r NajrcCji iloroiaki dnevnik ▼ Združenih državah y Vc(ia za m leto Za pol leta -Za Ne* York celo leto Za inoz . - $6.00 $3.00 $7.00 celo leto $7.00 71 I GLAS NARODA tist^Blovenskih ^delavcev t Ameriki« TELEFON: CHeUea 3-9878 ko. 200 — Ste v. 209 Entered aa Second Ola— Matter September 21, 1908, at the Port Office at Hew York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELET OH: CHalMA 9—1878 NEW YORK, TUESDAY, SEPTEMBER 6, 1932. — TOREK, 6. SEPTEMBRA 1939 VOLUME XXXX. — LKTNTX WILLIAM GREEN JE POZVAL DELAVSTVO K ODPORU Priprave za novo (armersko stavko BOJ PROTI KRČENJU PLAČ IN PA ZAVAROVANJE PROTI NEZAPOSLENOSTI - JE GLAVNO Predsednik Ameriške Delavske Federacije je odločno napadel nove načrte za skrčenje plač. — Ako bi se gospodarski ooložaj količkaj izboljšal, bi se tudi število nezaposlenih znižalo. — Nakupna sila se je zmanjšala za polovico. WASHINGTON, D. C., 4. septembra. — Predsednik. Ameriške Delavske Federacije, William Green, je pozval včeraj vse delavce, naj odločno nastopijo proti krčenju plač ter naj se z vso silo pro-tivijo tozadevnim načrtom ameriških delodajalcev. Nato je navedel predlog železniških družb, ki nameravajo znižati svojim uslužbencem plačo za dvaj-ret odstotkov, dasi so šele pred kratkim sprejeli desetodstotno skrčenje. Po njegovem mnenju bo kongres še to zimo pre-iskal finančne in trgovske zveze železniških družb. Ako se bo vršila preiskava nepristransko, bo najbrž priporočen šesturni delovnik za vse železničarje. Poskus železniških družb, da ponovno skrčijo AMERIŠKI DIPLOMATI ODVEDENI Perzijski roparji so odvedli tri ameriške diplomate. — Perzijski vojaki so jih osvobodili. Washington, D. C., 5. .septem-tembra. — Tri ameriška diplomati«, katere m) perzijski roparji od-veli v noči 1. septembra, so perzijski vojaki osvobodili. Odvedeni so bili sledeči diplomat je : Robert T5. Strceter iz. Columbus. ()., konzul in tretji tajnik pri ameriškem poslaništvu v Teheranu. , Cyril ]j. F. Thiel iz Chicago, konzul v .Jeruzalemu. Thomas A. Hickok iz Rochester. Pa., podkonzul v .Jeruzalemu. X njimi je bil tudi odveden svojim uslužbencem plače, predstavlja splošno po-'11" Affha u*\™}' k/ je, biI .» i i i i • i -r* |. ., V J splošno znan ameriškim turistom lit ko vseh delodajalcev. lo politiko je označil Green kot nesmiselno in kratkovidno. Kapitalisti oe izgovarjajo, da so cene vsem življenskim potrebščinam znatno padle in da bi ne bilo delavstvo vsled skrčenja plač nič prizadeto. — Delavci bodo protestirali, — je rekel, — in ne bodo sprejeli nobenega nadaljnega skrčenja. Vse delavce, organizirane in neorganizirane, bomo pozvali na boj. Green je rekel, da je sedaj v Združenih državah enajst milijonov štiristotisoč delavcev brez dela in zaslužka. Ako bi se bil v zadnjem času gospodarski položaj le količkaj izboljšal, bi tudi število nezaposlenih padlo. v Teheranu. RODRIGUEZ NOVI MEHIŠKI PREDSEDNIK Rubio je odstopil. — Narodni kongres izvolil generala Rodrigueza z a novega predsednika. Mexico City, Mehika, 5. septembra. — .Na mehjto odstopivšega predsednika Pascala Ortis Rubio je narodni kongres, v katerem ima večino vladna stranka, katero vodi bivši predsednik Plutarco Elias Calle.s. izvolil generaia Abe-lardo Rodriguez. V svoji prvi zjavi kot predsednik je rekel Rodri«ru«z: — V svoji politiki napram Zdr. državam boni nadaljeval od noša jo in (prijateljstvo, kaoršno je bilo do sedaj. .Skoro ob istem času. ko je biLa-podeljena Rodriguezu najvišja čast 'V deželi, se je odstopi vsi predsednik Rubio v pala«"i Clia-pultepee poslovil od svojih prijateljev ter se je z vlakom odpeljal Kot poroča ameriški poslanik vjv Hot Springs. Ark., kjer^e na-Teheramr, fharies <*. Hart, so ro-' morava zdraviti. ' Vladni krosi so mnenja, da bo general Misruel Aeorcta. ki je bil do sedaj .prometni minister, imenovan za vojnega ministra, katero mesto je do sedaj imel Rodriguez. Mehiški poslanik v Washing-tonu Puig Cassauranc bo imenovan za notranjega ministra, za novega poslanika v Washingtonu pa Javier Sanchez Mejorda. pirjr hoteli držati Amerikanee kot talee za ve«" roparjev plemena Lur, ki so zaprli v Teheranu. POLICIJA PRETEPLA PRIČO Pekin, 111., 5. septembra — Co ronee A. K. Allen, je izjavil, da sm Martin Virant v Tazewell okr. ječi ni mogel obesiti, ker je bil že prej mrt<'V, preunkelbergoveni uradu. Allen je odrezal vrv. na kateri je visel Virant in ga je takoj pre- — Zima, ki se nam bliža, bo najstrašnejša v zgodovini Amerike, — je dejal. — Kapitalisti nesramno izrabljajo sedanji položaj ter krčijo delavstvu že itak pičel zaslužek. Strokovno gibanje je vsled krize precej prizadeto, toda delavstvo se ni odvrnilo od svojega cilja. Kapitalisti že tri leta krčijo delavcem plače in se bogate na njihove stroške. Nakupna sila fabriškega in železniškega delavca je le napol tako velika kot je bila leta 1 929. Nezaposlenost se bo zmanjšala, trgovina se bo razvila in gospodarstvo se bo ustalilo, ko bodo delodajalci opvfttili svojo kratkovidno in uničujočo politiko krčenja plač. — Vsled te politike je bilo na milijone delavcev prisiljenih znižati svoj življenski standard. Izguba na plačah in skrčenje plač znaša v zadnjih dveh letih šestintrideset tisoč milijonov dolarjev. Nato je predlagal Green uvedbo trideseturnega delovnega tedna, češ, da bi bila to delna rešitev problema. Prilike za delo je treba razdeliti med one, ki imajo zmožnost in voljo do dela. Voditelji industrij ne morejo preskrbeti nezaposlenim dela, prizadevanja pomožnih organizacij so bila pa ne le nekaj časa uspešna. Večinoma vse po~ obešen, ko je bil že mrtev. NOVA MAJNERSKA UNIJA OiUespie, 111., 5. septembra. — Ustanovljena je bila nova majner-ska unija za državo Illinois in so ji dali ime "Pregressive Miners of America". Začasni uradniki so dobili naročilo, da povabijo operatorje v državi na konferenco, da sklenejo ipogodbo glede majner-ske -plače. Dokler se ta konferenca ne se- | pomni imajo KITAJSKI GENERAL USTRELJEN Gen. Čang Tsung-Čang je bil ustreljen na vlaku. — Ce£o provinco je vrgel v revščino. Ša4ghaj, Kitajska, 5. septembra. — Prejšnji vojni poglavar provincije Santung, general Oang Tsimg-eang, ki je imel navado v vojaških pohodih vzeti k seboj svojih trideset žena in konkubin. je bil ustreljen na vlaku, s katerim se je peljal v Peiping. Njegova morilca .sta dva mlada Kitajca. Cang. ki je bil star 51 let, je bil najkrutejši vojaški povelju k. Kot mladenič je bil kulij v Vladi-vostoku. Nato se je vrnil v s»voje rojstno mesto Santung, kjer je postal poglavar roparske tolpe in pozneje governer provincije s 30 milijoni prebivalcev. Ril je skoro sedem čevljev visok in zelo močan tako da je v jezi ubil človeka z enim samim udarcem isvoje pesti. Kot governer je bil tako krut. da je ŠTIRIDESET OKRAJEV V MINNES0TI SE BO ODZVALO POZIVU SIOUX CITY, la.. 5. septembra.—Med farmer-ji in veletržci je zopet izbruhnila gospodarska vojna. Dasi je bilo koncem prejšnjega tedna sklenjeno nekako "premirje", so farmer ji obnovili boj ter onemogočili uvoz poljskih pridelkov v to mesto. Governer države iMinnesote, 01-sen, je pozval farmerje v svoji državi, naj zadržujejo do 9. septembra tako blago, ki se ne pokvari. Onega dne se bodo setsstali go ver-nerji raznih držav v Sioux City t-er se posvetovali, kako bi bilo mogoče rešiti težatven problem. ParmeTski piketi so obnovili v biržini tega mesta »voje delovanje, ko se je pojavilo na ulici šest tovornih avtomobilov z živino. Farmer j i pravijo, da bodo nadaljevali s štraijkom. če se bo konferenca governerjev izjalovila. V štirideset minnesotskih okra- A , ','.* jih so farmerji organizirali „idv- septembra. — \ es teden so bili' VLADNE ČETE ZMAGUJEJO ___V BRAZILIJI 20,000 vojakov je pripravljenih na velik napad.— Zvezni vojaki so zavzeli letališče. Rio de Janeiro, Brazilija, cem vzel skoro vse, tako da je bi la v deželi lakota celo v letih, ko je polje dobro obrodilo. Vsled tega se je nad pet milijonov prebivalcev izselilo iz Santunga v Mandžurijo. Kitajska narodna armada je leta, 1 pregnala ('anga iz Santunga ter je poiskati zavetje v japonskem mestu Dairen v Mandžuriji. Od tam je odšel na Japonsko z ostankom svojega harema. Njegovo velikansko premože- vroči boji z uporniki v Sao Paulo. General Waldozro Lima je dobil veliko ojačenje. tako da itjegova vojska šteje 20,000 vojakov t-er je prebival- sedaj v položaju, da more napa- sti Itapetininga, ki se nahaja 80 milj od Sao Paulo in ima 25.000 prebivalcev. Tekom tedna so vladni vojaki zavzeli zelo močno obrambno postojanko Capao Honita*. Do sedaj pa so že napredovali za pet milj proti me^tu. karske organizacije. John Bosch iz Atwater Minn., predsednik Minnesota Fatrmers Holiday Association, je rekel, da bodo farmerji počakali izida govor nerske konference ter takoj za -stavkali, ako governerji ne bodo mogli ničesar ukreniti. Trgovci v Sioux City se pritožujejo. da imajo vsled farmerske-ga št/rajka -velike izgube. Klavnice izgube vsled štrajka nje jp kmalu skopnel o. Xj fto^s Monteiro pripeljal svojo . . vsak dan na tisoče dolarjev ter so l porniska posadka se je umak- , .. .... , ... ... _ . ' , Ti ' . . , . • bile prisiljene odpustiti veliko ste- nila od Ita'petininga. katero m*1-1 ., , . ' , . ... vdo delavcev, sto je sedaj pod ognjem artileri-j je generala Lima. ! - Xa vzhodni fronti med Kio de j Janeiro in Sao Paulo je generali izdala poziv, da so š»rif James' dvema letoma je 40-letni Floyd Depew poročil njegovo načakinjo, ki je po pred kratkim umrla. V soboto je prišel Depew prvič na Guerinovo farmo. Guerin. njegova, samska sestra Elizabeth, nečakinja Her-sie. stara 23 let in Depew sedejo k mizi v prvi sobi. Deipew pripoveduje, da mu je žena umrla in so tudi govorili o tem. da je Depew sedaj prvič obiskal družino svoje žene. Nato pa pravi Depew : — Vidim, da ste vsi skupaj. Pri tem potegne Depew revolver, in ustreli na farmer je vo sestro. Krogla ni zadela. Nato steče Depew za P»essie. ki je kričaje zbežala na vrt. Deipew ustreli za njo in krogla jo zatdene v vrat ter je izstopila pri ustih. Ko je dekle padlo, ji pribiti na s-tari Guerin. Depew postane. imaio uradniki pravico1 grabi kla-divo ter ž njim udari skleniti s katerimkoli operator- jo svojih organizacijah že pred 10 leti predlagalo o vprašanju reparacij ie*to rešitev kot jo je nedaj sprejela lozanska pogodba, ni nikdo povabil. Kar pa .se tiče sklicanja svetovne gospodarske konference, katere inieijativa izvira iz Mednarodnega urada dela in Zveze narodov, se tudi zdi, da bo potreba še mitozo truda, da se konferenca izven sodelovanja delavstva in Zveze narodov drži vsaj nalog ki so bile v Ženevi zaže-ljene. Že 21. maja je svet Zveze narodov sprejel kot svojo resolucijo, ki so sestavili v imenu delavstva Jonhaux, Mertens in Schuerch in sklenil, da se skliče svetovna gospodarska konferenca za dne septembra. V seji diu 35. julija je svet Zvez*- narodov sprejel sklep lozanske kon-frence, da skliče svetovno gospodarsko konferenco. Takoj na seji sveta Zveze narodov dne 15. julija je toovi ravnatelj Mednarodnega urada dela opozoril na to, da se svetovna gospodarska konferenca ne sme vršiti brez zastopstva tistih, ki vsled sedanje gospodarske krize najbolj trpijo. "Važno je, da pri konferenci sodelujejo vsi, ki so interesirani na produkciji in to predvsem delodajalci in delavci." m Zahteval je, da je organizacija, ki zastopa oboje, zastopana tudi že v pripravljalnih ekspertnih komisijah. Zato je svet Zveze narodov takoj tekom iste seje sklenil, da ga naj pri delu svetovne gospodai*ske konference zastopajo Jonhaux, Grersted in Weigert. Poleg te ekspertne komtsije pa je svet Zveze narodov ustanovil še odbor sveta Zveze narodov, kateremu je ta ekspertna komisija podrejena. Ta odbor pa ima nalogo, da odpošlje v eksportno komisijo po tri finančne in gospodarske strokovnjake in da ji dodeli po etiega zastopnika delavstva in enega zastopnika kmetijstva, potem se vidi, da je bilo i to pot delavstvo izmanevrirauo. Kakor da se mednarodni svet že ni dovolj pozno zmenil za apele delavskih konferenc v Ženevi, se še sedaj odloča, da pri najvažnejših vprašanjih organizacije dela iu kapitala delavstvo ostane na strani. DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKA2S NASTOPNI SEZNAM Dta 300 Vtn 900 Dtn 400 loao V JUGOSLAVIJO K $ 4— $ 5.90 . $7 JO $ 9.50 41030 »130 V ITALIJO Ur 100 ________________________4 5.80 Lir »0_________________$11.40 Ur 300 ------------------$16.60 Ur 400 ---------------------$22.— Lir 500 ....................J*?.— .$53— a dinarjih ali <% v Ur 1000 kot iflori] nnvdcno, feoiltl Urah edel na zatožno klop 26-1 etni mizarski >pomočnik Stefan Tatkač iz Dolnje Lendave, obtožen. da je za žgal gospodarsko poslopje in hišo posestnika Tota v Dolgi vasi. Dejanje je priznal in je bil obsojen na 2 leti ječe ter na povračilo škode v višini 18.000 Din. POZIV NAROČNIKOM Vse naročnike, ki se niso odzvaJi na poslane jim opomine prosimo, da po možnosti takoj poravnajo narocino. Ko m ur to začasno ni mogoče, naj nam sporoči. Vsem onim, ki se ne bodo odzvali, bomo pri-morani vstaviti nadaljno pošiljanje lista. Uprava "Glas Naroda" govornika obtoženk je sodišče razpravo odgodilo, da se zaslišijo se nadaljnje priče. ( Otrok v vrelem apnu. Najemnik znane Grebenškove gostilne v Belih vodah. -France Ter-če, je gasil apno v jami poleg hiše. Da bi mešanje vrelega apna lažje opravil, je položil preko jame desko. Med tem ko se je Ter-če od jadne odstranil, je priskak-Ujal k jami njegov petletni sinček. 'Hotel je priti čez desko nad jamo, .pa je izgubrl sredi poti ravnotežje in padel v vrelo apno. Bil pa je še toljko pri sebi. da še je z rokami obdržal za desko. Otrokov oče. ki jo na dečkov krik prihitel, ga je rešil iz nevarnega položaja. Deček je dobil po nogah in rokah hude opekline. Prepeljali so ga z avtom v .slovenjgraško bolnico. Požig v samoti. Tretji se stopil pred sodnike 22-1 etni Walter Hicke iz Gradca. Pomladi i se je ipritepel iz Avsrije in se nastanil v Marfboru. kjer se je lotil vlomilskega porsla. Vlomil je na dveh krajih in odnesel raznega blaga za 2000 Din. trgovcu Weizenblumu iz žepa suknjiča v pisarni H tudi znatni posestnik Ivan Selan, ki je bil priveden iz preiskovalnega zapora. v katerem se nahaja zaradi suma. da je sodeloval pri ponarejanju bankovcev. Xa predlog za- u»pešen. ker na Hlapniku ni vode. niti vodnjaka. Xekaj jih je sicer odhitelo k požaru, ki pa je med tem že storil .woje. Rešiti se ni dalo ničesar. Ogenj je podtaknila zlobna roku kako naj sicer nastane požar na. tako-samotnem kraju. Posestnik Kaplar je bil zavarovan za 10.000 Din. Skoda pa je daleko večja. MOŽ JIH JE UKANIL Filmska podjetja so menila, da se bodo s Piecardovim podvigom sijajno okoristila. C'iin je telefon r;.znesel j>o svetu vest. da je učenjak pristal v bližini zgodovinskih tal nekdanje bitke pri Solferinu. s»«> pohiteli filmski operaterji od vseh strani, da bi posneli pristaja-i.je prof. Piccarda pri Gardskem jezeru. Njih veselje pa je bilo pretira njeno. Ko .so pridirjali z avtomobili na gričeviti svet veronske okolice, so se jim silno pobesili nosovi. Picard je bil namreč se pospravil vse aparate in tudi gondolo s plaščem so bili odpeljali naprej. O njem in Cosynsu pa ni bilo duha ne sluha. V Deseazanu je Piccard telefo-nično klical svojo ženo in ji naročil. naj gre mirno spat, ker je živ in zdrav. Potem je naročil, naj >e pripelje za njim v Italijo, kar se je naslednji dan zgodilo. ROXY THEATRE 50th St. & 7th AVE. "Zbirališče Vseh Narodov'' Več Slovencev zahaja v Roxy Theatre-Kot v katerokoli gledišče v N. V. Vidite najslavnejšega imer. iatjivea WILL ROGERS-A v "DOLI NA ZEMLJO" — XA ODRL* — Izvlečki iz ZeiafeM-ov« "Hot-Cha", Josephine Lucchasse. coloratura sopran, orkester 70 umetnikov, balet 32. velik zbor in razne druge krasne cqnimivoati. — Vstopnina od 35c naprej. — DRUŠTVA D NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" m Sta Mmo nil članstvo, p*£ pm vd Slovenci ▼ ftU ofcoHcft, CERE ZA OGLASE SO BURKE Ženska je takrat stara, kadar saima pravi, da je. * Desetletni deeek je pisal avoji teti in je začel pismo s sledečimi -besedami: — Draga teta! Xasa mačka, ki je včeraj dobila pet mladih, mi je potisnila pero v roko ... * Pri nekaterih divjaških afriških plemenih je običaj, da možje prodajajo .svoje žene. Divjaki jih torej prodajajo, marsikateri eiviliziran človek bi jo pai rad zastonj dal. * Zaradi obkke bi rada govorila s teboj — rekla ženica twoje-mu zaposlenemu možu. — Kratko napravi — se je zadri nanjo. — Ja. .samo do kolpn. Misel. Bog iz nebep. ve. če govori resniro devica, ko stiska de.snieo in pravi:— To je res. * Včeraj je bil Delavski praznik. Lahko si je misliti s kakšnimi občutki ga je praznovalo enajst milijooiov nezaposlenih. In s kakimi občntki bodo praznovali prihodnji ameriški praznik — Zahvalni dan .. . * Rojaku je rodila žena r>ina-pr-vorojenca. Ves sreape — mu je rekla žena in s6 obrnila k steni. * — Kako je to, da imaš ti črn* lase. tvoj mlajši bratec pa plave? — Veš. ko nem prišel jaz na svet. je moja mamica imela še črne lase. ko pa' je prišel moj bratec. je pa imela že plave lase! * Znameniti igralec Pallpnberg je prišel nekega dne na dunajsko glavno pošto, da bi oddal na k 37-nk-o. Stopi k linici. T'radnik si o-gleda nakaznico od vseh strani in pravi: — Dragi gospod, s svinčnikom ne gre! Nakaznice je izpolniti 8 črnilom! Pallenberg tstopi godrnjaje k mizi. potopi poštno ■pero v črnilo in prične pisati. Pero je bilo strašno, »pisanje bi se lahko imenovalo packanje. Končno je Pallenberg nakaznico izpoknil. stopil je k lini in ves besen zasopihal uradniku: — Povejte- mi. s tem peresom je gotovo Marija Terezija podpisala poročno pogodbo 1 1'radnik ga pogleda, ne da bi ga razume! in pravi mirno: — Informacije se dajejo ob linici št. .'i. * Kako srloboko socijalno čuteče bitje je človek, dokazuje njegovo sočutje do bližnjega; na.tvečja nesreča drnfjih fra prizadene sa-■mo toliko kolikor prizadene njegove interese. * Nemčija ima Hitlerja,. Italija Mnssolinija. Rttsrja pa' Stalina. Vsak hoče na svoj način osrečiti «voj narod. Amerika, zaenkrat se nima diktatorja. V sedamjeii^ času bi t»e tndi sleherni bra*iil prevzeti diktatorsko mesto. Nekateri pravijo da bi že v prihodnjem ameriškem kongresa odpravljena prohibieija. Zakaj odpravljati stvair. katere sploh nikdar nismo imelif * Taka je karijera, vsakega' pisatelja oziroma časnikarja. ^Jprej hrepeni, da bi videl kako svojo stvar tiskano. Ko to d owe že. gen strahovito jezi, če ga kdo kritizira. Pravi pisatelj oziroma časnikar je pa šele tedaj, ko ga jezi, ee ga kdo hrvali. - ______„ • —— asaasB ... _ NEW YORK, TUZSDAY, 8ZPT «. 19» ID LABQSST BLO Dmr bv.1.1 CRAZIA DELEDDA: Nihče izmed liatih, ki vedeli is njegovo xtraSni rokodelstvo, in m» he ga bili kdaj poslužili ali pa so to se nameravali, ga ni imenoval s tem imenom; nasprotno ho ga i-meli, v .saj na zunaj, za zakonitega sodnika in rablja. Dejansko tudi r.i sprejemal ''izvršitev" razen v izrednih »lučajih pravičnega ma- t vmijH ali ve je halo treba »praviti « |nti človeka, ki je motil pokoj po*amestnega moža ali družine. In natančno, temeljito je proučil "vzroke", preden je prišel do ne prek Učljivega sklepa; brez vitjih pomislekov, brez verskih na-čt I, brez praznoverja. Ni veroval v lioga ne v |Hi>iurt-no življenje: ni veroval niti v u-radno pravičnost, kajti prvo usmrtitev je bil i/vršil na *voj lastni račun, rzgubivši pravdo, ki je iz majhne zadeve mm raslo v veliko in jo "je pretura končala z ovržbo ter ga uničila. A pravica je bila na njegovi strani. Hišo iu opravo *o mu prodali na dražbi; od jeze in /hlopsti .si je hil grizel roke in kri »e mil jr upokojila šele tedaj, ko je videl teči kri uvojega »ovratnika Ko je tako p<»«tal morilec, ga m dna obla>t ni kaznovala in še za^ltdovaia ne; tako ne je pridružil posmehljiv, če ne brezobziren čut svobode, ki jo ima človek, da hi sam jtoišče pravico. Nekega večera, v prvih časih bede in ponižanja, pijan od vina in žrloati, je govoril o tem svojem prepričanju nasproti nekemu prijatelju. ki mi je -bil jrrtožil, kako tudi njega neki nasprotnik preganja in mu grozi uničenje in smrt. — Spravi ga moči ni. Toda prijatelj je bil slabič poti, druge |M>- bo- M O R I V E C — Koliko daš? In sta si pogledala v oči, kakor se morajo gledati demoni. Sedaj, po mnogo letih in po mnogoterih dobro uspelih izkušnjah, se mu je ponudil i*>seben slučaj. Mož. ki t*i je bil znova pridobil premoženje in je veliko potoval po konjskih kupčijah, je nekega dne m.letel na vdovo, še mlado, vznemirljivo Ie}>o in trmasto. Njen dom sr je dvigal sredi višnjevka^tega oblaka oljk. na rebri griča, vrhu katerega j«' čejiela siva vasica, kakor da bi bila vzklila i/, tistega sivi ga kamena. In bila je tako boksita, da je imela v tem kraju, kjer .s<> moški jezdili samo na oslih, na ):roja>nila : sam je govoril z njo dobrodušno iu prijateljsko. — Tako ste podobni neki osebi. jailjivee, pripomnil je pa. da mu ki j-» poznam in ki jo poznate mor-n» bi bilo nevščeno, če bi bi dobil da tudi vi: mlinarju tu doli v par-k"(r». ki bi mu hotel pomagati. ( ni oljarni. Ali ste si morda v «o-On je vprašal v pijanosti: rodu? Še nikoli ga nisem videl, nikoli poznal, nikoli slišal o njem, — je odgovoril mož s tihim porogom. — In vi * — Jaz.' Poznani ga le predobro. Ogoljufal me je že neštetokrat. — To ni laskavo za mojo j>o-dobnotvt. In upam, da me ne gledate tako čudno .zato, ker se bojite, da se mu podoben tudi po lastnostih. — Da, da, — je dejala smeje se, kakor pomirjena. — Oči imate drugačne: to so oči poštenega človeka. Ni povesil pogleda; kajti nasproti njej se ni čutil samo poštenjaka. ampak tudi. vsaj trenotno, velikodušnega m prijateljskega. Tedaj mu je začela pripovedovati mlinarjeve goljufije, ki po-zakonu niti niso bile goljufije, ker mu je bila posodila denar brez obresti in brez menic in ji ga on ne namerava vrniti. — Tudi olje mojih oljk si je bil lansko zimo pridrzal. z obljubo, da mi ga bo dobro prodal. Res ga je prodal, prek let ni k, toda v svoj dobiček. — Ampak, oprostite, da vprašam — ali nimate mož, hočem reči sorodnikov, .z zdravimi jetri. ki bi ljudi naučili spoštovanja do vas.' — Nikogar nimam: nisem doma iz te vasi; je nekaj sorodnikov mojega ubogega moža. a ti ptiči, ki stanujejo gori v vasi, me sovražijo. ker mi je pokojni zapustil svoje premoženje. Oni so prvi, ki se smejejo, če se mi zgodi kaka nesreča. Mož je srkal vino in se zamislil: njegov stari rabeljski nagon se je zbudil v njem, vsekakor v plemenitejši, skoroda nežni obleki. Vprašal je: — A v kakšni obleki se je bil predstavil prijatelj ? — Oh. to je dolga storija, — je (Nadaljevanje na 4. strani.) NEVARNO POLETJE Vroča poletja, v ostalem pa tudi zelo mrzle zime, imajo zelo neugoden vpliv na človeško duševnost in pospešujejo duševne bolezni. — Pfeihiatri to že davno vedo, zlaati pa dr. Toulouse, eden najbolj znamenitih pariških ^specialistov za duševne motnje. Vročina je ugoden razvojni či-nitelj za bolezni, ki jih nosi človek skrite v sebi .pravi dr. Toulouse. Stari ljudje, ki imajo pokvarjen krvotok, so najčešče žrtve vročine, a tudi mladi, ker so njih živčni sistem še posebno občutljiv zanjo. Povsem napačno je torej, če se takšne osebe ure in ure izpostavljajo najhujšem soncu, kajti to jim ne bo ozdravilo eventualne bolezni, temveč jo bo še poslabšalo. — »kopičevanje ljudi na prostem v vročini isto tako ne vpliva dobro riti telesno, še manj |>a živčno. Ali ni čudno, da so se največje revolucije in dogodki, ki so se končali s krvavimi vojnami, primerili baš poletiV ročna je tu po največ razburila duhove. V vročem letnem t'asu je opažati tudi povsod porast seksualnih zločinov. REHABILITIRANI FALSIFKATOR Knjigarna "Glas Naroda" 216 Weat 18th Street POVESTI in ROMANI OVtdalJvtao}«.) .71 .M .JSO NiU leta. trda vet______ broširana ............................ Na Vndfjskfh otokih .................. N mM Iftadjo_________________ Nekaj h rusk* igiiswiw..............JJ Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote i tajnih pohodov blvfe- tC* »loTcDRkomi tiolko _______—----1.50 Ob M letalci Dr. Juta B. Kreka ...25 trdo vezano mehko Tfari .............................«(# PraprrfanoTf tfodhe.........................J9 r»oti In iMki __________________________ss P«lff Kajetan___________L— Plnrrlnokl otok ...................M fro vira kladiva ................................JS9 PaMrkl h Kota (Albrecfct) _ Prihajat, povest ra pelinJa Fausta ....................... l.M Povesti, pesmi v prosi (Baudelaire) trdo vosano —-----—..............L— Po strnili klefenfc__________________H Revolnrlja na Portugalskem ...........30 R bivši policijski ravnatelj v Budimpšeti in šef madžarske varnostne službe, ki pra jo afera ponarejenih bankoveev obenem s prim-em Windischgriitsom niično kompromitirala v mednarodni javnosti, s** pojavlja v novi vlogi. Madžarska ministrstva že dalj časa snujejo načrt domače filmske proizvodnje. Tvornieo "Hunnia". ki naj bi se osnovala z izključno madžarskim kapitalom, bo subvencionirala tudi država. In to .podjetje si je izbralo Xadossy-ja za svojega vodjo. Glavnico za madžarsko filmsko produkcijo so dali na razj>o]a}ro budimpeštanski mogotci, med katerimi je več čla'nov vlade in o-seb. ki j-m .stoje zelo blizu. Interesa nt no je tudi. kako opravičujejo izvolitev Kadossvja za ravnatelja podjetja. Pravijo, da je "reprezentativna osebnost". Xadossy pa izjavl'ja, da se lx> energično poprijel dela. kajti "denarja imamo kot toče". Madžarski filmi bodo seveda propagandnega značaja in "bodo zategadelj imeli štiri jezično besedilo: madžarsko, nemško, francosko in angleško. Mak trda ves 1.— trda vos______________J2S Skrivnost najdenko Splošna Knjižnica St. I. i Ivan Alhrocht) izvirna povest, 104 ftt. 2. (Rado teviraa :) Na 1S1 atr^ (Fvan Rozman) J T 4 ----------------75 Stev. 9. (Univ. prof. dr. Franc Weber.) Problemi sodobne filozofije. 347 strani, brofi. _________70 fit. 10. «lean Albreht). -Andrej Ternoue. relljefna karikatura ln minulosti, 55 str., brofi..........25 fit. 11. (Pavel Golta» Petertkove poslednje sanje. bc*l£na povest St. 12. (Dr. Kari KngUS) Dennr narotlno-gospodarski spis, posle venil dr. Albin Ojrls, 230 str., broi--------------------JO fit. 12. (Fran llilčmski) Mocofai prstan, narodna pravljica v 4. deJsnjih, »1 str, broS. ................JO St. 13. (V. M. Garfiin) Nadeida Nikolajevna, roman, poslovenil U. Zon, 112 str., brofi.____________Jt% fit- 14. (Dr. Kari EngliS) Denar, narodno-gospodarskl spis poslovenil dr. Albin Ogris, 230 str., brofi. , ............* i St 15. Edmoad te itales de Gon-court, Benee Maupenn ............»....40 St 1«. (Janka 8aa.ee) Življenje, pesmi, 112 str., brofi. _________________45 St 17. (Prosper MsrimeeJ Verne dofie v vieah, povest, prevet Mir-Ko Pretnar, 80 stra. _____ St 18. (Jarosl. Vrchllcky) Oporoka lnkovikega grnjMakm, rese-loisra v enem dejanju, posloro-nil dr. Fr. Bradač, 47 strani, brofiirano -____—________________ NERVOZNA DREVESA (V mo<'no udarimo cvetočo vejo ostro list nega javora, bomo opazili. da se cvetni p^clji na njem zakrrvijo in pobesijo. kakor da je drevo zarutilo bolečino. Pri mladih lisitih moremo i>;to tako opazovati, da se listna ploščina obrne, kakor da >e hoče lrst hraniti, v smer udarcu. Talijev razlaga to občutljivost s tem. da popiist.i delovanje staničja na strani, ki jo je zadel udarec. Ta ! VAMPIRJI Spisal EMILE GABORIAU 1 VELEMESTA 8 Mladenič je bil bas podpisal menico, ko se je vrnila Roza, obložena z živili. Obraz ji je kar žarel od radosti, kakor da jo je doletela v življenju izredna sreča. Oči so se ji nekam čik1ih> svetile. Toda Paul tega ni opazil, kajti gledal je starega eksekutorja, ki je pazljivo preči t al menico, potem j<> ji-j)a spravil v žep kot da je največja dragocenost. — Razume se gospod. — je dejal Paul, — da je datum gola formalnost, ker ni verjetno da bi prihranil v štirih mesecih toliko, kolikor sem dolžan vam. Oče Tantaine se je nasmehnil. — Kaj bi dejali, — je odgovoril, — če bi vam zdaj, ko sem vam posodil teh petsto frankov za nameček še omogočil vrniti mi jih v enem mesecu ? — Kaj ! To bi mogli storiti, gospod i — Sam seveda tega ne morem storiti, i-mam pa prijatelja, ki ima dolge roke. Ah, če bi ga bil nekoč ubogal, bi mi zdaj ne bilo treba stanovati v tem siromašnem hotelu. Sicer pa... Ali hočete stopiti k njemu v mojem imenu! — ('e hočem! Saj bi Ibilo blazno zamuditi tako ugodno priliko. — No torej, še nocoj posetim svojega prijatelja in pomenim se z njim o vaši usodi. Pojdite k njemu jutri točno opoldne. ('e se začne zanimati za vas, je vaša sreča tu. Vzel je iz žepa vizitko in jo pomolil Pau-lu, rekoč: — Moj prijatelj se piše Mascarot in tu je njegov naslov. Roza je ta čas pripravljala obed. Miza je bila polna jestvin, v peči je veselo plapolal ogenj in v izbici sta goreli dve sveči, ena — Že vem!. . . Izvršena je bila tatvina in vi ste tatu za petami, je-li t O, to mi je znano. . . Ali naj Vam po veni. kako in kaj je bilo t Ko je prišlo siromašno oblečeno dekle z bankovcem, se mi je takoj zdelo, da nekaj ni v redu. Dobro sem si jo ogledal in opazil sem. da se ji roka trese. — Dovolite. — ga je prekinil oče Tantaine. — saj vam nisem rekel, da gre za tatvino. Povejte mi raje, če bi spoznali tega dekiiča > — Seveda, gospod. Bilo je prekrasno dekle in če se in* motim, stanuje tli blizu v zakotnem hotelu. Ali naj pošljem vajenca na policijo i — To hi bilo odve.č, dragi gospod, — je odgovoril stari sodni eksekutor. — da, h: hil vam celo hvaležen, čc bi za enkrat sploh molčali o tej zadevi. — Oh. že razumem! Indiskrctnost bi u-tegnila vse pokvariti. — Seveda. Prosim vas samo, da mi dovolite zabeležiti si številko tega bankovca, če ga še imate. In prosim, da tudi vi zabeležite to številko v svoje knjige ter pripišete današnji datum. Vse se je zgodilo po starčevi želji in gospod Melusin je spremil očeta Tantaina celo do praga; dolgo je zrl za njim trdno prepričan, da je storil v berača preoblečenemu — visokemu policijskemu uradniku važno uslugo. Oče Tantaine je pa odšel na trg du Petit Pont in se oziral na vse strani, kakor bi koga iskal. Hodil je sem in tja in pogledal v vsak kotiček, naenkrat je pa pomirjeno vzkliknil. Zagledal je tistega, ki ga je iskal Hil je dvajsetletni postopač, ki hi mu pr. je bila zataknjena v polomljen hotelski i človek prisodil komaj petnajst let, suh, svečnik, druga pa kar v prazno steklenico, j slabo raščen. Stal .je na vogalu nabrežja i i i - • 4. - - o i ' St Michel in Petit Ponta. izteeoval je ro- Pqgled na polno nnzo jestvm je Paula po- ^ •» tolažil in pomiril tem bolj, ker je bil že pošteno lačen. — Začnimo! — je vzkliknil. — Začnimo! Roza, sedi na svoje mesto, a vi, dragi gospod sosed, boste naju gotovo počastili m va biti livležna samo vam. ki> in prosil miloščine, obenem je pa skrivaj pogledal na redarja pred mostom: prav nič ga ni motilo, da ga je redar že dolgo opazoval. Videč, da stoji dozdevni berač nepremično na svojem mestu in da se zanima sa- i-i- ♦ j• i . , mo za milodare, je redar končno odšel. Po- poskusili z nama jedi, za katere mora- ^ . "1*1 . .... , , - stonae ic nekai rasa zrl za njim in ko je biti hvlezna samo vam. v. J , " . . .„ . . .. 1 zavil za blizn.io luso, se je porogljivo na-Toda oče Tantaine se je zelo prijazno o-i smehnil. Njegovi umazano-rdeči lasje so bi-•a vi čil. čeprav je moral priznati, da je \\ redki, [>olti je bil jekleno sive, a iz oči pravičil vabilo zelo zapeljivo. Zatrjeval je, da ni lačen in da ima na drugem koncu Pariza ob pol šestih zvečer važno sejo, ki je ne sme zamuditi. — Pa tudi z Mascarot oni moram nujno govoriti, — je dejal Paulu. — Moram mu povedati, da ga nameravate posetiti, in u-gladiti vam moram pot do njegove rado-darnosti. Odhajajoč je na stopnicah zaslišal rado-občutijivost popusti s starostjo in stni smeli mladih zaljubljencev. čim večje je število udarcev vi VT . . .. , . kratkem času. I ~ No le »abavajta tieka, le zabavaj- •Tjrsti omenjenega javora ne po-; ta se! — je mrmral sam pri sebi, — morda besijo že v močnejšem dežju. Ro hinija pobe.si svoj." liste že po ne koliko udareih. veliki lučn.ik pa odvrže po udarcih celo svoje cvete. St. 19. (Gerhsrt Haoptaan) Da* vas, dram. bajka ▼ petih dejanjih, posloven 11 Aston Fantek, 124 strani. broS. ----------M fit. 20. (Jul. Zeyer) Gsaspa« «■ Hoararaaald, japonski roman, te feSCloe pre vel dr. Fran Brada C. 1M strani, brni. _______________„,M St 21. (Frlloiin 2olna) DvuoJst toiHfihw> ipAk. IL, 7S str. bro«. —......i---------------M At S. (Tmtej) Poziv! Izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. Mno go jih je, Id zo radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo ročnšno točno. Uprava "G. H. »» se skupaj nikoli več ne bosta smejala. Potem je odšel v hotelirjevo stanovanje in potrkal plaho na vrata kot človek, ki mu je vzela beda ves pogum. — Plačati vam moram za štirinajst dni, gospod, — je dejal boječe. In položil je na mizo bankovec za deset frankov. In ta čas, ko mu je Loupias pisal potrdilo, je začel govoriti o svojih zadevah; pravil je hotelirju, da mu je padla nepričakovano v naročje bogata dedščina tako, da se mu na ^tara leta ne bo treba pehati za koščkom kruha. Čim je pa stopil na ulico, se je skrbno ozrl na vse strani. Nekaj časa je ogledoval bližnje trgovine, potem je pa krenil naravnost v trgovino na vogalu ulice. Lastnik te trgovine, debeluhast, nervozen možic, se je pisal Melusin. — Oospod, — je dejal z zapovedujočim glasom, ki se ni nič kaj ujemal z njegovo siromašno zunanjostjo, — aH ni prav kar menjala neka mlada dama pri vas bankovec za petsto frankov? — Da, gospod, — je odgovoril Melusin. — Toda, kako ste mogli to zvedeti--- Toda naenkrat je obmolknil, se prijel za glavo in pripomnil: iiiu je odsevala cinična predrznost. Oče Tantaine je krenil naravnost k temu beraču iu mu prisolil tako krepko zaušnico, da mu je odletela čepica z glave. Postopač se je naglo obrnil, čim je pa zagledal starca, mu jc zaprlo sapo in zamr-mral je: — Zdaj me pa ima! Sklonil se je in hitro pobral čepico. — Tako torej izpolnjuješ nalogo, ki sem ti jo poveril! — je zarohnel oče Tantaine. — Na moj-e priporočilo ti je preskrbel gospod Mascarot dobro službo, zaslužiš Uinogo denarja in vsega imaš v izobilju. Toda dogovorjeno je bilo, da ne boš več beračil. NADALJEVANJE SLEDI Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenelrih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo zmerne. Knjigarna "Glas Naroda" ■SlBja«! ODI" NEW YORK, TUESDAY, SEPTEMBER 6, 1932 m LARGEST SLOVENE DAILY In U. S. A Trpljenje ljubezni BOHA* IS SITLJSHJA. =585 Za GIm Naroda priredil L R —B f x>n— B ^——m 3 37 (Nadaljevanje.) po- ■lo- Ivanka Tičarjeva je opazka katko iskreno je pogledoval svojo nevesto, plavot&so, zastavno, priprosto, toda okusno oblečeno dekle. Vroča nevoščljivost in bolest se dvigne v njenem srcu. Ako bi ljubil Ivanko, bi jo gotovo napravil iza boljšo. Tako pa ni imela nikogar, da bi se ga oklenila, ni imela pravega doma. Pleše dalje na svoji lahki življenjski poti, danes temu, jutri drugemu v zabavo in veselje. Ako je imela tudi sree, ki je zahtevalo ljubezen in resnično dobro, po tem ni nikdo vprašal. Nepopisna žalost se je poloti; mogla bi jokati. In v to razpoloženje pride Mirkovo vprašanje : — Kako to da ste dane« sami T — Ali ne razumete, da včasih čuti človek za to potrebo T Moja maiti je za nekaj dni odpotovala. — In prijatelj? Hotel je kaj slišati o dr. Groma, zato je stavil to vprašanje. Ivankino mehko razpoloženje so te besede pregnale. Taki občutki uiao bili za tako bitje kot je bila Ivanka. Pripravljena na boj, pravi razažljena: — Ali mora vedno biti kak prijatelj poleg f — Seveda. Drugoče je predolgočasno! — Zelo ste radovedni, gospod doktor! — Recite rajši, da želim kaj izvedeti in to spada v moj klic. — Potrebujete predmete za svoje učenje. — Vedno! Saj veste, gospica Tičar. ako človek pogleda v veško življenje, vidi romane, katerih noben pisatelj ne more popivati. Iz nepoznanega vzroka se Ivanka jezi na Mirka. Hotela se je maščevati, zato mu živo pogleda v obraz in pravi: — Tako tudi to uro, gospod doktor! Dobro je vedel, kaj je mislila. Bila je zel-o drzna in brez olike. Malo v *.trahu pogleda skrivaj Ulo, ki je, četudi ji ni ušla nobena beseda, veselo gledala vrabce, ki so se vesela vriščaje pulili za njene drobtine. — Ali ste v zadregi za vsebino romana? Vem za jako lep roman! Ali naj Tam povem? Iva nka »klen«* roke na mizi in pogleda Mirka z velikimi očmi : — Na pr..- Mlado ode.kle iz nizkih razmer si poželi boljšega življenja — vse ozračje, v katerem je častihlopno, pa ne neumno dekle zrastlo — duh po revščini! Film je bil za dekle zapeljiv; po-Kkusila je v njem in imela je uspeh, epočetka v manjših vlogah! Nato so prišli moški! Dekle je bilo revno; živeti je morala, za svoj »hikiic je rabila b-pe obleke! Bila je mlada in lepa! In prišlo je, kakor je moralo priti! Kmalu opazi, da ima veliko moč nad moškimi; seveda je to izrabila! Dokler ne pridne nekdo, ki mu je podarila celo svoje srce. Toda ni imel oči, da bi to vide*! Ko se je prt kratkem času naveliča, jo odslovi! Brez srca! In ni vedel, kaj je Moril. .Seveda *e je dekle tolažilo, kot se tolažijo taka dekleta! Zelo jo je boleJo, pa nikdar več ne bo preboljeno! Njeno sree je osta-io prazno; in zdaj se maščuje nad vsemi in nikomur ni zvesta! — Ivanka se zasmeje. — Kaj mislite k tej vsebini za roman? Kako vam ugaja ta misel? Dam vam jo na razpolago. — In malo lahne-jr reče: —O, dragi gospod doktor, ali imate kao cigareto? Kavno prej aem zadnjo pokadila. — Prur.im ! Mirko ji ponudi cigaretno dozo in Ivanka vzame dve cigareti. — Ali smem* — Eno prižge. — Hvala lepa! Malo ga jeprevzolo, kar mu je Ivanka ravnokar povedala. Kaj je nameravala s tem? Ali t»e je hotela opravičiti za svoje življenje? t'li se dekle smili; tako se je zatopila v njo — kako nesrečna ;n kako raztrgana je morala biti njena notranjost! Prepričana je lila, da je bil Mirko deležen njene prave ljubezni — njen g-las je bil preveč pristen! Ra vno sedaj Mirko ni .smel vedeti, da ji je znano, kako razmerje je imel z Ivanko, drujrače bi bilo njegovo osramočenje še več-J^ — bilo jra je »ram, to je opazila na njem! Ula oe obrne k Ivanki, da dovoli Mirku dovolj časa, da zbere svoje misli. — Ali more srce brezpogojno ostati prazno, gospica Tičar? Misli svojega romana morerte tudi drugače oblikovati. Ali .se mora te pustiti kiižatii? Za izdano, razočarano ljubezen je prav gotovo boljši in važnejši nadomestek kot pa se zanaprej igrati, z moškimi in zavreči! Kajti to je uničenje samega sebe! Ali vam to prinese ♦ ako zadoščenje ? Govorili ste o tem. da je vaša junakinja postala .imetniča — s tem je vendar pridobila, da išče v svojem umetniškem poklicu nadomestek za svoja razočaranje. — Trudi se, gospica. toda takoj se ji ne posreči! Krvave rane bolijo! I n clorek potrebuje nekaj, kar je človeškega! Kar mirno iti dalje, ni mojroče, — odvrne mirno Ivanka in pogleda Ulo. Kam bo vodil ta razgovor? Mirku je bilo žal, da se je sploh zmenil za Tičarjevo. Malo je bil v. zadregi. Njegovo tedanje razmerje ž njo se mu je zdelo v manj lepi luči — lahko dekle je vendarle premalo cenil! Dobro jedro tiči v vsakem človeku — če pa je pohojeno — kaj pride iz njega? — Ali še kaj želiš, Ula? — pravi, da bi prekinil mučni pogovor. — Bova šla. Ko »e mu Ula zahvali, pokliče natakarico. — Ali sedaj igrate -v filmih, gospica Tičar? Zdaj v gledišču ni nič kaj zanimivega. — Sedaj sem zaposlena v nekem filmu kot orijentalska ple-»alka, gospod doktor! Od prvega avgusta dalje pa imam pogodbo i neko drugo tvrdko »za dve leti. Imam zelo dobre pogoje in upam. da se bom tam prav dobro udomačila. Ivanka je šla -v svoji domišljiji nekoliko predaleč, ker je zatrjevala, da «o tozadevna pogajanja že gotova. — Sicer pa sem vam dolžna hvalo, gospod doktor. Kajti vsled vašega filma so postali name pozorni. Pričakujem, da boste zopet napisal« kak film k kako -vlogo za mene. Mirko plača račun. Hvala Bogu, da *»e je mogel posloviti. , Ula iskreno seže Ivanki v roke. — Iz celega srca vam želim »rečo za vaio bodočnost! — Ula vidi mokro lesketanje v črnih ciganskih očeh in popolnoma jasno čuti bolečine polni, pekoči pogled, s katerim spremlja Ivanka oba ako«i vrt do vrat. UU m »pomni Erikinih besed: — Žene, ki ljubijo z vso dušo. »to vedno pribite na križ! Tudi to malo, lahkomišljeno dekle, ki je nekoč tudi v resnici podarilo »voje »rce, je bilo križano. Ivanka ji smili. — navzlic vsem solzam, katere ji je Ivanka, retudi nevede, iztiknila, »milila »e ji je iz ženskega razumevanja ui h kupnega trpljenja. Možje tega ne razumevajo — uživajo in pozabijo — ženske ljubijo in trpijo! m m: CUSTER J EVA ZADNJA POSTOJANKA **\arara v surorostV* — kot jo j« naslikal »lavni slikar ameriškega Indijanca, !%. C. Wyrth ... nor-d ah njen od masakra, ki so ga tprizorili nad Custerjero pogumno skupino pri Little Big Horn. Montana, divjaški Sioux Indijanci 25. junija 1876. L -----? ? —in surov tobak nima mesta v cigaretah Tega ni v Luckies , . . najmilrjši cigareti kar ste jih kdaj kadili I kupujemo najboljši in najfinejši tobak na celem svetu -toda s tem šc ni povedano, zakaj ljudje vsepovsod smatrajo Lucky Strike za najmilejšo cigarcto. Dejstvo je, da nikdar ne pregledamo resnice, da je '"Narava v Surovosti Redkokdaj Mila*' — zato je temu finemu tobaku po primernem staranju in miljenju dana dobrota onega Lucky Strike čistilnega procesa, ki je opisan z besedami - "It's toasted." Zato pravijo ljudje v vsakem mestu, trgu in va?i, da eo Luckies tako mile cigaretc. «« It's toasted Ta agvojžah milih Luckies 1t32. TH* Aufftrin Tobtcro Co. "Ako m oz tt j pile boljlo knjigo, tko ima boljlo pridigo sli če napravi bol ji o milnico kakor nje-gov iOitJ, bo iltt napravil izhojeno pot do njegovih trst, četudi zgradi stojo bilo v nozdu.- P.ALPH WALDOE.MERSON Ali ne pojasni to. zakaj je tirni »Tet »prejel in ojobril Lucky Strike? 7. septembra: Majestic v Chrrbourj Manhattan v lla.re 8. septembra: IWrnKMria v C*h«rliour( I>readur* |n Br«n*n Albert Batin v Cherbourg In Hamburg 9. septembra: Evropa v Cherbourg in T Breme« France v llavre Pennland v Havre 10. septembra: t "on te Ur.in-le v Ornnro Ktaienriain v Boulogne sur Mer t'hamplain v Havre St. l*»»ua v Cherbourg In Hamburg 11. septembra: Pennlanii v Havre «3. septembri: Columbus v Cherbourg In v Bremer. 14. septembra: llf il»- Fran'-« vx Havre Mam »-turna v Cherbourg Trea. Itoosevlt v Havre 15. septembra: Bremen v Cherbourg tn v Bremen Hamburg v Cherbourg m v Hamburg 16. septembra: Olympic v Cherbourg Minn«-waska v Havre 17. septembra: A'|iiltaii|a v Cherbourg Horh;amh<-«ii v f.atre Volendam v P«>ul.*ne »ur Mer Augustus v tienovo 20. septembra: I^eviathan v Cheibourg 21. septembra: 1'aris v Havre 22. septembra: Stuttgart v Cherbourg In v Btemen D« utpehlan.l v Cherbourg In v Hamburg 23. septembra: Vajesti.- v Ch-rhourf Western land v Havre 24. septemura: KATIKXIA V T t\t-T I.afavette v ll»\r») Rotterdam v RouVicne *ur Cleveland v CliiTbturg in v Ham'ur* 25 eeptembra: KuropM v Cherl.ouru In v Bremen ( Western land v Havre I 28. septembra: 1'rrs lUrding v I Igvrn 29. septembra: Bereng ria Chetlx>urg Cen. v Ste>i»..-n v Bremen New York v Cherbourg in v Hamb't-g 30. septembra: llom.-ri«- v. • "h -rl"»i r( Minnatonka v Havre 1. oktobra: I!e rt.- I'r»nr«i v If.vre firemen v Ch^rtN.utg In v Ftr^men Milwaukee v <"tierbour« »n v Hamburg li'-ma v (j»-n«>* i Veenta t»e; ker je on našel ve- všee t udi zaradi njenejra o g«>^pxlarju. In čutil •>e je veselega, ko mu j<- starec, ki jt,- ravnal .s -str«»j»mu, odgovoril, da j t "»ospodar I>olan. Takoj se je zanimal za bolezen. — Ilja. oni il«*rlaj v /.moti kaznovala za edini zločin, ki •ra ni bil storil. kor pa besede; zato, k«*r ni jatli-l;o\a!a, ni prosila |M»moči, marveč sprejemala srdito, in vedno srdi-teje in nezaupneje, čim bolj se je kazal on prijateljskega in nesebičnega ; in kakor trdovratno se je povračal na mlinarja, mu 911a obljubljene dolge storije ni hotela povedati. A on jo je bil že uganil. Nekega dne je dejal: — Zdaj sem pa le spoznal tega ptiča. Z lepimi rečmi se hvali o va*». Planila je na n'>ge, dolga in potegnjena, z rokami, ki so bile podobne krempljem: in zdelo se je, da se hoče zakaditi vanj in ga o-praskati, on pa se je .smejal in razprostrl roke, kakor da bi si jo hotel pritisniti na prsi in jo tolažiti. Tedaj se je sklonila, vzela živ ogorek in napravila z njim na tleh cgnjen križ. JS liripavim glasom je dejala : — Nihče ni vedel, kaj mi je v resnici bil; a če se sedaj s tem hvali, prisegam pri živem Bogu, da i>ojdem in mu zažgem hišo. — Pomirite se, pomirite, — je dejal mož in ji izvil ogorek: — sedaj bova govorila; prinesite mi pijače. Razburjena je odšla po vino. Se- . . j. , , . 1 . i*! v in zlobni: all pa je nemara konj- dla sta poleg ognja, ker ie bilo ze / , . . . J' , . J 1 - >rski trgovec videl vse tako črno za- dno novih pretvez, da se je zopet , štva, njenega ognja, ki so ga bolj Mis,j (la je hJ1 zastrU|)ijyn . a da. 111 »>pet zgladil pri njej. Ona ga je Vdajale kretnje in strasne 'n-i ka- l n']U -e j^jjp Ali bi ga mogel videti? Odvedli so ga k njemu. Ležal je se je hotela sama maščevati. Vpra-1 o}>u^n na ^^ y izbi? ki je šal jo je šepetaje in približal svoj hi,a ysa navk^ena z 0ijenicami in s obraz njenemu: košartcan^i. polnimi zelenih olrv: — Ce bi jaz kaj storil za vas, ali ,.kpop zap(.stja jt. imel mit rožni bt bili zadovoljni: j venw na Jnzici poljlgr pa je J>r(>(1 »tresla se je; pogledala mu je v'^,^ M||tere božje gfjrclfl zaob. cči in njen p<»gled ga je spomnil ijuh,jena lui-.ka, na pogled njegovega prvega po- Konjski trgovec ni našel tWe oblastitelja. velike jiodobnosti med njim in se- boj. o kateri je bila govorila vdo-Še tisti večer je šel prvič na Mlinar je bil videti, morda za- gled okrog oljarne. To je bila pri-| bolezni in neobrite brade, ki j; r ost a črna ,zgradijo, njeni zidovi "»« je temnila liea, starejši od so tako rekoč potili olje; iz notra- njega — z jasnimi mrzlimi očmi, n just i -se je slišal ropot stroja, ki ki so bile skoraj enake bane kakor je mečkal olive. Iz dimnika se je tOive okrog njega. Skozi okno se je vil debel šop dima in iz luknje pri ^ >: yse to se trgov- zgradbo, kjer so ležale razmetane ' eu kakor na j žalost ne jša slika, ki jo vulkanične skale, je človek skoro- [ -ie kdaj videl v svojem življenju* da čutil, da mož, ki je tu opravljal! — — In Ženaka ljubezen je bolj trpljenje kot sreča! prihodnjič.) hladno vreme, in ona je pripovedovala dolgo povest o ljubezni, izdajstvu in plenitvi. — I-akoriščal me je, ker sem ženska. sama in brez obrambe. Nazadnje, ko me je bi izžel kakor limono, mi je rekel, da bo držal besedo in me poročil, da, a pod pogojem. da prepišem nanj vse premoženje. Tako daleč je šel ta ro-kovnjač; a zdai je vrsta na meni. Mož je vstal, postavil kozarec na mizo, potem zopet sedel in pomak- svoje rokodelstvo, ni mogel biti dober človek. Ostal je tu samo par minut in spregovorili z bolnim mlinarjem VELEMESTNI PROMET IN HIGIENA Znanstvene ra-ziskave o zračni hiirieni so dovedle /.•• 'lavno do % zahteve po posebnem zakonu, ki bi ščitil či točo zraka. Tehnika, ki je teoretično že premagala dobo ■premoga pa še ni premagala škode, ki jo povzroča uvedba olj-n;tte»ra kuriva v prometu, ('»'dalj«' obsežnejša uporaba motornih vozil v cestnem prometu je udarila človeštvo, ki mu primanjkuje čistega zrak. z novo nadlogo. Izpušni plini zastrupljajo naša pljuča navzlic -vsem policijskim predpisom. Zdravniki pravijo, da jr pripisovati naraščanje smrtonosne r tromboze, zamašenja žil. na j več ( avtomobilskim plinom. Tehnika j" j izumila že mnogo načinov, da bi vzela avtomobilnkim plinom strupenost. a noben se ni posebno ob-vesel. Morda bo imela večjo srečo najnovejša metoda s posebno "plinsko masko", ki se montira na izpuh. To bi pomenilo za milijone ljudi, ko bolujejo na pljučih, podaljšanje življenja. V JUGOSLAVIJO Preko Havre Na Hitrem Ekspre^nem Parni&u FRANCE 9. Sfpfrmhra ILE^^RANCE 11. St /tf/ nt hrti (opoldne 1. fHinbro — f tki ob rit PARIS L><>_ Srplrmhr* — R. Oktobra NIZKE CENE DO VSEH DELOV JLGOSLAVIJE Z» pojjctila in potne nate vpra* iajte niii pooblaiient agent« cJreneb. 19 STATE STREET. NEW YORK V JUGOSLAVIJO Preko Bremena Z NAJHITREJŠIMI PARNIKI. KAR JIH PLUJE BREMEN EUROPA Poseben vlak ob parnrku v Bremerhavenu Jamči najboli Dr>- pravno potovanje v LJubljano. Pesnila tla katerikoli agent ali 57 BROADWAY. NEW YORK NORTH GERMAN LLOYD Tudi kmetje, ki so prihajali po .samo nekaj brezpomembnih besed; poti ni idol z osli, natovorjeniini z: potem je odšel z osvobojenim sr-| vrečami oliv, so bili videti čudni ceni, kajti prvič v svojem živi je-, LATINICA NA JAPONSKEM se ne bo vtikal v to. ker so bile črne njegove misli t V dnu srea to pot ni bil prepričan: čutil je. kakor da ge žene'Sklenil je, da nekaka usoda, in sedaj, ko je bil' vdovine zadeve, oddaljen od te žen-ske in njenega Tri dni nato so ga aretirali. — vpliva na njegovo mesenost, je nje-1 Mlinar je bil umrl, za zastruplje-gova nezmiselno sovraštvo proti. njem; v zadnjih urah se mu je mlinarju ugašalo. | bledelo in je ves čas kričal, da je Xa vsak način je hotel, iz same. bil tujec, s katerim je bil pil v I V vzorcu Turčije se je zdaj zanju je bil občutil skrivnosten strah | čelo tudi na Japonskem mogočno kakor da bi bil zablodil^v nečlo-A«-ški kraj. kjer so nevidno gos-|>o-1 ova le pošasti, huje od usode. — gibanje za odpravo japonske pisave in njeno nadomestitev z la-tinieo. Zagovorniki reforme pravijo. da se mora latinica uvesti zategadelj, ker\je umljivejša za vse. radovednosti, spoznati svojega na sprotnika^. Pretveza mu ni manjkala ; hotel je kupiti sod olja. Stopil je tedaj v stiskalnico za olje in vasi, tisti človek, ki je prišel k njemu Ivupovat sod olja. Zastonj je trgovec dokazoval nasprotno: človeška pravica, ki ga VSE PARNIKE in LINIJE ki so važne za Slovence, zastopa: I LEO ZAKRAJSEK General Travel Service 1359 Second Ave, New York. N.Y. ~ j METROPOLITAN TRAVEL BUREAU 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE _____