruskih besed- Istina, da ima ruščina mnogo izrazov, ki jih ni možno prevesti tako kratko in lepo; a prevesti se jih vender-le mora, dasi časih bolj okorno (ako primerjamo namreč ruski izraz). Tako pušča n. pr. na str. 207 besedo „karaul', katere izvestno ne razume nobeden Slovenec, ki ne zna ruščine; na str. 135 besedo „podvig" in mn. dr. Vse te besede bi bil jako lahko in še lepo prevel, zato ni umevno, zakaj jih ni. Morda je hotel s tem dokazati, da je rabil pri prevajanji izvirnik? ... No s tem gotovo ni ničesar dokazal, kajti v prevodu je ven-der mnogo takih mest, ki dovole su- 192 — VESNA — Št. 12 miti tujo pomoč ali, ako uže ne tega, pa tuji duh i slovenščini i ruščini. Na str. 36 piše n. pr.: „Ali me morda tako trpeti ne moreš?" dočim je v ruščini: „Ali, nadaljeval je, — sem ti povsem zopern" (HeHaimcTeHT,) ? — Na strani 47. pripoveduje, da je postavil napis Jer-molov leta 1774, m. 1824. — Dalje prevaja na str. 57: „Dolgočasil sem se za smrt . . . kar dobim povelje . . ." a v ruščini: (,Tedaj postalo mi je dolgčas . . . Kmalu so me prestavili . . ." Na str. 67.: . . . „kaj sem bil v njenih očeh, da bi . . ." mesto: kaj sem pa jaz (hto-hct. h TaK.x), da bi . . ." Prim. še str. 34, 38, 44, 48, 58, 71 itd. Morda g. prelagatelj tudi ni rabil tujega prevoda; a v tem slučaji je pokazal, da mu ni dobro znan ni naš, ni ruski jezik. To je pokazal tudi na drugih mestih, katera prevaja jako okorno. Na str. 46 piše: „Dve celi uri potrebovali smo, da smo prešli pot, ki je komaj pol ure dolga," dočim stoji v ruščini kratko in jedrnato: „dve vrsti v dveh urah!" — Na str. 69: „Nesem mogel strpeti, da bi ne . . ." mesto same besede „nehote ( HeBO."bHO) , kakor v ruščini. — Istotako na mnogih drugih mestih, n. pr. 22, 23, 61, 66, 162, 200 i dr. Tudi to mi ne ugaja pri prelaga-telji, da je tako omahljiv in nedosleden. Besedo u*jh, prevaja z „namen" in „pomen" (str. 3), dasi pomeni isto in se zadnji besedi izključujete. Tako besedo HeMHcro na str. 93 z „ni čisto", na str. 100 „ni varno". Dalje piše „ne-mam" in „nimam", „nesem" in ,,nisem", „Aragva" in „Akoragua". Dosleden je bil pač v jedni stvari, to je v besedi „proklet". Kletvine menda ne zna druge, ker rabi samo to. A zato se mu je ta tako priljubila, da mu je vse „pro-kleto", da, cel<5 beseda 6Pam,. Še tam, kjer ni v ruščini o kletvi ni duha, ni sluha, utiče jo sam, n. pr. na str. 31, 47, 53, 62. Iz vseh navedenih podatkov vidimo, da g. I. P. nema sposobnosti za prevajanje, da sta prevoda „Sebasto-polj" in „Junak našega časa" taka, ka-koršnih nas Bog varuj v slovenščini. Čudno se mi zdi, da sprejemljejo uredniki tako blago, tem bolj, ker je še jezik tak, kakor v kaki stari molitveni knjigi. Slovničnih in drugih pogreškov je ogromno in še takih, kakoršnih ne nahajamo več od 1. 1848 dalje. Na primer, na strani 41 piše: „odpirale so se črna biezdna", potem str. 48 „popeljamo", str. 73 „rekoč", str. 82: ,,Počakajte še eno malo", str. 85 ,jest" mesto Jaz", str. 87 „prišli so povedati, ... ko sem bil jez že napravljen za na pot", str. 100 „hčer" (nominat!) m., hči, str. 123: „da dobi kaj za vodka", str. 125: „nad umirajočem", str. 137: „na hrptu", str. 195: „vrata, sezidane", str. 231: „pred dvema minutoma", str. 241: „prišel sem naznaniti" . . . Razven teh in mnogih drugih slovničnih napak, katerih uže ni več možno dobiti v slovenski knjigi, nahaja se še mnogo drugih nedostatkov. Nedoslednost pisateljevo omenil sem uže gori, a isto moram ponavljati tu glede na rabo pripovedovalnega glagola. G. I. P., kot poznavatelj ruščine, moral bi vedeti, da dovršni glagoli ne-majo sedanjika. Zato bi se moral v pripovedovanji držati dosledno prete- St. 12' — VESNA — 193 klega časa, ne pa sedaj preteklega, sedaj sedanjega, kakor na str. 8, 10, 12, 51, 54 i. t. d. Istina, da se rabi sedaj v pismeni slovenščini mnogokrat sedanjik, a rabi se vsaj dosledno, dasi je nepravilen in se ga narod poslužuje le malokje. S tem v zvezi je tudi ta pogrešek, da opisuje g. prelagatelj bodoči čas dovršnikov z „bodem", n. pr. „bo prenočil" (str. 74), ,,bo preklel" (str. 75), ,.pogovorili se bomo" (str. 83) i mn. dr. Pisatelj zamenjuje dalje vedno glagol „vesti" in „peljati", ko piše n. pr. peljali so naju v sobano" (str. 18), „odpeljal sem Pečorina iz sobe" (str. 67) in drugod. „Vesti" pomeni vender kar nemški „fuhren", a ,,peljati" — „fahi'fcii". Nemčizmi so izrazi: podam se (str. 46, 58, 60 . . .), obnašanje (str. 79, 132), dopasti (str. 133), neizrekljiv (str. 230), usedem se (m. sedem) uležem se (m. ležem), če tudi (m. dasi), celi dan (m. ves dan) i dr. Napačno je tudi „privadim se žvižganja" (m. žvižganju str. 43), „planila je . . . pojoča ... in pokajoča" (str. 102), „tedaj" (m. torej, str. 192). Čudno se mi tudi zdi, zakaj se piše še sedaj tako cesto gen. pl. „besedij" (m. besed, str. 190). Saj „beseda" vender ne spada k z-de-klinaciji! S tem sem označil glavnejše ne-dostatke prevoda „Junak našega časa". Gospod prelagatelj I. P. razvidi iz tega sam, koliko učenja mu še nedostaje. Ako služi torej stvari in ima dobro voljo, potem naj se pouči še nekoliko v ruščini in slovenščini in začne šele tedaj prevajati, ali pa sploh opusti ta posel, kateri sedaj ni za-nj. III. Manjši prevodi. Omeniti hočem na kratko še diu-ge prevode, ki so se pojavili tekom zadnjega leta. Bilo jih je po številu še precej, a po vsebini malo, ker bili so večinoma kratki. Najobširnejši je „Kne-ginja Ligovska" ¦ (odlomek romana M. J. Lermontova, poslov. Vrbanov), kateri je izhajal v „Slovenskem Narodu" od novembra meseca 1. 1. dalje št. 252. Preveden je v obče še dovoj dobro, dasi je ušel tudi temu prelaga-telju tu pa tam kak pogrešek. Vender kaže ves prevod, da je rabil prelag;. telj ruski izvirnik — in to je velite važnosti, ker je pri nas prerado redkost. Na nekaterih mestih jo zavije prelagatelj še preveč po ruski. Morda je tudi to ruski vpliv, da rabi v no-minativu „hčer" mesto hči . . . Toda kljub vsem tem malenkostnim hibam — bi gotovo ne bilo napačno, da se ta prevod nekoliko popravi in „ Junak našega časa" dobro prevede ter oba vkupa izdasta, ker sta po vsebini kar dvojčka in še sedaj zelo priljubljena. Drugi prevodi v minolem letu so manjše vsebine. Med temi ste dve povesti N. V. Gogolja in to: „Majska noč ali utopijenica", prevel V. K. Ratimir, (v »Edinosti" 1. 1. št. 95—103) in »Neprostovoljni ubijalec", prevel Z. Dokler v »Slovenskem Narodu". Zadnji prelagatelj, Z. Dokler, prevaja še dokaj dobro in natačno, le tu pa tam nekoliko preveč okorno, radi česar pa še ne izgubi toliko veljave, kakor sicer ako rabi prelagatelj tuj-izvirnik, česar pa g. Z. Dokler ne dela- 194 — VESNA — St. 12 Naposled so še nekatere krajše povestice, katere je prevel V. K. Ra-timir. Te so: „V nočni tišini", napisal S. Pronskij („Slov. Nar." od svečana dalje, št. 45—56), „Perica", napisal J. D. Ahšarumov („Edinost" od prosinca dalje, št. 1—10) in „Otroci, napisala M. Krestovska („Slov. Nar." v juliju, št. 159—165). Vse te so kratke, a lične povestice in primerne sosebno za manjše časopise. »Slovenski Narod" pa bi mogel priobčevati tudi obširnejše prevode, ako bi se čitatelji kaj bolj zanimali za rusko leposlovje. No, čitatelji dnevnikov se navadno nočejo pečati več časa z dolgim prevodom, — radi imajo le kratke. Toda temu ni možno vedno ustreči. V „Slovanskem Svetu" izhajajo letos lepi odlomki iz ruske proze in poezije, a imajo bolj didaktičen namen nego zabaven. G. Lamurskij navaja namreč dotične prevode v latinici in v cirilici, katero je prikrojil za Slovence na podlagi staro-slovenščine in ruščine. Namen mu je torej pokazati na ta način jednakost slovenščine z ruščino in lehkost približanja teh dveh jezikov na podlagi cirilice, a ne prevajanje kot tako. Vzrok temu, da pišem v „Vesni" o slovenskih prevodih iz ruščine je, ker imam namen pokazati ruščine učečej se mladini, kako slabo se sedaj prevaja, in izpodbuditi jo s tem, k pridnejšemu, temelj itejšemu učenju ruščine. O nujni potrebi in veliki koristi znanja ruščine mi pač ni potreba go- voriti obširneje, o tem je menda pač osvedočen vsakdo. Vsakdo lehko razvidi, da Slovani smo v jezikovni raz-kosanosti povsem onemogli, zato se ne moremo vspeti do najviše omike. V tej svoji razkosanosti delujemo sicer vspešno na narodno maso; na visoke in najviše kroge ne moremo vplivati izključno na podlagi domače slovanske omike. Prisiljeni smo iskati si duševne hrane drugje in, žal večinoma pri tujih narodih. Vzrok našemu žalostnemu stanju je sicer tudi unanji pritisek. a mnogo, mnogo smo sami krivi svoje zavisnosti, ker ne skušamo uživotvoriti tega, kar smatramo lepim in koristnim. Tako je tudi glede na rabo jed-nega slovanskega narečja občeslovan-skim jezikom. Da je v to najsposobnejši in najnaravnejši ruski jezik, dokazalo in priznalo se uže večkrat. Opozarjam čitatelje le na izvrstne razprave o tem vprašanji g. Fr. Podgor-nika v „Slovanskem Svetu" in „Parla-mentarju". Znanje ruščine je za vsakega omikanega Slovenca postulat, ne le priporočilo. Naša mladina je sicer itak preveč obložena z učenjem, a njena nadarjenost združena s pridnostjo premagala bi vse težave. Treba je le še volje, potem bode znanje ruščine bolj razširjeno v Slovencih, kakor je, potem se ne bodo pojavljali tako piškavi prevodi, kakor sta n. pr. nSebastopolj" in „Junak našega časa". St. 12 VESNA 195 ^ Glasnik Čitateljem in čitateljicam „Vesne". Misel, da bi se ustanovil dijaški list ni nova. Uže 1. 1854. imeli so ljubljanski osmošolci: Bril, Erjavec, Kermavner, Mandelc, Stritar, Tušek in Zarnik — kateri so nam poleg Cegnarja, Valjavca in Levstika pred več kot tridesetimi leti osnovali našo leposlovno, osobito pripovedno literaturo — svoj literarni list „Vaje" in od tega časa naprej mogli bi zasledovati, malo da ne vsako leto manjše ali veče početke. Vendar pa se je posrečilo le listu, ki ga spisujejo Alojz-niki v Ljubljani, da si je pridobil stalnost; list izhaja uže redno leto za letom. Početkom tekočega leta izpolnila se je slednjič dolgoletna gorka želja slovenskega dijaštva: ustanoviti si javen občedijaški list. — Prva številka, ki je izšla dne 15. mar. ca 1892, zakasnila se je iz raznih razlogov. Kritika, boljše obsodba bila je splošno taka, da nas ni mogla vzpodbujati. No, nihče ni čutil pomanjkljivosti prvega začetka bolje, nego izdajateljstvo samo, in ni nam na umu, da bi se zagovarjali v tem oziru, ker smo uže jeden pot izjavili, da se klanjamo sodbi našega občinstva, in na tem stališči stojmo še danes: občinstvo naj sodi če je list, vreden, da živi še na dalje. — Toliko pa smemo z mirno vestjo reči, da smo se pošteno trudili v svojem prostem času, ko so drugi počivali, po svojih slabih močeh delali, pisali, uredovali, odgovarjali in upravljali tako, kakor smo mislili, da je najbolje. Svoj stan, njegov organizatoričen razvoj in napredek, idejo njegovega duševnega zjedinjenja zagovarjali smo vsikdar neustrašeno, potegovali se za gmotno in socijalno povzdigo slovenskega dijaštva in opozarjali pri vsakej priliki na veliko važnost naših akademičnih društev, o katerih smo prinašali po možnosti razna poročila. Vodila nas je pri tem gotovo jedino prava misel, da je in mora biti akademično društvo slovenskemu dijaku v tujini ognjišče, pri katerem se ogreva o blagodejnih žarkih domačega žitja in okoli katerega se zbirajo akademiki k skupnemu delovanju in razveseljevanju. Vse to velja še v posebnej meri o novoustanovljenem ferijalnem društvu. — Za oba dela bode torej dobro, če postane v prihodnje zveza med glasilom slovenskega dijaštva in med akad. društvoma tesnejša. V to pa seveda treba stalnih dopisnikov, katerih smo skušali pridobiti tudi pri dru-zih slovanskih društvih, vzlasti pri Čehih in Hrvatih, kar se nam je deloma tudi posrečilo. Vendar ne moremo prikriti, da smo imeli do zdaj premalo slovstvenih podpornikov, pa tudi zanesljivih poročevalcev iz dijaških krogov sploh smo precej pogrešali. V ljubljanskem semenišči in po nekaterih gimnazijah prepovedali so naš list; okolnosti, ki niso v našej moči, branijo nam podrobneje govoriti o tej zadevi. — Sicer pa imamo podpornikov in nekaj sotrudnikov tudi med duhovskim stanom. Z veselim ponosom in s tolažbo nas navdaja zares lepo število naročnic nežnega spola, med katerimi štejemo marsikatero sotrudnico. To veliko število gospa in go-spodičen nam pač sme biti porok, da hodimo po pravem poti, daje nam moči, da vedno krepko in neustrašeno napredujemo, kakor smo začeli, a naklada nam tudi dolžnost, truditi se z vsemi močmi, da se vredne izkažemo tako lepega zaupanja. Raznim željam in nasvetom skušali smo vsikdar vstrezati, odgovarjali nanje v listnici ali je priobčili v „Glasniku". Tudi za naprej prosimo, da se naši prijatelji, naravnost do nas obrnejo, ako ne bi bili v katerem koli oziru zadovoljni z listom. — Izzivali nismo nikogar, razvnemali nikdar političnih strastij in napadani odgovarjali le toliko, kolikor je stvar zahtevala — na osebnosti pa sploh molčali. Slednjič še jedno besedo gospodom bo-goslovcem, v prvej vrsti ljubljanskim. Ko so po 2. št. oficijelno pretrgali zvezo z nami, niso nam zato navedli razlogov. — Stališče, katero mi zavzemamo, smo uže dostikrat označili: .,Vesna" ne napada ne oseb ne stanov, a stavlja se tudi vsakemu napadu moško pa stvarno v bran. Dalje: proti veri 196 — VESNA — Št. 12 nismo se nikjer pregrešili, tudi proti nravnosti ne, Interese slovenskega dijaštva — in kadar se nam je videlo potrebno, tudi slovenskega naroda sploh — pa smo skrbno čuvali in branili proti vsakemu naskoku, bodisi z desne ali leve, in to storili bodemo tudi v bodoče. Mi nečemo moledovati za posamezne naročnike, rajši se držimo načela „clara pacta, boni amici". Sicer pa velja gg. bogoslovcem še posebej Stritarjev izrek, ki smo ga uže nekoč navedli jednakim povodom : ,,Kakoršni so sotrudniki in podporniki, tak je list". Druzega nimamo ničesar pripomniti. — In sedaj ob novem letu obračamo se do vseh naročnikov in sotrudnikov svojih, do slovenskega dijaštva, pa tudi do vse ostale slovenske mladine, proseč prve, da nam vstrajajo, druge, da vstopijo v naše kolo in vzajemno z nami delujejo za pro-speh slovenskega dijaštva, slovenske mladine, slovenskega naroda, zvesti geslu: „Vse za narod in resnico!" Pogled v prošlo leto ne kaže Slovencem mnogo veselih trenotij. Politično življenje se je našemu narodu še bolj ogrenilo nego po-preje; brez upanja na preobrat, kateri bi mu do cela ugodil, pač pa z zavestjo, da si prej ali slej venderle pridobi dobro svoje pravo, zre v bodočnost. Napori nasprotnikov ne morejo imeti trajnih vspehov, radi tega ne straši se boja. Žalibog, da se je poostril, deloma celo povsem na novo uprizoril strasten domač prepir, kateri se pač ne bo skončal, dokler uprizorjalci ne odstopijo iz političnega poprišča radovoljno, ali Bog ne odpre narodu oči, kadar ga zadene teška roka tujčeva . . . Tem bolj nas vesele tisti redki pojavi, kateri nam krepe in množe narodno organizacijo ter nas navdajajo z novim pogumom za bodočnost. Reči smemo z letošnjim letom nastopil je v narodovem življenji in borenji nov faktor, kateri preceniti ne moremo: Slovensko ženstvo se je dvignilo kakor en mož! V jednem letu ustanovilo je 14 samo svojih podružnic družbe sv. Cirila in Metoda. Narodna zavednost ukoreninila se je mej njim, kakor se ni bilo nadejati, in pognala cvetove, kakoršnih niso pričakovali niti najsangviničnejši optimisti mej po-politiki slovenskimi. Ker se vrlo narodno ženstvo tako živo zanima za našo narodno probudo in obrambo, prepričani smo, da bode borba družbe svetegat Cirila in Metoda vspešna in blagodajna. Zajedno pa nas navdaja z veselim upom, da bode ljubljansko ženstvo na čelu združenega slovenskega kedaj delovalo na to, da se ustanovi <.srednja višja dekliška šola — in če bi jo imelo s početka samo vzdrževati! — ter se tako odpre našemu ženstvu na domači, narodni podlagi pot do popolne naobrazbe. Daleč, daleč v bodočnosti je res še realizo-vanje vseh teh nadej, vender doseglo se bode izvestno! Tudi slovensko dijaštvo mora zaznamovati nekaj veselih pojavov v svojem stremljenji ! Sestavil se je jednoten program njegovega delovanja in njegove organizacije, katerih važno delo je bila pač ustanovitev ferijalnega društva „Sava" in morda ne mnogo manj pomembna ona našega glasila „Vesna". Slovensko ferijalno društvo je bilo za jednotno postopanje in zjednačenje vsega dijaštva neobhodno potrebno. Uže v prvem nastopu pridobilo si je občne simpatije, Iskrena naša želja je, da še dalje procvita in razvija svoje prekoristno in ne manj vspešno delovanje po celej domovini kakor doslej. Vestno pa se bode gotovo trudila tudi „Vesna", da pripomore do zaželene bratske jedinosti med vsem slovenskim di-jaštvom. — Z žalostjo pa nas navdajajo napori proti slov. akad. društvom, katerim ni naše dijaštvo dalo nikakega povoda, in neopravičeno zatiranje napram vsakega narodnega gibanja na nekaterih srednjih šolah. Tolaži nas le misel, da oboje bolj in bolj pospešuje ljubezen slovenskega dijaštva do domovine in naroda in je potrja v brezobzirni narodni bodočnosti. — Vestnik. *g Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda! Slovensko dijaštvo, ki je tako požrtvovalno in rodoljubno, pokaže naj to dejansko tudi Št. 12 — VESNA — 197 s tem, da daruje prvo krono, katero si posameznik prisluži ali dobi v dar, — naši prekmistni družbi sv. Cirila in Metoda. To je izvestno najlepši božični ali novoletni dar, kateri posvetimo svojemu narodu: Slovenski dijaki, storite tako in agitujte v tem smislu tudi med znanci in prijatelji! — Slov. ferijalno društvo „Sava"^ prične svoje delovanje v domovini z današnjim dnem. Ljubljansko okrožje priredi tekom božičnih počitnic en društven shod in po možnosti jeden zabaven večer. Gorenjsko okrožje'priredi v januvarju prijateljski večer v Radovljici. Ostala okrožja bodo vse potrebno pozneje ukrenila. Slovenski velikošolci v Gradcu sklicali so pripravljalen shod v svrho prireditve sijajnega komersa slovenskega dijaštva. Nad 200 dijakov obeh velikih šol zbralo se je v veliki dvorani pravoslovne fakulte. Navzo. ča sta bila tudi kot zastopnika akad. senata, rektor dr. !Sc|hlager in slavni naš rojak prof. dr. Gr. Krek. V imenu osnovalnega odseka otvoril je predsednik „Triglav"-a stud. med. Bleiweis-Trsteniški zborovanje in pozdravil navzoča dostojanstvenika. Na kratko je razlo. žil na to namen shodu in predlagal, da se predsednikom izvoli cand. med. Jenko. Srčno pozdravljen otvori slednji debato q prireditvi komersa. Stud. phil. Raul stavil je predlog, da se priredi še letos komers v Gradcu in se izvoli v to svrho predsednik in ožji odbor. Ta predlog_"se je soglasno vsprejel. Isto tako oni stud. ing. Herzberga, da se po" izve, kaj je z rekurzom, kateri so slovensk. dijaki uložili zaradi prepovedi vlani name. ravanega komersa. Sklenilo se je tudi, da se za slučaj zopetne prepovedi prizove od" bor na vse instance, dokler ne doseže svo jega namena. Predsednikom izvolili so soglasno cand. med. Jenka. V odbor pa so stopili po trije Slovenci, Hrvati, Srbi in Poljaki in po en Čeh, Rusin in Bolgar. Ko je predsednik zborovanje zaključil, oglasil se je rektor dr. Schlager obžalujoči da ne govori nikakega slovanskega narečja, in odobraval častno akademično vedenje slo. vanskega dijaštva sploh, kakor je tudi še posebej pohvalno omenjal složno in prijateljsko občevanje slovanskih dijakov mej seboj. Burni „Živio" in „Prosit"-klici sledili so besedam priljubljenega rektorja. Komers priredil se je dne 3. decembra v „Annensale". Dijaštvo otvorilo ga je s sla-vospevom „Hej Slovani!" Hrvatski velikošolci na Dunaji priredili so dne 12. novembra prof. Mandidu na čast zabaven večer. Nad 80 hrvatskih in slovenskih velikošolcev se je zbralo, da počesti navzočega gosta, s katerim sta došla tudi drž. poslanca Spinčič in L a gin j a. Predsednik „Zvonimir"-a cand. med. Grgurevič otvoril je zabavo in izročil vodstvo večera spretnemu drd. med. Juranovič-u. Hrvatski tamburaški zbor in slovenski pevci razveseljevali so navzočnike med obilimi govori. Izmed Hrvatov so govorili Spinčič, Laginja, Juranovič, Velikanovič, Turak in Ibrahim-beg Defterdarovič, izmed Slovencev cand. jur. Maurer in stud. med. Jankovič, izmed Rusov pa predsednik „Bukovine" Ale-ksejevič in Švarc. Vsi govorniki so soglašali v potrebi krepke, odločne in napredne narodnostne politike. Slovanska akad. društva na Dunaji se letos prav pridno gibljejo in postalo je pravo tekmovanje mej njimi. Vzgled vstrajne „Slo-venije", ki se je dvignila na površje v vrsti svojih posestrim, pomnožil je delovanje mnogih drugih, večjih spolkov, kateri nočejo zaostati zanjo. Najbogatejše akad. društvo, srbska „Zora", katero je doslej najsijajnejše nastopalo, dosegla je gmotno mnogo šibkejša »Slovenija", a za njoprihitelje „Česky akad. spolek", ki hoče dokazati, da nikakor ne zaostaje na vnanje za omenjenima društvoma. „Zora" priredi svojo besedo dne 26 junuvarja, „Akad. spolek" 31. januvarja, a „Slovenija" 6. februvarja — vsi pri Rona-cherji. — Kakor vlani deluje se med slov. akad. društvi, tudi letos na to, da se priredi skupni »slovanski komers". Vlani se je namera razbila deloma radi policijskih ovir, deloma pa tudi radi razdelitve gmotnega 198 — VESNA — St. 12 efekta. Upajmo, da se letos zadeva srečnejše skonča; nikakor pa ne^sme ideja propasti za vso bodočnost! Skupišče slov. akad. društvom in vsemu slovanskemu razumništvu na Dunaji sta „Slovanska Beseda" in „SIov. pevsko društvo". Pri njunih zabavah shajajo se razven običajnih posetov pri društvenih sejah dijaki vseh slov. narodov: radi tega važnosti teh društev ni moči dosta oceniti. • Poleg „Slovenije" obstoje sedaj še sledeča slov. akad. društva: za Hrvate „Zvo-nimir", za Srbe „Zora", za Čehe „Akadem. spolek" in „Spolek čeških mediku a pfirodo-piscu", za Slovake „Tatran", za Poljake „Ognisko", za Rusine „Sič", za Ruse „Buko-vina", in „Kružok študentov iz Rosij". Akad. podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Gradcu obstaja sedaj uže 6. leto. Letnikov je imela vpretečenem letu 30, podpornikov 10. Skupno je nabrala za družbo 40 gold. 78 kr. Načelnik podružnici je bil cand. med. Vojska, soupravnika sta bila drd. med. Praunseis in cand. med. Kru-šič. — Na Dunaji se jednaka podružnica ne more osnovati vsled družbinih pravil, pač pa zbira dijaštvo denar za pokroviteljnino, kakor vlani. Slov. akad. društvo „Slovenija" zbralo je svoje člane dne 10. novembra tretjič k redni seji. Navzočih je bilo 47 članov in gostov. Po 8. uri otvoril je predsednik cand. jur. Regallv zborovanje. Iz poročila odbo-rovega posnemamo, da je knjižnica zopet narasla za 27 knjig od zadnje seje sem. Nadalje se je doslejšno stanovanje odpovedalo in društvo se preseli zajedno z „Zvonimir"-om v novo večje in lepše stanovanje uže ob novem letu. Zbor je dovolil odboru, da sme najeti stanovanje, katero bi z vsemi postranskimi izdatki stalo do 500 gld. na leto. Tudi bo odbor skrbel, da se novo stanovanje primerno okrasi. Predsednik cand. jur. Regallv predlaga nadalje imenom odbora, da priredi društvo tekom zimskega semestra slavnost. Po daljši živahni obravnavi sklenilo se je z dodatnimi predlogi t. t. cand. med. Goestl-a in stud. jur. Vencajz-a sledeče: 1.) Društvo priredi pri Ronacher-ji slavnost, obstoječo iz koncerta in plesa. 2. Pri koncertu sodeluje domači moški zbor, mešani zbor „Slov. pevskega društva" in sestavljeni tamburaški zbor česko-hrvat-sko-slovenski, po možnosti tudi kak solist-pevec. 3.) K plesu se najame 20 mož vojaške godbe; plesorednikom naprosi se na Dunaji bivajoč Slovenec, oz. za „Kolo" in „besedo" en Hrvat in en Čeh. 4.) Slavnost se priredi na korist društva, oz. fonda, ki se osnuje za oslavo petindvaj-setletnice 1. 1893. Tudi se takoj razpiše sub: skripcija med člani. 5.) Priprave za slavnost izvršuje odbor, pomnožen z revizorji in še petimi drugimi člani. 6). Z ozirom na oslavo petindvajsetlet-nice pobira se, s tekočim mescem pričenši od vseh članov slavnostna naklada vsaj 10 kr. mesečno. 7). Ves prebitek slavnosti ki naj znaša 50 for. pripada slavnostnemu fondu. Ako bi se ne doseglo toliko prebitka, ali bi bil celo deficit, pokrijejo to člani med seboj potom razdelitve. Troški za slavnost proračunjeni so na 400 for. 8). Za oslavo petindvajsetletnice izvoli se poseben odsek. Vspešnemu oflcijelnemu delu sledila je živahna zabava, katero je vodil cand. jur. Zupane. Kakor smo poizvedeli iz pomnoženega odbora je izvršitev vseh vsprejetih toček zagotovljena. Program koncertu in plesu je sestavljen. Vse sodelujoče moči so preskrbljene. Dvorana in godba sta najeti in razni pevski in tamburaški zbori se uže vadijo. Stalni moški pevski zbor „Slovenije" obstoji iz 24 rednih članov društva in nekaterih drugih nedruštvenikov. Regens chori je cand. jur. Macak. Sestavljeni tamburaški zbor sestoji iz zbora čeških gospic iz „Slov. Besede" in iz zborov „Zvonimir-"a in „Slovenije". Šteje pa sedaj nad 40 članov. Vodja je Hrvat drd. med. Bartulič. St. 12 — VESNA — 199 Češki „akad. spolek ve Vidni" obhaja letos petindvajsetletnico svojega obstanka. Dunajski češki krogi bodo izvestno delovali na to, da se primerno slavlje priredi važnemu društvu. Žalibog, da se češko dijaštvo le premalo briga zanj. Letos ima društvo 59 članov; na dunajskih velikih šolah pa se uči v tekočem letu do 600 dijakov češke narodnosti, katerih 9/10 se kar nič ne briga za „akad. spolek". Društvo se je pričelo sedaj nekaj bolj gibati, osnovalo je v zadnjem času tudi „literarni klub". Upamo in želimo, da učaka lepšo bodočnost, nego mu je bila preteklost! Češko akad. društvo „Slavija" v Pragi imelo je 4. novembra svoj občni zbor za leto 1892. V preteklem letu imelo je društvo po poročilu odborovem 15 častnih, 94 prispe-vajočihin 1308 rednih članov. Dohodkov je bilo 4291 gld. v zimskem, 2902 gld. v letnem tečaji, razhodkov pa 4362 gld. v zimskem in 3125 v letnem tečaji. Od teh svot porabilo se je 450 gld. za knjige, 258 gld. za časnike, 318 gold. za reprezentacijo in 2250 gold. za najemnino krasne društvene čitalnice. Knjižnica obseza 5670 zvezkov. V čitalnici je razpoloženih 362 časopisov. V društvu samem obstoje 3 jezikovni poučevalni kurzi: poljski, hrvatski in ruski, nadalje 3 literarni krogi: moravski, nemško-francozki in slovanski in konečno še 7 stalnih odsekov: pevski, šahovni, tamburaški, borilni, turi-stiski, dramatiški in agitacij ski. Tekom leta priredila je „Slavija" en ples, en koncert, en izlet, tri zabavne večere in en promenaden koncert z akademijo. Vsak teden shajali so se njeni člani k „čajevim večerom", pri katerih so se razpravljali potom referatov najzanimivejši pojavi današnjega življenja. Kakor uže 22 let doslej izdala je tudi letos „Slavia" „kalendar česk. studenstva". V jubilejni fond za leto 1891-92 vplačevalo je 174 članov po 10 kr. mesečno. Podporna komisija društvena je v celem razdelila 22 tovarišem 584 kosil. O veliki noči priredila je tudi neimovitim drugovom zabavni večer in drugi dan skupni obed v društvenih prostorih. Vsa praška akademič- na društva zbirala so se tekom leta v naročaji Slavije. Novim starostom je voljen I. U. Rašin podstarostom M. TJ. Dr. T esaf, blagajnikom pa J. U. C. Šafaf. Vivat, floreat, crescat! Akad. društvo „Hrvatska" v Gradcu obvestilo nas je, da si je za zimski tečaj 1892/3 izbralo v odbor: predsednikom stud. med. Cettolo, podpredsednikom stud. med. Vrbanica, tajnikom stud. jur. Poščica, poslovodjo stud. med. Medaniča, blagajnikom Rabignonija, knjižničarjem stud. techn. Pa-paffava, gospodarjem stud. med. Radoviča. — Namestniki so: stud. med. Kalušid in stud. jur. Bielič, — revizorji: drd. ju. Ferri in drd. Lončarek. V obrambeni sod izvoljeni so: drd. jur. Bodlovič, drd. jur. Dobrila in drd. med. Dubravčič. Societa academica italiana v Gradcu razpustilo je namestništvo radi nekega telegrama, ki ga je društvo oficijelno odposlalo, in v katerem se imenujejo južne Ti-role „Venezia Tridentina". — Mensa academica na Dunaji daleko ni opravičila nad, s katerimi jo je revnejše dijaštvo pričakovalo in veselo pozdravilo. Od vseh stranij se čujejo pritožbe in mnogi dijaki opustili so naročitev jedil ter rajše zahajajo v privatne restavracije ali celo v ljudsko kuhinjo, kjer dobe za razmeroma manjšo ceno boljših in obilejših porcij. — Iskreno želimo, da bi se vse pomanjkljivosti odpravile ter da bi '„mensa academica" za-doščevala vsem opravičenim terjatvam. Prodružnico vseučiliškega društva sol-nograškega bodo baje v kratkem osnovali v Ljubljani. — Nam bi se videlo mnogo po-trebnejše, da se osnuje jednaka podružnica v podporo dunajski in graški dijaški zalogi, nego da se naš slovenski denar trati za podjetja, katerih morda še mi dočakali ne bomo. — Bog ve, če nam sploh kedaj koristijo ! Sicer pa želimo kar najboljši vspeh. Pravoslovno fakulto so otvorili dne 15. novembra na veliki šoli v Sredcu, ki je doslej sestajala samo iz dveh fakult. Rektor Agura je prilikom slavnosti povdarjal napredek prosvete na Bolgarskem in izrazil up, da se v kratkem velika šola spremeni 200 — VESNA — St. 12 v vseučilišče. V novo fakulto upisala se je nad 60 rednih in 40 izrednih slušateljev prava. Predavanje oskrbuje 11 izrednih profesorjev, večinoma sodnikov in odvetnikov. Velika šola v Belemgradu obstoji doslej iz petih fakult, vender še nima vseučiliškega značaja. V zadnjem času v vladnih krogih delujejo na to, da se otvori samovlastno vseučilišče in se tehnika in vojaška aka demija izločite kot posebni veliki. šoli iz doslejšnje. Pouk o somatologiji in o šolski higijeni uvede se po ukazu naučnega ministerstva na ljubljanski učiteljski pripravnici. Navedena predmeta bodeta predavala vlad. svetnik dr. Keesbacher in okr. zdravnik dr. Zupane. Učna uprava je s tem ukazom zopet storila velik korak naprej. Vsaj je pa tudi na času, da dojdemo Francoze in Nemce v ljudskem šolstvu. Izvestno bodo posledice nove naredbe za naše šolstvo emi-nentne važnosti. Tudi telovadba uvedla se bode kot obvezni pouk na ljubljnskih dekliških šolah. Društvo za podporo ubogih učencev in učenk na c. kr. obrtnih strokovnih šolah osnovalo se je v Ljubljani. Dobro je, da se naše občinstvo zanima tudi za najnovejše te šole. Želeti bi pa bilo sosebno, da bi se ga udeleževali najbolj interesovani krogi, in 8 tem pokazali, da jim je za nadaljni razvoj obrtništva. Če bodo učenci dovoljno podpirani, bodo gotovo v vedno večjem številu pohajali strokovne šole. Slovensko planinsko društvo osnovalo se je v Ljubljani. Dne 13. nov. priredil je pripravljalni odsek v Hafner-jevi restavraciji dobro obiskan osnovalni shod. Začasni načelnik dež. ingenieur Hraskv otvoril je zborovanje in razložil na kratko pomen in namen društva. Na to je prečital tajnik pravila, katera so se z nekolikimi spremembami vsprejela. V osnovalni odbor izvoljenih je po pravilih 9 članov. Predsednikom odbora je izvoljen g. Hraskv. — To društvo nam je bilo uže zdavna potrebno in ne moremo prehvaliti, da se je po dolgem trudu vender osnovalo. Slovenske dežele so silno zanimive; uverjeni smo tedaj, da tudi v narodno-gospodarskem oziru ne bodo dobre posledice osnovanju našega planinskega društva izostale. Vsemu dijaštvu pa priporočamo, da se toplo zanima za novo društvo in njegovo delovanje. — „Minerva", društvo čeških gospej v Pragi deluje neumorno na prid češkemu ženstvu. Ni dosta, da vzdržuje izvrstno urejen češki ženski gimnazij, sedaj polotilo se je še novega dela: Delokrog hoče razširiti v gimnaziju vzgojenim deklicam. De-putacija društva došla je k sekcijskemu šefu dr. Kusi-ju v ministerstvo s prošnjo, da bi se dovolilo deklicam, ki so završile 6. razred gimnazija povoljno, pohajati far-makologična predavanja na vseučilišči. Prošnjo svojo utemeljujejo s pomankanjem farmacevtov, in s slabim gmotnim stališčem lekarjev na deželi, kateri si ne morejo jemati v službo dragih farmacevtov, pač pa bi dali radi svoje hčere poučevati lekarstvo. Sekcijski šef je deputaciji priznal istinitost njenega teženja in jej zagotovil svojo objektivnost. Društvo je sedaj sklenilo poslati , prošnjo do ministerstva in do poslaniške zbornice. Stremljenje češkega ženstva je popolnem naravno in opravičeno. Z veseljem pozdravljamo zavednost in treznost njegovo. Le tako je mogoče — naprej. Dunajsko vseučilišče imelo je koncem prvega tečaja pretečenega leta 6220 slušateljev, koncem druzega pa 5121. Mej njimi je bilo 4133—3426 Nemcev, 1112—936 Slovanov, 430—338 Madjarov, 242—207 Romanov in 203—214 druzih narodnostij. Mej Slovani je bilo 324—268 Čehov, 359—299 Poljakov, 139—102 Srbov, 126—105 Hrvatov, 115—101 Slovencev in 47—43 Rusinov. — Promocij je bilo 623. 18 jih pripada bogo-slovski, 202 pravoslovski, 346 medicinski in 57 filozofski fakulti. Mej njimi bilo je 9 Slovencev, 3 bogoslovci, 4 pravniki, 1 medici-nec in 1 filozof. — Profesorjev in docentov je bilo na vseučilišči 385, mej njimi dva Slovenca: dvorni svetnik dr. Štefan iz sv. Petra pri Celovci in docent dr. Štrekelj iz Gorjanskega na Goriškem. Prvi se je habilitoval za fiziko 1. 1858., drugi za slovansko filologijo 1. 1886. — Št. 12 — VESNA — 201 Jezuvitski gimnazij otvori se v Ljubljani brž ko bode prost Wolfov fond, ki služi sedaj še izdaji slovensko-nemškega slovarja. Potreba tretjega gimnazija je oči-vidna, kajti število ljubljanskega dijaštva narašča nerazmerno hitro. Jedina želja, katera nas za sedaj še navdaja, je slovenski pouk na zagotovljenem novem učilišči. Oo. jezuviti se uže pripravljajo, da se preselijo v poljanski mestni okraj, v obližje Alojzije-višča, ki bode služilo novemu gimnaziju baje kot internat. Prof. S. Rutar dobil je od učne uprave dopust za II. tečaj šolskega leta in nagrado 1000 gld. za potovanje v Rim in na Grško. Za naS narod bode imel ta študijski polet občečislanega zgodovinarja izvestno veliko korist, ker se bode po njegovem povratku pričelo pač sistematičneje razkopavanje pratvornih in rimskih izkopin. Fran vit. Močnik, dež. šol. nadzornik v pok., rodom iz Cerkna, umrl je v 78. letu svoje starosti, 1. dec. tek. leta v Gradcu. Slavni pokojnik bil je svoje dni vseučiliški profesor v Olomucu in šol. nadzornik na Kranjskem. Glas njegov je svetoven; po vseh avstrijskih nižjih in srednjih šolah rabijo njegove matematične knjige; za nas Slovence nima posebnih zaslug. Osmo šolo ljubljanskega gimnazija zadela je tekerm zadnjih štirih tednov britka izguba. Štiri ugledne tovariše, pridne dijake ugrabila jej je nemila smrt v tem kratkem času. Komaj so spremili tovariši jednega k zadnjemu počitku uže jih je v novic pretresla žalostna vest o izgubi drugega, tretjega in četrtega. Dne 29. okt. umrl je pri roditeljih v Škofji Loki Maks Demšar, marljiv učenec, zvest tovariš in jako naroden mladenič. Na njegovem grobu žalovalo je vse škofjeloško dijaštvo, ki je v njem izgubilo najobljub-ljenejšega svojega prijatelja. Dne 12. nov. umrl je Ivan Komp, sin c. in kr. brambovskega častnika, porojen v Kandiji pri Novem mestu. Zamrli bil je jako pobožen mladenič in se je pripravjal za vstop k beuronskim benediktincem, kamor ga je vleklo uže zdavna srce. Dne 27. nov. usmrtil se je Anton Svetina nenadoma prišedši na svoj dom v Žerovnico na Gorenjskem. Od narave melan-holik postal je pesniško navdahnjeni ranjki v zadnjem času umobolen. Vsak, kdor je poznal blagi značaj njegov, obžaluje smrt vrlega mladeniča. Dne 5. dec. umrl je Pavel Schemerl, sin dvornega svetnika pri kranjskem na-mestništvu; bil je vrl in ugleden dijak. Bog obvaruj ljubljanski gimnazij tako žalostne naključbe, kakor se ni pojavila uže dolgo vrsto let. Pokojni pa naj v miru počivajo! Književnost in umetnost. Leto 1892. premine v kratkem. Mnogo novega nam na polji književnosti in umetnosti ni prineslo, vender smemo zadovoljni biti s tem, kar se je storilo. Veliki Wolf-Pleteršnikov slovensko-nemški slovar je za vsem končan in skoraj izide. Tudi pravna terminologija se bliža svojemu dovršenju. Važnost tega dela je temvečja, ker bo poleg pravilnih pravnih pojmov in besedil, doneslo slovenskemu medicincu vse za sodno medicino potrebne termine. — Velikih samostojnih leposlovnih del izven okvira „Slo-venske Matice" nimamo znamenovati. Slednje društvo je kakor vedno, tudi letos izpolnilo svojo dolžnost. Okrožje njegovega delovanja pa se je z velikim Knez-ovim volilom za bodočnost razširilo Velikanska naša družba „sv. Mohorja" je do 350.000 iz-tisov svojih 6 knjig med narod poslala in tako čerstveno poskrbela tudi letos za posvetni napredek našega naroda. — Publicistika se je zopet nekoliko razširila in času primerno preosnovala. Mnogo listov izhaja sedaj na Slovenskem, morda preveč za gmotne naše razmere, vender še niso dovolj raznovrstni. Tako zelo pogrešamo „Besedo", katero je svoje dni „Slovenska Matica" obljubila. Želeli bi tak jezikosloven list, želeli bi tudi, da bi bil sploh znanstven list. Morebitni deficit bi bogata naša „S1. M." lahko pokrila. „Zvon" naj bi bil potem seveda le leposloven list, a donašal naj bi v stalnih oddelkih 202 — VESNA — Št. 12 poročila o gojenji umetnostij, tako glasbe, dramatike, itd. po Slovenskem in drugih slovanskih deželah. „Beseda" naj bi bila mej drugim bogo- in modro-slovcem to, kar je pravnikom „Slov. Pravnik". Naši medicinci pa naj bi skušali pridobiti si hrvatski „Lječnik" na jednak način, kakor imajo naši in hrvatki kolesarji sedaj svoj list „Hrvatsko-slovenski ciklista". — Tudi našim obrtnikom bi izvestno „0brtnik", kakoršen je bil, ugajal. Da, potreben jim je, kakor človeku jezik: vanj naj bi polagali svoje želje, bodi si da izhaja uže sam ali kot priloga kakemu listu, kot n. pr. „S1. Narodu". — Politični listi imeli so do cela omejene delokroge, bodisi po čitateljskega kroga meri, bodi si po krajinah. Širjo slovansko politiko je tiral trezno in dosledno logično priljubljeni ^Slovanski Svet", ožjo slovensko za vse razumništvo „Slov. Narod" z „Rodo-ljubom", za ožjo duhovniško „Slovenec" z „Domoljubom". Po posamnih krajinah so delovali za Goriško „Nova Soča", za Kranjsko „Novice", za Koroško „Mir", za Štajersko „Domovina" in za Tržaško „Edinost". Vsak teh listov je v svojem delokrogu izpolnil vestno svojo dolžnost. Poleg njih so izhajali še nekateri manjši listi in v nemščini pisani „Stidsteirische Post", kakor v italijanščini „11 Rinnovamento", tudi „Diritto Croato" oziral se je na slovenske razmere. Razne kmetijske družbe zalagale so svoja glasila. Zaveza slov. učiteljev vzdrževala je „Popotnik"-a kot skupno in „Učit. Tovariš"-a kot posebno glasilo. Za mladino sta pisala v razločeni smeri „Vesna" in ,,Vrtec", katerima se druži kolikor toliko tudi „Dom in Svet". Toliko o književnosti! •V umetnosti pa nam je letos konsta-tovati velik napredek, kakoršen uže dolgo ne. „Glasbena Matica" razvila se je tekom leta toliko, da moremo njen zavod brez skrbi uvrščati v isto vrsto z marsikakim uči-liščem, katero se zove ,,konservatorij", katero pa isto ime mnogo manj zasluži, nego bi je naša glasbena šola. Vspehi izvrstnega pouka se bodo pokazali ob kratkem po vsem Slovenskem in z njimi se bode dvignilo tudi merilo naše glasbe sploh. Uže sedaj boljšajo glasbeno dovršeni koncerti njenega pevskega zbora okus občinstva vidno od nastopa do nastopa. Bog daj, da nam ostane veselje v našo bodočnost našega glasbenega društva neskaljeno, kajti ono bode vsekdar važno merilo prosvetnega po-loženja našega naroda! V tem smislu bi pa še želeli, da se kakor hitro možno pod vodstvom „Glasbene Matice" združijo vsa glasbena društva slovenska v jedno trajno zvezo, ki bode živa garancija stalnega napredka naše glasbe. — Nič manj nego uspehi na glasbenem polji, zanima nas naša dramatika. Slovensko gledišče, katero je vsled mnogih zaprek ostalo doslej v otročjih povojih, moralo je nastopiti na krat z vso močjo. Bali smo se s početka, da si ne bo moglo opomoči; so-sebno nas je navdajala z nemirom malomarnost našega občinstva in neveliki po-četni vspehi. No, osveščeni smo, da je naša mlada Talija prebolela s pomočjo rezke, a potrebne kritike teško svojo bolezen in da nam še tekom sedanje sezije dokaže, da imamo več pričakovati od nje, nego smo si kedaj usodili upati. Koledar družbe sv. Mohorja za 1. 1893. prinaša poleg navadnega koledarskega dela imenik udov in mnogo leposlovnega berila z veliko lepimi podobami. Da je odbor, kljub mnogim nasprotnim izjavam, obdržal imenik, ki obsega celih 132 stranij, za to je imel svoje tehtne razloge. Vender mislimo, da bi se dal za četrtino skrčiti, ako bi se dosledno uvedla okrajšava lastnih imen, ki se doslej navadno cela izpisujejo, opomnilo se naj bi, da je n. pr. J. = Josip, Iv. = Ivan ali Janez, A. = Anton, F. = Fran, M. Marija itd. uvedd naj se kratice za stanove, n. pr. dek. — dekan, žp. = župnik, k. = kaplan, uč. = učitelj, ž. = župan, tg. = trgovec, ps. = posestnik. Tudi nam je neu-mevno, zakaj ima neki poverjenik pripisano „c. in kr. nadporočnik", ko ima dotično vojaško dostojanstvo le v rezervi. — Tako pridobilo bi se mnogo prostora za leposlovje. Leposlovni del obsega poleg nekaterih pesnij več prav zanimivih spisov; n. pr. »Krištof Kolumb" v spomin 400 letnice odkritja St. 12 — VESNA — 203 Amerike spisal I. V. ustregal bode izvestno zelo našemu narodu, ki broji v Ameriki lepo število svojih sinov, ter se uže radi tega zanima za ta del naše zemlje. G. Navratil nadaljuje opis dunajskega mesta; spis prepleten je z mnogimi dvotipi in mičnimi dogodbicami. Prijal bi narodu izvestno še bolj, da pisatelj ne uhaja od jednega predmeta na drugi, kar priprosti čitatelj težko zasleduje. Nekateri dovtipi so preveč trivijalni, omenjam le onega, da telegraf ni v sorodu ni s teletom, ni z grofom, kar pa g. pisatelju tako ugaja, da ga ponavlja na istej strani, in pa „Sauerampfer = Sautrampel", — ki vrh tega onemu, ki ne zna nemščine, ni razumljiv. — G. Barl6 podaja sam mične opise razstav v Pragi in v Zagrebu. — G. dr. A. Medved opisal je zanimivo in spodbudno življenje kardinala Ledochowskega, — Radinskega pravljica „Zlati orehi", — in Steklasova povest „Bog ne zapušča sirot" ste sicer kratki, a mični in zanimivi. Statistika o ljudski štetvi in nekateri gospodarski spisi sklepajo bogato zbirko spisov letošnjega koledarja. Janez Cigler. V spomin stoletnice njegovega rojstva spisal Iv. Vrhovnik. Izdala in založila dr. sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. — Lep spominek postavil je vrli pisatelj s knjižico možu, ki je v svoji „Sreča v nesreči" podal svojemu narodu prvi in med ljudstvom svoj čas najbolj priljubljeni poljudni roman. Cigler stekel si je je velike zasluge in si zaslužil slavno ime in — trajen spomin. — Andrej Komel-Sočebranski, pisatelj in zalagatelj slovenskih vojaških naučnih knjig, umrl' je 12. nov. t. 1. v 64. letu svoje starosti v Gradcu. — Rodil se je v Solkanu, oče njegov bil je kovač; sin se je učil na realki, in v učiteljišči, a dovršivši svoje nauke, potrjen je bil v vojake. General, kateremu je bil prideljen, vzel ga je kot vzgojitelja svojih otrok, na njegovo priporočbo postal je učitelj v vojaškem vzgojevališču v Čedadu, pozneje v Belunu. — Po šestletnem učiteljevanju premeščen bil je zopet k polku in služil kot častnik v raznih gar-nizijah. L. 1886. postal je major in bil po- vzdignen v plemstvo. Naselil se je kot vpo-kojenec v Gradcu. — L. 1866. oženil se je na Dunaju z gdč. Ido Rossl — Komel je bil iskren domoljub, z velikim trudom in obilnimi troški izdajal je prevode vojaških službenih knjig in tako ustanovil slovensko vojaško književnost. Pogreba, ki se je vršil z običajnimi vojaškimi častmi, udeležilo se je tudi slov. akad. društvo „Triglav". Blag spomin vrlemu rodoljubu! („N.-S.") Vestnik šolske dr. sv. Cirila in Metoda. VI. Izdalo in založilo vodstvo. V Ljubljani. Kat. tiskarna. 1892. — Knjižica obseza na 88. straneh popis sedme redne skupščine, darove, imenik podružnic, pokroviteljev, vodstva in društvenih zavodov. — Družba ima sedaj 120 podružnic, 83 pokroviteljev, 851 ustanovnikov, 4147 letnikov in 3482 podpornikov, skupaj 9007 članov. 13% vseh prispevkov je dala Ljubljana, 25°/0 ostala Kranjska, 23'5°/0 Štajerska, 215%, Trst, 8.5% Goriška, 8°/0 Goriška 05°/„ Istra. Premoženje znaša 11.992 gld.; dohodkov je bilo 9.905 gld., stroškov pa 8.557 gld. Z malimi svojimi dohodki vzdrževala je blagovestna družba 7 šolskih zavodov, a 5 jih je podpirala. — Das Recht und die Pflicht, die Czechen und die Slovenen zu germanisiren zove se knjižica, katero je izdal prefekt in knjižničar terezijanske akademije na Dunaji, češki renegat dr. M. Ratkowsky. Dokaz je brezmerne nesramnosti in strastne oholosti pisateljeve — a tudi pravicoljubnosti gotovih krogov, katerim kar nič ni za vsa v drž. osnovnih zakonih izrečena načela, da si le obdrže gospodstvo. — In vse to leta 1892! ..Luna sije" krasno slovensko narodno pesen — saj to je postala v istini uže davnaj blagoglasna melodija Fleischmanova na besede Prešernove, — prinaša „An der schonen blauen Donau" v št. od 15. nov. Samospev in spremljevanje glasovirja priredil je G. A. Schmid po svoje in moramo reči, da nam je prvotna melodija tisočkrat bolj všeč nego „po tujčevih nazorih popravljena". Kr. češko deželno gledališče slavi letos tridesetletnico svoje samostojnosti. V slav nostno predstavo izbrali so Smetanovo ne- 204 — VESNA — Št. 12 dosežno: „Prodana nevesta". — „Dalibor", opero istega skladatelja, je vsprejela dunajska dvorna opera v svoj repertoar in jo bo predstavljala še v tej sezoni. — Kovarovi-čeva nova opera: „Noc Simona a Judy" dosegla je v pražkem „narodnem divadlu" sijajen vspeh. — Čehi dosegli so visoko stopinjo gledališke dovršenosti v kratkem času. Bog daj, da so našemu gledališču zvezde vsaj pol-toliko mile! ^ Listnica ^ -m ~"t>-W Gdč. F. V. v L j. Hvala lepa za spis, ki pride na vrsto v novem tečaju. Izvolite nam večkrat kaj poslati. „Ljuboslava." Vašo razpravo priobči-' mo ob priliki. — Zelo nas veseli živahno zanimanje vrlega slovenskega ženstva za naš list. V prih. tečaju obračali bodemo posebno skrb in pozornost na članke, tičoče se ženskih vprašanj. — S tem hočemo pokazati, da cenimo in hvaležno priznavamo njih sodelovanje. — _ „Jaroslav" v C. Hvala za poslano! Kar bode vstrezalo namenu našega lista, priobčilo se bode o priliki. Dopošljite, kar Vam drago, ako treba, dogovorili se bodemo v „listnici". Kar zadeva premije, katere razpisuje dr. Mahnič raznim šolskim nalogam, ne obsojamo te stvari tako ostro. Do-pošljejo mu svoje umotvore večinoma dijaki iz najnižjih gimn. razredov, ko nimajo še zadostne samozavesti, temveč delajo pod tujimi vtiski in pritiski. Da bi se s temi „Judeževimi groši" prodali dotični dijaki njemu in njegovim pristašem tudi za poznejše življenje, tega nikakor ne verujemo. Obžalovati je pač, da si skuša s takimi sredstvi pridobiti vpliva med mladino. — Na zdar! G. V. Ž. v Lj. Ustregli bodemo Vaši želji. — Želimo najboljšega vspeha! „Branislav." Poslane pesnice, dasipre-šinjene pravim domoljubjem, niso za natis. Morda se Vam posreči s časom tudi popolnost v obliki. — „Podkrimski." Kar se tiče dr. Mah-ničevega ,,R. K" zavrnili so ga uže slov. velikošolci zadostno. Mi bi le v najskrajnejšem slučaju in samo prisiljeni, pričeli polemiko; a tudi tedaj popolnoma stvarno, nikakor ne osebno. Radi tega sedaj ne priobčimo Vašega spisa, kar nam blagovoljno odpustite. — ?—. „Singe, wem Gesang gegeben". Mi nečemo mladih talentov dušiti; ali da bi ustrezali prošnjam mnogih pesnikov, ter podajali obširne in ostre kritike, ne dopušča nam prostor. Razven tega bi se jim najbrž tudi zamerili, kar pač ni „največje hudo", ali potrebno in prijetno pa tudi ne. — Kar je porabno, se prilično natisne: kar se ne sprejme, ne vstreza našemu listu; s tem naj se dotičniki zadovolijo. Mi objavljamo v ,,listnici" le sem ter tje najoriginalnejše abnormitete drugim v svarilo. Želeli bi, da si ne prizadeva vsakdo postati pesnik po božji milosti, temveč raje skuša napisati kaj poučnega ali zabavnega v nevezani besedi. Vse gg. naročnike, ki so nam z naročnino še kaj na dolgu, prosimo, da prilože dotične zneske pri obnovitvi naročnine. Žalostno je, da moramo nekatere tolikokrat opominjati. Mi lista nikomur ne usiljujemo, a opravičeni smo zahtevati od onih, ki so ga redno prejemali ves tečaj, da store svojo dolžnost. List prizadeva nam toliko troškov, da nam ni mogoče, nego zopet in zopet iztirjavati dplgove. Upamo, da ta poziv na poštenje naših naročnikov ne ostane brezuspešen. VESNA" izhaja po jedenkrat na mesec na celi poli ter stane za vse leto gld. 150 kopise in dopise sprejema: Uredništvo „Vesne; na Dunaji, Wien, Vni., Wicken-burggasse, 12; naročnino Dragotin Hribar v Celji, Graška cesta, 1. Tiska in zalaga D. Hribar v Celji. — Odgovorni urednik Srečko Magolič.