13. štev.
 Ljubljani, v t 16. embra 180.
Letnik VIII.
Inaaratl ne spreicmajo ¡11 velja tristoona vrata:
S «rr., če se tiska Ikra;,
l .1	4
* II II II )• " II
ifi II II II II ^ II
Pri večkratnem tifikanji m ce a primerno «manjša.
Rokopisi
«e ne vračajo, nefraiikovau„ pisma se ne sprejemajo.
H tročnino prejema otiravniVv > (itl!i nistraciia) in ek*r «iioii« mi Dunajski centi St. 16 v Medija-tovi hiši, II. nadstropji.
Politicen list za slovenski a a r o fl.
Po pošti	prejemar velia :
Za ceio leto	. . 10 gi. — kr
ta poiieta	. . S „ — „
ta četrt ieta	. . 2 „ 50 „
V administraciji velia:
Za ceio ieto . . 8 g-i. 40 kr ca poi leta	* ., 20 „ f
za četrt ieta	J „ 10 ,, *
V Ljubljani na dom pošiijaD-veli4 60 kr. več na leto.
Vredništvo je Rečne ulice št. 6.
Izhaja po trikrat Iia teden in sicer v torek, četrtek in sonoto.



Dober svet Slovencem.
Radovali smo se ministra Taaffeja pri njegovem nastopu, mislili smo, da se bo slovenski narod zda) veselo in svobodno razvijati začel, ker Be mu bo dala popolna ravnopravnost jezika v šoli in uradu. Mi smo se motili v svojih nadah, stara bolezen se ne da v enem hipu odpraviti; kakor mora leži še birokracija na nas in nas tlači po stari navadi, vkljub vsem ministrom, po šolah se ponemčuje naprej, Bkoraj da je še slabše od prej, kajti nemščino uvajajo že v male šole, kar prej ni bilo; po uradnijah pa pišejo dosledno vse po nemški, kakor bi še Lasser vladal.
Iz vseh naših britkih skušenj moramo posneti ta nauk, da ničesa druzega ne bomo imeii, ko to, kar si sami pridelamo in priborimo. Kar nam vlada da, to nam druga vlada zopet lahko vzame, česar se je pa človek naučil, tega mu nihče vzeti ne more; naše literature, kar je imamo, nam ne more nihče vzeti. Narod brez literature je nezaveden, in ker je nezaveden, zgubi kmalo svojo svobodo in samostojnost. Če hočemo samostojni in svobodni postati, ni zadosti, da se to samo postavno izreče, ni zadosti, da se te postave, ki garantirajo neodvisnost, izpolnujejo, — treba je pred vsem , da so duševno emancipiramo, in to se zgodi po časopisih in po drugi literaturi. Dunajski časopisi so v prejšnjih časih mnogo naših ljudi preslepili toliko v verskem kakor v narodnem obziru; ko so pa slovenski časniki na noge stopili in dokazali, da se judovski listi lažejo, potem se je precej na bolje
obrnilo. Zdaj smo vsaj v nekoliki meri to dosegli, da ima Ljubljana svojo lastno politično mnenje, da ona duševno ni odvisna od Dunaja, kakor so druga mesta, postavim : Celovec, Maribor, Gradec, Solnograd, Inomost itd.
Kakor slovenski časopisi samostojno mislijo in pišejo, tako je vsled tega duševno mišljenje našega naroda skor neodvisno od nemške časnikarske literature. To samostojno mišljenje prinese seboj tudi politično svobodo in samostojnost, in ravno vsled te samostojne literature postala je Ljubljana nekako politično važno mesto v Avstriji, ter v tem prekosi mnoga veliko veča mesta, poBtavim: Gradec, Levov, Brno itd. Kajti v teb mestih plešejo po tisti godbi, ki se jim od drugod zagode, duševno samostojna mesta pa, kakor Praga, Krakovo, Ljubljana, Zagreb, Pešta mislijo z lastno glavo in imajo potem tudi več veljave v politiki. Ali ni to lep vspeb , ki so ga dosegli slovenski pisatelji?
Pa mi moramo še naprej korakati. Ne samo v časnikarstvu ampak tudi v lepoznan-stvu, v umetuiji , v znanstvu moramo počasi navaditi se, hoditi po lastnih nogah; kajti le to nam bo zagotovilo tudi politično samostojnost, ki je podlaga neprikrajšanega narodnega razvitka.
Z veseljem moramo konatatirati, da se je letos v tem obziru začelo lepo razcvitati pri nas. Obljubeni so nam z novim letom trije novi listi, namreč „Kres", „Zvon" in „Pravnik" ; poleg tega pa še tiskar Krajec v No-vemmestu krepko podpira našo literaturo, in
je letos že mnogo knjig izdal, — brez one podpore, ki jo uživajo umirajoči naši literarni zavodi, kakor „dramatično društvo" in drugi.
To je prava pot, namreč napredek na li. terarnem polji ; duševna emancipacija je podlaga politične svobode, in ravno zato bi mi želeli našim pisateljem nekoliko več originalnosti, da ne bodo vedno po nemških izgledih delali, ampak tudi nekaj iz lastne giave osnovali. Marsikdo misli, da original piše, pa on le prežvekuje to, česar se je iz nemških knjig nabral in naučil. Res je, da iz nič ni nič, in kdor ne bo bral in učil se, tudi ne more kaj prida od Bebe dati; pa treba je, da Be v svojem mišljenji preveč ne ponemčimo, da se več oziramo na narodno blago, na duševne proizvode drugih Blovanskih narodov. Tudi ne bi škodovalo, ko bi mi nekoliko več spoštovali in prestavljali v naš jezik izvrstne spise laških, francoskih in angleških pisateljev, kajti to bi naš duševni obzor zelo razširilo ter pripomoglo k naši emancipaciji. Po naših ponemčenih šolah se otrokom zmirom v glavo ubija, da sta Güthe in Schiller prva pesnika tega sveta, in zato postanejo učenci nemškutarji. Kdor je pa še kaj druzega bral, bo vedel, da Güthe še senca ni od Šekspirja, in da je Schiller pravi sentimentalni pritlikovec nasproti angleškemu velikanu ; tudi bo vedel, da Dawte, Petrarka, Byron, Deržavin, Rosseau, Cervantes in mnogi drugi izvrstni pisatelji niso bili Nemci, in da nemška literatura takih pisateljev nima. Sto-pajmo tedaj naprej v duševni emancipaciji, nekaj Be učimo od drugih narodov, nekaj vzemimo iz naroda, nekaj pristavimo iz lastne pa-
Bankovčar.
Dogodba na sodnijske spise naslonjena.
Skaženo — zakoj ?
(Dalje.)
Med popotniki nastane velik nemir, drug druzega sumljivo pogledujejo in slišati je hude besede nevolje. Pravica pa se za take reči ne meni, marveč naglo začne svoje delo, to je pregledovanje popotnikov in njihovih pisem, če jih kaj imajo. To na Laškem ni nič posebno nenavadnega, ker so večkrat kakemu hudodel-niku za petami; ta pot pa je bilo vendar nenavadno to, da je bil ves kolodvor obstra-žen, zato so ljudje bili še bolj v strahu, ker so mislili, da išče pravica med njimi vsaj kacega morilca, če ne še kaj hujega.
Kje je Janez? Med družbo zunaj nastavljeno ga ni nikjer videti, dvakrat so že pogledali žandarji in policaji vse ljudi, nektere posebno natanko, njihova pisma nadrobno, pa vselej so majali z g!avo — znamenje, da tega, kogar iščejo, niso uobili. Ker je toraj vse preiskovanje brez vspeha, se spravijo popotniki nazaj, vlak odrine. Vsak je zopet na svojem mestu, le Janezev prostor v vozu je bil pra-
zen; pa kdo bo zapazil to na železnici, kjer se na vsaki postaji popotniki spreminjajo!
Vlak toraj drči naprej do druge postaje, ki je maujša od te in — pa kaj je to? Ko se začno kolesa počasneje vrtiti, zgubi eden zadnjih voz nekaj, kar pade izpod njega na pesek. Ali to ni nekaj, to je nekdo, celó živ nekdo, ker komaj se mu je vlak odpeljal nad glavo, pobere svoje ude, vkrene v gosto polje med vinogradi, pade tu med turšico kakor obstre-ljen zajec, in prične iz sebe spuščati sapo in besede, vse zmešano, kakor da bi bilo preveč v prsih, česar bi Be rad znebil.
„Oj, uj, ha I" prične človek, v kterem brž spoznamo Janeza, „to je vožnja, kakoršne ne prestane vsaka človeška kita. Pod vozom steg-njen držati se za male kavlje, kakor k stropu pribit, ko okoli njega melje, vriši, cvili in škrip lje vse, ko je, če le količkaj odnehajo napete kite, zmlet, razvaljen in strt — ne, kaj tacega nikdar več, to ni človeško. Počijte zdaj, raztegnjeni udjt! Pa kaj? počivati ne morete, ko ste v veduem strahu, da bote še huje napete. Toliko moči imate še, ve in kosti, da bote svojega Janeza drago pezo spravile z nevar-1 nosti. Toraj kvišku, noge, Btorite svojo dolžnosti
vsaj toliko kolikor morete. Če spravite Janeza na varuo, 6e tudi vam ue bo slabo godilo. Brž ko se dobi kak konj, vam bo prišel onemoglim na pomoč."
In noge ubogajo ter neso Janeza, pač z veliko težavo, to Be vidi , pa vendar neso ga do bližnje vaBi. Tam ga tudi mi pustimo, ker uas ne mika hoditi za njim; njegova pot je pretežavna, družba njegova zdaj že celo nevarna.
Janez, ktlo menja s teboj!
Predno gremo v povesti naprej, treba Beči nekaj nazaj in drugam, da se bo vse lepo skup držalo. Toliko je bralec — čast njegovemu razumu I — že uganil, da so Janezu bili na sledu in da je vse njegove bistroumne načrte vsaj na pol podrla njegove žene Albine nikdar sita zapravljivost. Zgodilo pa se je to tako.
Albina je bilo zvezek stotakov — za 50.000 gld. jih je bila — sama nesla glavnemu mečevalcu v Napolji. Ta, ki je poznal tako slo-večo gospo in tudi od strani slišal, da svoj denar dobiva gosp. Morilo iz Avstrije, ji je brez obotavljanja odštel dotični znesek v laškem denarji. Ko je domu prišla, jo je pa oče OBtrašil z naznanilom, da bo ti bankovci vsi
meti, — kdor ni pisatelj, pa naj literaturo podpira denarno, — na tak način si bomo postavili trdno podlago, ua ktero se bo sozi-dalo duševno mišljenje, duševna svoboda in politična samostojnost našega naroda. V Bog pomozi!
to
ležilo se je več sto ljudi, ki so protestirali proti temu, da bi bili ustavoverci edini zastopniki avstrijskega nemštva, to tem menj, ker se liberalci za jude potegujejo, judje pa so Nemcem veča nevarnost, kakor Čehi. Enoglasno sprejeta izjava se glasi:
„Katoliško društvo za dolenjo Avstrijo odvrača z nevoljo trditev nemško - liberalcev, kakor bi bili oni edini zastopniki avstrijskega nemštva , in ne vidi v dosedanjih činih vlade nobene nevarnosti za avstrijske Nemce, ampak le željo po spravi in porazumljenji. Vendar pa društvo tudi vladi nasproti izreče , da avstrijski katoliki ne bodo prej pomirjeni, dokler se ne bo bolj oziralo na to, da je obstanek Avstrije le ua katoličanstvo njeno zidan, dokler se ne bo v tem smislu uredil poduk mladine, dokler se ne odpravijo postave, ki ovirajo svobodni razvitek katoliške cerkve, dokler se ne bo bolj skrbelo za kmečki stan, za krščanske obrtnike in delavce, dokler se ne omeji nekr-ščansko gospodstvo kapitala."
„Politika" je bila konfiscirana, ker je grozila, da bo «Ir. ICicjser svoj mandat odložil, ako se Čehom ne dovoli popolna ravnopravnost. Češko ljudstvo je namreč nezadovoljno, kakor smo mi Slovenci, ker Taaffe vedno le obeta, njegovi organi, njegovi podložni uradniki pa vendar store, kar sami hočejo, in se ne brigajo za ministerske ukaze. Tudi ministra Konrad in Streit se do zdaj nista zmenila za Taaffejeve ideje spravljivosti in pravičnosti, ter pustila naprej nemškutariti po šolah in uradnijah. Taaffe je preboječ, si ne upa ustavovercev preveč razdražiti, zato vse pri starem pusti ; mi Slovani pa ne moremo s tem zadovoljni biti. Tudi listi , ki jih vlada podpira, mu delajo opozicijo in božajo ustavo verce. tako ,,Presse", „Fremdenblatt" in drug'. Le nekaj več eueržije bi svetovali Taaffe ju I
Ehniaj^ki mestni zbor se je zopet enkrat grozno blamiral. Hoteli bo namreč ua čast kronprinc Rudolfove poroke napraviti velik bal. Ko so pa zvedeli, da si misli princ Rudolf svojo hišno opravo naročiti iz Pariza (kar pa je postal že „parlamentarni minister večiue";|pa ni bilo resnično), bili bo tako predrzni, da da se le sprememba k boljemu obrača!	I so hoteli vsako slovesnost opustiti, ako bi ce-
Siatoliško društvo v dolenjijsarjevič ne podpiral domače obrtnije. Na to Avstriji je imelo velik shod na Dunaji; ude- nesramnost je dal zdaj cesar sam najboljši
Politični pregled
V Ljubljani 13. decembra.
Avstrijske deiele Ustavoverci so namenili ministerstvu prvi udarec s tem dati, da so mu odrekli pravico začasnega pobiranja davkov za tri mesce. Ta udarec pa bo naši zabranili in z vebko večino glasovali za državne potrebe; z našimi so glasovali tudi Rusini, tako da bo liberalci za 40 glasov v manjšini ostali.
Vkljub vsemu njenemu vpitju vendar ustavoverno stranka zmirom bolj razpada. V Tr stn se je ustanovil nov časnik, „Triester Tagblatt", kteri tržaške tri poslance hudo napada, čemu da oni glasujejo s propadlo ustavoverna stranko, ki Trstu ne more nič več koristiti; sicer pa da TrBt ni nemško mesto, in ne spodobi se tržaškim poslancem , hoditi z ustavoverci, odkar niso več državna stranka, ampak so se prekrstili v nemško-liberalce. Vsled tega so začeli tržaški poslanci omahovati, in najbrž bodo izstopili iz liberalne stranke, ali pa svoje mandate odložili. Voljeni so večinoma po uradniški podpori, in da bi potem kot kandidati uradnikov glasovali zoper vlado, to je vendar nekaj čudno.
Grof TaaiFc se je razgovarjal z ne-kterimi češkimi poslanci in jim rekel, da se on čuti kot minister sedanje večine, in da bo storil, kar večina zahteva, pa da neče biti podložen posameznim klubom večine. — To je veselo znamenje, ker iz te izjave sledi, da bo Taaffe odslej v našem smislu vladal, iu ne več „nevtralno', kakor prej, ko je bolj ustavovrrce ko nas, podpiral. Počasi se pomika Taaffe vendar v naš tabor; iz početka je bila.,koalicija' njegova parola, potem „nevtralnost", zdaj
odgovor: na njegovo povelje je namreč grof Taaffe pisal dunajskemu mestnemu zboru, da ni treba napravijati nobenega plesa na čast princu Rudolfu, ampak le ua koriat dunajskih revežev, in v ta namen podari on sam (cesar) 20.000 gl. in kronprinc Rudolf tudi 20 000 gl. Nelojalnost Dunajčanov , ali bolje prusijanske klike na Dunaji, ki ima povsod prvo besedo, je kaznovana tako z veliko dobroto, ki jo cesar stori dunajskim revežem. Koliko nesramnosti na eni, in kolika plemenitost na drugi strani!
Vnanje države.
Tudi v Vloi^ariji imajo že prepir med deželno in med duhovno oblastjo. Bolgarski eksarh Jožef namreč odreka bolgarskemu zbranju ("zboru) v Sofiji, da bi ta zbor smel postavp sklepati o cerkvenih zadevah brez privoljenja svete sinode.
Pr: volitvah v Srbiji je bojda propadla Rističeva stranka in so večinoma voljeni vladni kandidati.
Novi Francoski poslanec v Atenah je grškega kralja tako ogovoril, da sicer Francija simpatizira z Grecijo, pa da jej svetuje potrpežljivost v zadevah turških. Grški kralj pa je odgovoril, da Grecija ne more dalje čakati, in prosil poslanca, naj na to dela da bo Francoska podpirala Grke, da to doseže, kar sme vsled berlinske pogodbe zahtevati.
Iz llukrcšta se poroča, da tam grški kouzuli nabirajo prostovoljce za grško armado, da jemljejo tudi Rumuuce, Nemce, Slovake, Ruse itd. Tem se pa potem na Grškem slabo godi, ker jim Grki odrekajo vsako podporo in se morajo na stroške naše ali rumunske države, kamor spadajo, nazaj povrniti v domo-ino. Svarimo tedaj tudi podvzetne Slovence, naj se nikar ne udeleže grške ustaje , ki se ima pričeti prihodnjo pomlad.
Na Irskem še zmirom vre, vsak dan se ponavljajo poboji, posestniki so vedno v mrtni nevarnosti. Angležka vlada pa omahuje, ali bi proglasila obležno stauje in upor zadušila šiloma, al pa bi skušala z lepo in s koncesijami mir napraviti.
ponarejeni in da ak ravno so izvrstno izdelani m od pravih siino težko razločiti, to mora na dan priti, ker jih je preveč skup. Toraj je Albina s svojo prenagljenostjo in neprevidnostjo skazila vse, kar sta on iu Janez tako zvito napeljala.
Oče je potem Albiui razložil še vse drugo, pač ne čisto natančno, ker mu Janez svojega načrta ni razodel, a vendar povedal jej je vse, kar je o Janezu vedel, ter tudi svojo misel, da so zdaj vsi trije v silni nevarnosti.
Albina je bila vse to strme čula, pa razumi kdo tako žensko!
„Tako!" spregovori zaničljivo, „v taki družbi sem toraj? No, lepa reč! Dobro, da si Albina ve pomagati."
S tem naglo hoče oditi, oče pa upije za
njo:
„Če ti je na svojem soprogu, na svojem očetu kaj h žeče, nesi denar nazaj in bankir naj ti dii stotake. potem je nevarnosti konec! '
Ali očetu doni le krohot, Albina gre in se zapre v sobo svojo. Oče ue ve storiti bolj šega, ku da v dogovorjenih znamenjih telegra-fira Janezu in sklene, vsaj svojo kožo nesti v varnejši kraj , ker nekaj drobiža je bila Albina pustila v kasi. Vzela ga je toraj že noč.
In Albina — kaj pa ta?
"I
Drugi dan jo vid mo na koiodvoru ; odpelje se z mlad.m, jako gibčnim gospodom, ki je v Napolji veljal za najpriljuduejega, najga-lantejega prilizunca in častilca ženskega spola Sta se li peljala Janezu uaprot? Najbrž ne.— Nekoliko dni potem je pridrl v Napolj veliki trgovec Levi sam ter hotel se vsesti Morilofo hišo in zapečatiti vse. To je bil pa že prej storil oni menjevalec, kteri je od Albine prejete stotake poslal v Turin , od koder jih je pa dobil nazaj z opombo, da so ponarejeni Na to je brž sporočil telegrafično v R. kapitanu, naj z ladijo le brž odjadra, ker za vsem tem je grozna goljufija. Levijev poverjenik je bil potem prijet in zaprt vkljub vsemu zago tovljanju, da je nedolžen in bil sam ogoljufan za dober denar, — vsaj do tje, da se resnica skaže. Zato je Levi sam pridrl v Napolj in tu kmalu zvedel vsaj toliko, kolikor je tamošnia Bodmjika gosposka vedela. Ker je bila avstrij »ka vlada posebno hudo pritisnila, je tudi la ška to reč strogeje v roke vzela , preiska'a vso h.šo od strehe do tal, a našla ui nič; do !volila pa je, da ie ogoljufani menjevalec za rubil vse, kar je bilo v prazni hiši. Tudi vse drugo se je po volji in moči laške vlade vkre nilo, da bi se ponarejevalec v mreže vjel.
(Dalje prih.)
Izvirni dopisi.
'Mi Giunajiss, 14. decembra. Državni b o r jc danes soglasno «prejel postavo o nabiranji vojaških novincev za I. 1881 in sicer 54.541 mož za vojaštvo in mornarstvo, 5454 mož pa za za reservo. Dalje je pritrdil viadi-nima predlogoma o kovanji zlatov po 4 in 8 gld., iu drobiža za iya miljon gld., in sicer 30.000 gld. cvajerjev , 1 370 000 gld. pa krajcarjev. Minister Taaffe je odgovoril potem na interpelacijo nekega poslanca, ki se je pritoži), da je okrajni glavar litomenški o priliki nekega t^hoda zahteval, da se mu morajo govori 24 ur prej izročiti v presojo, iu ua interpelacijo poslanca Poša o prepovedi kmečkega shoda v Gmundeiiu. Prva reč je po cesarskem na-mestništvu v Pragu že rešena , gle.le druge prepovedi pa neče vlada ovirati rešitve njene po redni poti. Minister prava je odgovoril dalje na interpelacijo Rusovo o konfisciran]i uemšk h listov, rekši, da državno pravdništvo konfiskacij ne naznanja ministerstvu, iu da se konfiskacije letos v primeri z drugimi leti niso pomnožile. —
Zadnja t,; č;ia dnevnega reda je bila obravnava o dovolitvi pobiranja davkov za prihodnje prvo četrtletje iu o izdavi 14 nnlij. gl. obligacij papirne rente. Liberalci so sklenili vladi pri tej priliki izreči nezaupnico in glasovati zoper ta predlog. Prvi je nasproti go-
voril baroo Scharschmid, c. kr. dvorni svetovalec pri upravnem sodišču , ter je našteval puhle vzroke, ki njega in njegove tovariše silijo glasovati zoper vladini predlog. Obžaloval je, da je tudi on kot veliki posestnik pripomogel k porazumljenju pri volitvi češkega velikega posestva, ki je tako slab sad rodilo , da je moral minister Stremajer odstopiti in so prišli možje v ministerstvo, o kterih Be ce ve, kaj so. Trdil je, da vlada desnici čedalje več dovoljuje, da je prestavila Cher-teka in Kalteneggerja , da je poslovenila šole (krohot med poslanci na desni I) itd. Vse to njegove tovariše sili, zoper vladini predlog glasovati. — Kusin Kovalski se na to v imenu svojih tovarišev oglasi ter naznani, da bodo oni sicer glasovali za postavo, ne da bi pa s tem sedanji vladi izrekli Bvoje zaupanje. Za njimi je v dolgočasnem govoru mladi Plener kritiziral državni proračun za leto 1881. Izvrstno je oba zavrnil denarni minister D u-n a j e v s k i. Po nasvetu dr. F u c h s a se potem sprejme kome obravnave in govorita le še levičar Menger, in poročevalec grof Henrik C lam, ki je izrekel, da tudi desnica s tem, da glasuje za pričuoči predlog, vladi ne misli dati nobene zaupnice, ampak da je imela pred očmi edino le državne potrebe, za ktere je treba redno skrbeti, ako nečemo, da državna uprava zaostane. Pri ustmenem glasovanji bilo je b,183 glasovi proti 146 sklenjeno Be spustiti v poBebno obravnavo. Z večino so glasovali ludi Istrijani. Nekteri so se glasovanja zdržali, eni so bili bolni. Izmed kranjskih poslancev je Taulferer glasoval zoper po-Btavo, Žvegelj zarad bolehnosti ni bil navzoč Na desnici so manjkali IIayden , Kristofovič. Šuf >nik, Tiskovski, Zamojski, Zeilberger, od moravskih velikih posestnikov pa grofa Duh-Bki in Stockau, toraj skupaj 8 poslancev, kterih eni so bili bolni, eni pa na odpustu.
Levičarjev se je 15 zdržaio glasovanja, ker se jim )e zdelo vendar le nevarno, vladi odreči za vladanje potrebne pripomočke. Ti so bili deželni glavar gor.ški dr. Paier, pa bu-koviuski, Kohanovski, in vraduiki Sohor, Weg-' Bcheider, Wittmano. Drugi so vsi glasovali zoper vlado in med njimi tudi Kronavvetter, dasiravno je pri tvojih shodih povdarjal, da je z vlado Taaffejevo zadovoljen. Manjka mu doslednosti, kakor liberalcem sploh. Levičarji bo na to nasvetovali konec seje, kar pa ni obveljalo in pričela se je posebna obravuava, pri kteri je zbornico dolgočasil dr. Rus.
Med lev čarji, ki so vladi odrekli pravico pobirati davke, je tudi mnogo mož uradnikov, profesorjev m drugih državnih služabnikov, ki iz c. k. blagajnice vlečejo svoje plače. Ti bodo menda zdaj dejansko pokazali, da bo hoteli zares in ne nalašč, vladi odreči potrebnih denarjev, ako bi morali tudi oni sami pomanjkanje trpeti, in z novim letom gotovo ne bodo več prišli v kaso po svojo plačo. Kdor jih ne pozna, bi to mislil, a mar je gospodom za državo, da je le za nje v blagajnici potrebuih denarjev I
Zadnja seja državnega zbora pred Božičem bo v soboto 18. t. m., potens pa sc poslanci razidejo na počitnice ter se k zborovanju snidejo po novem letu 17. januarija
S Šr>»iar.««k<'£-;i, dne 11. dec. (Nekaj za nnše knjigarje.) Vendar se moram enkrat odločiti. Že dolgo bo se mi vrivale v nrsli nektere nedoslednosti, ki se pri kujigo-tržtvu le prerade primerijo, in ker bi želel, da bi ae vsaj pri nas ne vdomačile, ali vdo-mačene odpravile, zato prosim v „Slov." malo prostora.
Kteri pravi domoljub še ni večkrat premišljeval neznatnega napredk a našega Blovstva, kakor tudi zapreka, ki ga ovirajo! Vsakemu se mora milo storiti, ako vidimo, da v tej stroki smo v primeri z drugimi le še daleč za drugimi, mislim, onimi narodi, ki nas po številu dosti ne presegajo (p. Danci in Grki), dasi tudi so imenovani svoje delovanje poprej začeli, če hočemo razloček videti, treba nam se je le ozreti na njihovo in naše Časopisje in čudom se moramo vprašati: zakaj da jih mi še sedaj, ko se že za zbujene štejemo , ue moremo do pičice uasledovati? Res je pač, da je naš narod v primeri z drugimi ubožen, pa meni in marsikomu drugemu se vedno le zdi, da malo več mladostnega ognja bi tudi našemu narodu, posebno mladini, ne škodovalo. O tem bi se dalo reB prav obširno pisati, pa ker upam , da to kako Bpretnejše pero stori, naj omenim le nekaj o našem knjigotržtvu.
Vsakdor, ki De stanuje ravuo v mestu ali v bližini prodajalnic knjig, si mota, če hoče kako novo knjigo imeti, tisto naročiti. Todn kako to storiti? Iz lastne skušnje namreč vem, da se tega opravila naše ljudstvo nekako boji, kakor da bi ne znalo se ga prav iotiti, in to je menda tudi vzrok, da knjige tako redko zahajajo med prosti narod na deželo. V tem oziru bi bilo pač želeti, da bi tudi omikani rodoljubi ljudčm svojega posredovanja ne odrekli , kakor se ta pripomoč marsikje res dejanski izvršuje. Treba nam je torej obrniti svojo pozornost ua razne načine naročevanja, ter tudi kot najboljše priporočiti.
Če se po tem ali onem listu poizve , da je ktera nova knjiga izišla, želi si jo marsikdo naročiti. V ta uameu se odpošlje obično po nakaznici svota, kolikor knjiga velja , kjer pa se ne sme pozabiti priložiti tudi poštnino. Ako ide vse posreči, je knjiga čez uekaj dni že v rokah naročnika, zatorej je ta uaču na-ročevanja tudi najlagleji. — Toda drugače je, če hote biti knjigarji malo hudomušni. Tedaj se tudi primeri, da se delce, če Di posebne vrednosti, dolgo ne pošlje, tudi uič ne pošlje, ali pa se temu delcu priloži še nekaj drugih ter pošlje b poštnim povzetjem. 'Iu ima sedaj naročnik sitnosti. Ako kujige iz pošte vzame, lahko dobi več stvari ujemu nepriličnih, nepo-trebuih , ktenh potem nazaj poslati ne more. ker se običuo ue sprejmejo ; ako pa knjige ne vzame s pošte, pa : z Bogom oni novci, ki so bili za njo poslaui, z Bogom s knjigo vred! Tako ravnanje je toraj uajnepoštenejše in v zadovoljstvo moram reči, da sem ga zasledil le pri uekterih srbskih knjigarjih, ki bodo b tem vse zaupanje pri naročnikih zgubili. Tega načina bi uaj se naši knjigarji pač ue poslu ževall I —
Drugi nač.u naročila je: s poštnim povzetjem. Tu se knjige s pismom ali po dopisnici uaroče, a plačajo potem, ko po pošti doj-dejo. Pri večih naroč.lih je pač ta način priporočati, ne pa pri manjših, ter pri poslednjih bi poštno povzetje (t. j. poštniua) toliko denarja stalo, kakor kujiga, ki si jo naročimo, sama. Vendar ima tudi to svojo slabo stran. Prejemnik tu ue ve poprej, kaj bo prav za prav prejel — ker tudi bolj površen naslov knjige je včasi videzno zapeljiv — in to je tudi vzrok, da se marsikteri naročnik skuja, in poslnna stvar priroma pošiljavcu nazaj, ki tnoru prav po nepotrebnem dvoju to poštniuo plačati. Ker nam toraj to posebno ne dopada, se obrnimo k tretjemu načinu, t. j. k pošiljanju knjig na račun.
Ta način, navaden že pri vseh izobraženih narodih, je pri nas le prav malo znan, a ven-
dar najbolj priporočljiv. Tu se namreč knji-garju piše, naj pošlje ta in ona lit. dela proti doplači, ko knjige dospejo, ali pa proti do-plačanju v obrokih. Na ta način torej naročnik knjige še brez denarjev prejme, če si je poprej izgovoril, one ki so mu po volji, izbere, plača, a druge pošlje nazaj. Na zgubi toraj naročnik tukaj ne more biti, ker lahko samo-lastno ravna, pa na zgubi je lahko pošiljatelj, ako dotični, ki| se mu na ta način poBtreže, na Bvojo dolžnost pozabi. Da bi Be pa pri naB še taki ljudje nahajali, ki bi zaupanje, ki je od strani knjigarjev tako blagodejno, samo-pridno zlorabili, ter knjig nalašč ne plačevali, tega Bi pač Bkoro ne morem misliti; pravega rodoljuba , ki slovstvo iz rodoljubja podpira, mislim, bi bilo tako ravnati sram ; vse druge pa b tem proBimo, naj vendar na korist drugim tako dejanje opuste- Knjigar namreč ne more v sreč videti, kedo je zaupanja vreden, kedo ne, in mnogo takih izmečkov ga lahko ob vse zaupanje do občinstva, kakor tudi v očitno škodo pripravi. Včm Bicer, da bi si knjigarji lahko pomagali b tem , da bi imena takih v javnih listih razglasili, to bi, mislim, mnogega od tacega dejanja odvrnilo; pa tudi ne morem izreči, kako človeku pri srcu dobro de, ako vidi, da mu ta in ta, ki ga komaj po imenu pozmi, morda v daljni deželi, zaupa, in ker je to običaj bratovskih nam čeških in poljskih knjigarjev, zatorej: čast in hvala jim! Tudi Nemci tako delajo, ter svoje zaupanje tudi Nenemcu skažejo; da bi toraj ravno med nami morala taka „nezaupnost" vladati, to bi bilo res žalostno!
Plačevanje knjig na obroke bilo bi pa tudi našemu slovstvu posebna koriBt. Knjigarji bi si Daj poiskali v slehernem kotiču kako zanesljivo oBebo, kteri bi nova dela brez posebnega naročila, kar naprej na ogled pošiljali. Dotičuik bi se potem, če bi delo za-nj ue bilo, z rodoljubi tistega kraja pomenil, ne bi li kteri poslane knjige sprejel, in potem bi se poslalo delce, ali pa novci, pošiljavcu nazaj. Na tak ui-čin bi Be dalo prav dosti knjig spra-vitki med narod , ki knjige le tedaj rad čita, ko jih že doma vidi, kar glasno svedoči družba sv. Mohora, — zlasti dela, ki po snopičih na svetlo prihajajo. Ljudem bi se na tak način knj'ge priljubile in pisateljem, kakor tudi založnikom bi ne bilo treba toliko tožiti čez nemarnost občinstva in slovstvo bi napredovalo. Tudi bi se našel gotovo v vsakem kraji kak domoljub, ki bo hotel to breme nti-se vzeti, razvoju naše svete stvari v korist. Knjigarji pa bi z dotičnimi poravnali svoje račune na koncu leta, kakor je to sploh navada , ter bi si tako sami svoje interese pospeševali, od-gojivši si dosti čitajočega občinstva. Skrbeti moramo, ako nam je res mar za razvoj naše iite-raturice, da nas naši nemški sosedje s svojo iiteraturo tudi tu ne prekosč, da bo vsak Slovenec svoje uarodnosti zaveden, vsak zaveden pa tudi slovstveno izobražen, in na naše knjigarje apeliramo, da naj bodo temu v pripomoč, tudi rodoljubni in požrtovalni, in potem bomo lahko tujcem nasproti rekli: malo nas je, pa ,-mo ljudje, to je: rodoljubi in zvesti Slovenci v istinitem pomeuu besede. O, da bi nam bilo dano ta čas včakati.*)
3« M(ii!ii<'r ii» Hrvatskem, u. dec- (Zopet o potresih.) Od 7. do 8. decembra ponoči okolo 3/4 na eno bil je v Stubici močen potres, kojemu je sledilo strašno podzemeljsko
*) Knjiga ,,Prešironkliingo" so dobiva pri Kleinmayerji v Ljubljani po 1 gld., pa ni taka, kakorano si Vi mislite.	Vredn.
bobnenje, kakor bi po cesti s parizarjem vozil. Od srede na četrtek bil je okolo % na štiri zjutraj, a od petka na soboto bil je trikrat potres in so bili vsi hudi. Prvič o pol dvanajstih ponoči, arugič ob pol štirih zjutraj in tretjič ob pol osmih zjutraj in to tako strašno, da so zidovi na novo pokali in stare razpoke po potresu od 9. novembra učinjene in že po pravljene se razširile, čim bolj se bližamo 15. decembru, tem bolj smo v strahu, ker dr. Falb, geolog in vseučilišni profesor v Gradcu, prerokuje, da se bode 15. in 31. decembra t. I. jako treslo in bobnelo. Zato vsak, koji more, beži iz Stubice proti severu ali iztoku kar celih 6—8 ur daleč. Več se ne čujejo tako hudi potresi in strašno bobnenje podzemeljsko. A drugi pa pripovedujejo , da se bode gora med Stubico in Zagrebom odprla in lavo iz sebe metala, a drugi zopet trdijo, da bode jezero na stalo, ker je več bilo jezer v naši okolici; dobijo se na visokih bregih pomorski mušeljni. Naj bode to ali drugo, dobro ni, ker smo v vednem strahu in trepetu, ter se poprašujemo drug druzega, kaj bo iz tega?
Poleg potresov tudi vidimo čudna znamenja na nebu in to nad goro med Stubico in Zagrebom; videli smo dne 8. t. m. okoli 3. ure popoldne sivo meglo kakor rimska cesta, pol sežuja široka od severo-iztoka proti jugo-zapadu. Pozneje je tanja postala, okoli 5. ure po solnčnem zahodu je pa zginila. Sv. pismo pravi : „Ko boste znamenja videli na nebu in slišali o podzemeljskih potresih, bode hudo.'1
Domače novice.
V Ljubljani, 16. decembra.
(O volitvi sa kupčij sko in obrtnijsko zbornico kranjsko.) Volilna komisija je že sestavila zapisnik volilcev, ki je za ljubljansko mesto v pregled predložen pri mestnem magistratu, drugod pa pri davkarijah; le zapisniki velikih obrtnikov in rudarjev so pri okrajnih glavarstvih. Obrok za pritožbe, ki se imajo podati volilni komisiji v Ljubljani, je odločen do 26. t. m. Naj se za te volitve ne brigajo samo volilci, marveč tudi drugi narodnjaki; ta volitev je namreč politično zelo važna, ker kupčijeka zbornica voli dva poslanca v deželni zbor, zato je vsakega narodnjaka sveta dolžnost, po svoji moči delati na to, da tudi tu narodna naša reč zmaga. Volilno pravico ima v Ljubljani za kupčijski oddelek vsak, ki plača 10 gld. 50 kr. za svoj patent, drugje pa oni, ki plačuje po 8 gld. 50 kr. V obrtnijski oddelek voli vsak, kdor plača vsaj 4 gld. 20 kr. brez priklad za svoj patent.
(Za deželnega glavarja kranjskega,) kakor zvemo z Dunaja, za Kalteneggerjem ne bo za zdaj nihče imenovan, njegov namestnik pa je dr. J. Bleivveis. Ker pa v ta deželni zbor naši poslanci ne bodo šli, ne bi imel ne predsednika ne podpredsednika, toraj je postal nemo goč, vlada ga mora razpustiti. Tudi deželni odbor ne more nič sklepati, če nima predsednika , ki bo zdaj dr. Bleivveis. Tako je iz stranke naših nemškutarjev izdrt glavni klin, ki je vso njihovo moč Bkup držal, zato so tako pobiti, da se jim to kar na obrazu bete, med seboj nimajo več moža, ki bi v političnem obziru nadomestil jim Kalteneggerja.
(Prodana) je bila te dni v Ljubljani silno zadolžena grajščina Langerjeva v Poganicah pri Novemmestu za 38.000 gld. Kupila jo je dunajska hranilnica, kteri je bil Langer največ dolžan. Cenjena je bila na 164.000 gld. Upniki bo veliko zgubili. Pl. Langer je bil več let deželni in državni poslanec nemškutarske stranke.
Razne reči.
—	Urednik „Slov. Gospodarja" ostane še zanaprej profesor bogoslovja na kn. šk. bogoslovnici v Mariboru, ker je bil njegov rekurz zoper dotični zaukaz c. k. namestnika barona Kiibeka od ministerstva za poduk in bogočastje ugodno rešen.
—	„Slovenski Pravnik" se bo imenoval list, kterega namerava med letom v Ljubljani izdajati pričeti dr. A. Moš6, odvetnik, ki vabi vse, kterim je pravoslovje in oživljenje tega znanstva na srci, da ga v tem podvzetji krepko podpirajo. „Slovenski Pravnik" se bode pečal edino le s pravom, ter prinašal članke o pravnih tvarinab, pravnih vprašanjih in o pravnih potrebah. Bazglaševal bode v prvi vrsti tudi razsodbe civilnega in kazenskega sodnika ; prinašal najnovejše zakone in viših oblastnij do ločbe, ter skušal VBtrezati pravnim potrebam vseh stanov. „Slovenski Pravnik" bode zagovarjal terjatev, da naj se slovenski jezik kolikor mogoče vpelje v javno uradovanje. Ker toliko je jasno že sedaj, da se uradovanju slovenskemu ne bode moč izogniti, in daje vpeljava tega uradovanja le vprašanje časa. Vsakdo objektivno misleč.h pa mora pritrditi, da se s slovenskim uradovanjem pravna zavest med narodom pokrepi iu zakonov vpljiv pomnoži. In če bode sodnija , ki drži tehtnico pravice nad ljudstvom, v ljudskem jeziku govorila, bode to le povišalo njeno veljavo. Sodelavci se ne bodo tehtali po političnem mišljenji in sprejemali se bodo tudi nemški spisi, ktere potem uredništvo na slovensko preloži. List bode izhajal vsakega meseca petnajsti dan v zvezkih, po 2 poli navadne osmerke obsežni. „Slovenski Pravnik" stane: za vse leto 4 gld. za pol leta 2 gld., za pol leta 1 gld. Naročnina naj se pošilja uredništvu „Slovenskega Pravnika", v Ljubljani, v frančiškanskih ulicah št. 16.
—	Katoliško-političnadružbaza kraljestvo češko imela je dne 8. t. m. shod, ki je bil obiskan obilo. Ko odpre sejo predsednik grof Schonborn, govori J. Ryselka, profesor gimnazijski, o okrožnici papeževi. Omenja v začetku govora svojega bednih kristijanov pod vlado turško ; omenja žalostno 8tanje drugih Slovanov. V novejšem času pa so se jeli gibati tudi zatirani Slovani. Balkanski narodi oprostili so se turškega jarma; bili so jim na pomoč severni bratje. Doba 500letnega robstva je pri kraji. Ni čuda , da so se drugi narodi jeli bolj zanimati za Slovane. Čujemo nam glase prijazne, a tudi krokarji nas strašijo s krokanjem svojim ter nam oznanjajo pogin. Med prijaznimi glasovi iznenadil ter jako raz veselil nas je glas iz Rima, glas papežev 1 Po vesoljnem svetu obhajajo naj slovesno god bv. Cirila in Metoda, aposteljnov slovanskih! Po vesoljnem svetu naj se častita, da nam čem preje izprosita pri Bogu zjedinjenje razkolni kov. Razkol naj preneha, da, jenja naj Slovanom silno pogubni razdor! Javaljne bi se svetil polumesec na zofijski cerkvi v Carigradu, če bi ne bilo razkola; ne bil bi padel car Lazar na Kosovem , ne bil bi postal z njim suženj ves narod srbski, ko bi ne bilo nesrečnega razkola! Prav ima toraj sv. Oče, da tako krepko naglaša potrebo zjedinjenja Slovanov v veri. Zato moramo biti papežu hvaležni iz srca. Za njim govori prošt Štulc v jednakem smislu. On predlaga, da naj katoliško-politično društvo povabi vse Slovane katoliške, severne iu južne, da bi šla deputacija, v kteri so zastopani vsi trije narodi, v Rim ter se zahvalila v imenu vseh Slovanov sv. Očeta za njegovo očetovsko ljubezen do narodov Slovanskih. Ta predlog
bil je, seveda, z navdušenjem jeduoglasno sprejet. Za tem je govoril dr. Borovy o žalostnih razmerah katoličanov na Francoskem, on slednjič predlaga : Katoliško - politična družba za kraljestvo češko izraža redovnikom duhovnom v Franciji, ki so po zadnjih dogodbah trpko zadeti, a tudi vsem katoličanom francoskim posebno še neustrašenim sodnikom srčno svoje obžalovanje ter popolno soglasje proseč , da bi s pomočjo Božjo katoličanstvo kmalu si pridobilo prejšnjo veljavo.
7 katoliški Mm f Ljubljani
stolni trs štev. O,
se dobivajo sledeče izvrstne knjige:
Armer Seelen-Monat v. P. Laurentius Hecht.
Andacht-üiuneen fiir 30 Tage 78 kr. Ueber den Mess - Wein v. Jakob Nostadt; zlasti
riandane* |>otr--brm 12 kr. Das Christenthum und die grossen Fragen der Gegenwart von Dr Albert Stöckl, 3 zvezek 2 gl. 10 kr. Die Schätze des römisch-kathol. Christen von
Dr. Job. Zwcrg»'r 45 kr Die Mädchen-Erziehung von Feliks Dupanloup
2	gm. 40 kr.
St. Francisci Blüthengärtlein von Dr. Kaulen'
1 gld. 80 kr. Schönheiten des Rosenkranzes von Dr. Konrad
Martin 90 kr. Theologie des hl. Ignatius von Dr. Jos. Nirschl
1 gld. 20 kr. Papst Leo XIII. in seinem Leben und Wirken
von P. Btno Kühne 1 gld 35 kr. Heidenthum und Offenbarung von Dr. Engelbert F scher 3 gl. 60 kr. Theologiae Dogmaticae Compendium I. thom. von H. Hurter S. J. 1880 2 gld. 65 kr. Ravnokar je pa tudi izšel II. zvezek, III. zvezek pride na svitlo s koncem leta (tretji natis preglpdan.) Fremdwörterbuch mit Bezeichnung der Aussprache und Betonung von Dr. Job. Aug. H^yse. — Celo delo (v šestnajstem natisu)
3	Kid. 96 kr.
Real-Encyklopädie christlicher Alterthümer von
Dr. Kraus, pro Lieferung 1 gl 8 kr. Pädagogik, Lehrbuch von Dr. Alb. Stöckl 3 gia. 15 kr.
Dr. Jos. Belfert s Anleitung zum geistl. Ge
schäftsstyl 4 ein Populäre polemische Dogmatik, oder 51 Abende nes Pfarrers von Kirchenfels von Dr. Ant. Jarisch 3 gl. 60 kr.
Za cerkvene govore se zlasti priporočajo:
Blätter für Kanzel-Beredsamkeit, vreduje Ant Steiuer v Beču. Sodelujejo gg. E. KröneB Dr. Ant. Kerschbaumer, Dr. AI. Heben-streit in drugi, ua leto 10 sošitkov 3 gl. 60 kr. Kdor želi vsak Bošitek posebej iu prostega stroškov 4 gld. 20 kr. Kanzel-Vorträge des Dr. Math Eberhard, Bi-schofes v Trier in 30 Lieferungen ä 60 kr. Od vsih strani čez vse hvaljeno delo. Predigten auf Sonn und Festtage des Kirchenjahres v. Dr. Wilh Molitor. V uveh zvezkih bl. 12 sošitkov po 60 kr.
P. Rudolf Graser's Predigten auf alle Sonn-und Festtage dos Herrn. Drugi natis 7 gl. Summa Theologiae Thomae Aquinatis thom.
1. do VIII. 15 gl. Sendboten - Kalender „Dem Teufel zum Trutz, den Leuten zu Nutz , dem Guten zur Wehr, und Gott zur Ehr." 30 kr. Glücksradkalender für Zeit und Ewigkeit 40 kr. Accessus et recessus altaris, seu preces a sacerdotibus ante et post missam dicendae 24 kr. Knjižica ima razne molitve za razne dni, posebno mnogo molitvic z odpustki.	(2) V zalogi ima ali po željah naroča še mnogo drugih katol ških kalendrov, časopisov za zabavo iu poduk n. pr. IlausBchatz, Alte und neue Welt, Katholische Missionen itd.
Katol. bukvarna.
J. lazniki nasledniki v Ljubljani.
Iidajatelj in odgovorni urednik Filip ladrlp.