J»©iBts3.B2»tesen«. š*«v.* 1 Din, PoSiinin« i»«,vSe.li*»«n Štew. 31. Liis^li®iBa9 w petek 1923. Leto I. Iskija vsak čbe s5 l* pop. raže® leSelj I® grazBlisf. leseina larohlna: sa Ljubljano . . . Din 10*— sms posti. .... , 12*— 6« Inozemstvo . . „ 22*— Oglasi po tarifo. LJUDSKI DNEVNIK Glasil© HaPBdii© LJuflaica Stranke. Kefraotiranih pisem ne sprejemamo. — Pismenim vprašanjem je treba priložiti znamko za odgovor. PoStno čekovni račun St. 13235. Uredništvo: Breg, 12. II. nadstr. Telefon St. 119. Uprava: Sodna ulica štev. 5» Telefon št. 423. F. B. VOLIVCE! ¥ PBEiiSLEK, Leto 1918. je bilo odločilno za razvoj polovice Evrope, odločilno in usodno pa tudi za Slovenijo. Dežela, urejena, kulturno visoko dvignjena, je bila pravi kras nekdanje avstrijske krone. Blagajne so bile napolnjene do vrha, premoženje, investirano v razna podjetja je presegalo milijone v zlati vrednosti. To vse je bila ljudska posest, vse to so voditelji ljudstva pripravili mii-odu, da bi s tem premoženjem in avtonomnimi pravicami gradil kulturne domove sebi in svojim. Prišel je preobrat. Tuje vojaštvo, ki je prehajalo preko naših krajev, je puščalo pri nas mase materijala, živega in mrtvega. Oni pa, ki so bili upravičeni, da odločujejo nad sadovi svojega dolgoletnega dela, so bili ali pognani v svet ali pa obsojeni na brezdelje. Opljuvali so jih in opsovali, naščuvali ljudstvo proti njim, pripovedujoč mu o zločinih, ki sta si jih izmislila zavist in sovraštvo. Tisti pa, ki so prevzeli bogato zapuščino, so gospodarili z njo tako brezvestno in brezmiselno, da si še danes pulimo lase, ko se domislimo, kako bi bili tedaj lahko boljše odločili življenje sebi in svojim potomcem. Takrat, ko so svojo moč kot razni poverjeniki in predsedniki uporabljali za svojo osebnost, za svoje časti in prav malo gledali za bodočnost slovenskega ljudstva, takrat niso nikdar vpraševali ljudstva, ampak so odločevali sami — par ljudi o usodi stotisočev. Danes pa, ko so se razmere izpremenile, ko ljudstvo zopet rabijo, da jih dvigne do moči, danes zopet hodijo okrog onih, katere so prej prodaji, ker brez njih ne morejo do svojih mandatov. Ljudstvo, ki ni vedelo, komu je zaupalo, ki je bilo oropano svojih pravic, samostojnosti in premoženju, naj dobro premisli, predao bo odločilo! Tiste, ki so mu škodovali, na] zapodi, ker od njih nima ničesar pričakovati. Od njihovih obljub ljudstvo ne bo živelo pa tudi od njihovega — kavarniškega dela ne. Slovensko ljudstvo naj se spominja mož, ki so resnično delali in z neumornim delom dosegli uspehe, ki jih je vsak videi in užival. Ljudstvo, ki bo sodilo po delih in ne po besedah, jih bo volilo, ker so mu bili vseskoz zvesti in vstrajni v delu za njegov blagor. Tistim'pa, ki ob uri težav niso videli ljudstva, ampak samo sebe, pa bo obrnilo ljudstvo hrbet in jih z gnevom pognalo z odgovornih mest. Pa še eno dejstvo naj omenim, ki da človeku posebno misliti. SLS se zaganja silovito v sledeči stavek programa Narodne ljudske stranke: »Cerkev naj bo svobodna v svobodni državi in njena vrata naj bodo široko odprta vsem, ne pa le za pristaše ene politične stranke.« Nič ne more bolj osvetliti pokvarjene nravi klerikalizma kot to zaganjanje. Koliko zlorabe, koliko krivic so zagrešili ravno v tem tisti, ki so oznanjali, da se borijo za Cerkev in za duhovščino! Nočem govoriti tu o nečuvenem kršenju najglavnejših dobrot, ki nam jih nudi naša vera m ki so jih zagovorniki klerikaliz- ma izvajali po prevratu s čedalje večjo vnemo. Omenjam samo to, da je delovanje teh ljudi povzročilo še večjo razdaljo med našo in ortodoksno konfesijo. V boju z SLS so tolkli po Cerkvi. V SLS seveda niso videli nadnaravnih dogem in večnih resnic, ampak gol evangelij politične stranke. Bog pa je prenes-končen, prevelik in premogočen, da bi ga smel kdo zlorabljati v vsakdanjih umazanih političnih bojih. In ravno od tod danes premnogi ne smatrajo duhovnikov več za vzvišene predstavnike cerkvene oblasti, ampak za fanatične predstavitelje njim najbolj zasovražene stranke. Zato so nasprotniki vdarjali po duhovščini in ji škodovali, kjerkoli so mogli. Političen klerikalizem je v naših razmerah najbolj ponesreče- na taktika, ker je najmanj prilagođen položaju in zato najmanj koristen katoliški cerktvi in religioznemu življenju. Kavno ta točka v programu se mi zdi najbolj modema, najbolj duhu časa odgovarjajoča in zato pozdravljam Narodno ljudsko stranko, ki se mi zdi najbolj demokratie-na in ki obeta najbolj nesebično delovanje za ljudski blagor. Prepričan sem, da bo Narodna ljudska stranka privedla slovensko ljudstvo do sreče, soglasja in pravega ujedinjenja. Kot objektiven opazovalec daleč proč od domovine želim, da bi ljudstvo’ spoznalo voditelje, ki rnu žele dobro in da bi 18. marca vrglo svoje kroglice v skrinjico Narodne ljudske stranke. Zakon o zaščiti češkoslovaške republike sprejet. Praga, 8. marca. (Izv.) Na današnji seji parlamenta, katere se početkoma niso udeležili opozicijo-nalci, je izjavil klubovi načelnik narodno socijalistične stranke, da so bili poslanci dr. Bartošek, I)raxt, ga. Stidi in dr. Vrben,sky izključeni iz stranke, ker so proti strankinemu sklepu stavili v razpravi o zakonu za zaščito republike izpremi-njevalne predloge v zadnjem trenutku. Zakon o zaščiti renublike in o osnovanju državnega sodnega dvora je bil nato sprejet v drugem čitanju. V nadaljnem poteku seje so zopet došli v zbornico poslanci nemških strank in slovaške ljudske stranke. Pogajanja v Opatiji. Opatija, S. marca. (Izv.) Snoči je bila od 18. do 19.30 peta seja paritetne komisije, v kateri je bil izdan nastopni uradni komunike: „Danes je bila peta seja paritetne komisije ob prisotnosti vseh članov delegacij ter generalnega tajnika senatorja Casa-tija. Predsednik komisije senator Ouartieri je početkom seje obnovil v imenu italijanske delegacije trditev, ki jo je izrazil v soboto 3. t. m. na seji komisije kot odgovor na pridržek jugoslovanske delegacije, da je namreč z izvedbo evakuacije Sušaka popolnoma zadovoljila Italija določbe st. margheritskih konvencij, ki jasno in točno govore samo o evakuaciji Sušaka. Sodi, da odgovarja namenu st. margheritskih konvencij, po katerih je potrebna za uspešna nadaljevanja dela simultana razprava vseh raznih vprašanj v či. IV. tega sporazuma, ki so med seboj politično in,tehnično v zvezi. Predsednik delegacije kraljevine SHS dr. Ry-baf je odgovori!, da z ozirom na to. da še niso došla nadaljnja navodila jugoslovanske vlade, ne more dati dru re izjave, kakor one od 3. t. m., ter si pridržuje pravico, podati na-daljno izjavo na prihodnji seji paritetne komisije. Pred koncem seje je komisija odobrila nekatere sporazume o obmejnem prometu med Reko in' Sušakom, s čemer so v zvezi n ekatere _ olajšave obeh mest. Opatija, 8. marca.(Izv.)'Včeraj je dose| ob 14. iz Rima član italijanske delegacije Mattei-Gentili z navodili ministrskega predsednika Mussolinija. Kakšna so ta navodila, se najbolje vidi iz izjave Ouarticrija v paritetni komisiji. Belgrad, 9. marca, (izv.) Včeraj dopoldne je bila seja posvetovalne komisije za podajanja z Italijo. Seji je predsedoval dr. Matko Laginja, prisostvovali pa so admiral Priča, Angjelič, Gjurič, Kučič, Hreljanovič, dr. Magan in še nekoliko članov po~ svetovalne komisije. Minister dr. Nin-c‘č je poročal o poteku pogajanj v Opatiji ter o nastalih težkočali in dal članom komisije pojasnila na posa- mezna vprašanja glede pogajanj v paritetni komisiji. Razpravljalo se je tudi o razmejitvi z Reko in Italijo. Govorilo se je o definitivni organizaciji reške države, o železnišKem prometu z Reko, o ureditvi pomorske plovbe in drugih vprašanjih. Razpravljalo se je o evakuaciji Sušaka, ker stoji italijanska vlada na stališču, da določajo rapallska pogodba in st. margheritske konvencije samo evakuacijo mesta Sušaka, ne pa Delte in Baroša. Naša vlada nasprotno odločno zahteva, naj italijanske čete zapuste Delto in Baroš, ki tvorita integralen del Sušaka. Upa se, da bo došlo do prijateljskega sporazuma z Italijo. Seja se je končala ob 2. popoldne in nadaljevala ob 5. Sušak, 9. marca. (Izv.) Predsednik naše delegacije dr. Rybar je prejel nova navodila naše vlade glede evakuacije Sušaka in Baroša. Včeraj dopoldne je senator Quar-tieri sklical sejo paritetne komisije, ki pa je trajala samo četrt ure, ker se je smatralo za potrebno, da se posvetujeta prej obe delegaciji posamično. Ta posvetovanja so trajala ves dan, vendar pa ni o poteku nič znanega. Zvečer se je vršila plenarna seja paritetne komisije. Sušak, 9. marca. (Izv.) Na Reki se nadaljuje fašistovski teror. Včeraj ob 3. popoldan so fašisti nanadb dva uradnika Prve hrvatske štedio-nicer ter ju pretepli. Uradnika sta bežala proti Sušaku in ko je naš o cv-nik, ki je videl napad, še’ do polovice mostu, so karabinjeiji naperili proti njemu puške. Na sušaški strani se je zbrala velika množica ljudi, ki je dvignila silen hrup ter je bilo vsak čas pričakovati, da vdere pre-'O mosta. Z veliko težavo se je posrečilo potisniti množico nazaj, da nc bi napadla karabinjerjev. Ob 4. popoldne so prijeli na Sušaku dva italijanska fašista, od katerih je eden izjavil pred oblastmi, da bo na Reki ubitih 20 Jugoslovanov, ako se mu kaj pripeti. Ko se je množica razšla, so oba s spremstvom odpravili do sušaške-ga mosta. KONFERENCA NASLEDSTVENIH DRŽAV ZA RAZDELITEV AVSTRIJSKIH DOLGOV. Belgrad, 9. marca. (Izv.) Dne 19. t. m. se prične na Dunaju konferenca zastopnikov nasledstvenih držav av- stro-ogrske monarhije, na kateri se ho razpravljalo o razdelitvi avstrij-zkih dolgov. Na konferenci bo zastopal našo državo dr. Gjorgje Gjurič. profesor v Belgradu in član naše delegacije pri reparacijski komisiji. Naša skrinjica na Kranjskem je tretja — 3. ITALIJANSKI STRAH. Rim, S. marca. (Izv.) „Idea Nazi-onale“ poroča: V Benetkah je bila vsled ukaza iz Rima zadržana ladja s tovorom municije, deklariranim za Barcelono, in sicer radi suma, da je določen tovor za neitalijansko jadransko pristanišče. NRUPP NE PREVZAME PUTILG-VOVIH TOVARN. Berlin, 8. marca. (Izv.) Inozemske vesti o prevzetju ruskih Putilo-vovih tovarn po Kruppovi firmi, so, kakor ugotavlja firma Krupp, vse izmišljene. ZAROTA NA BAVARSKEM. Mcmakovo. S. marca. (Izv.) „Kor-respodenz Hofmann“ poroča uradno, da je poročilo nekega berlinskega list::, ki pravi, da je bil v zvezi z odkrito zaroto proti bavarski ustavi arervan tudi grof Bothmer, prejšnji predsednik bavarske kralj, stranke, neresnično. — Prav tako ni res, da so hoteli obdolženci s pomočio neke sovražne države odtrgati Bavarsko od Nemčije. Res so sicer stopili v zvezo z osebami take države, toda šlo je najbrže samo za nevtralizacijo Bavarske za slučaj, da postane severna Nemčija bobseviška. Resnično pa je. da za celo stvarjo ni nobene pomembne politične osebnosti ali celo organizacije. NOV ANGLEŠKI PREDLOG ZA UREDITEV DRŽAVNIH DOLGOV. London, 8. marca. (Izv.) ..Times" poročajo, da se bavi skupina članov spodnje zbornice s sestavo spomenice o fundiran ju. državnih dolgov. Spomenica pravi, da se gospodarski zvezi Anglije, Rusije, Nemčije in Ze-din jen ih držav ne bo mogla upirati tudi prva vojska sila Evrope Francija. Vprašanje dolgov je odvisno od ureditev nemških reparacij. Sedaj je Nemčiji bržkone sploh nemogoče kaj plačati. Da sc najde za to podlaga, se mora proučiti položaj pod vidikom, da se določi nemški dolg Angliji v višini angleškega dolga Ameriki, t. j. 920 milijonov funtov šter-lingov. Nadalje se predlaga, naj Nemčija plača na reparacijah, vštevši znesek za opustošene pokrajine, skuhaj 2663 milijonov" funtov šterlin-gov. Ako bi Nemčija plačala Angliji 9w3 milijonov funtov šterlingov, bi tria Anglija prinravljena črtati vse dolgove, ki so nastali vsled vojne. Ako dobe Zedinjene države od Anglije 920 milijonov funtov šterlingov. bi se izjavile Zedinjene države pri plavljene, da ji črtajo vse njene dolge ve. KITAJSKA VLADA ODSTOPILA. Peking, S. marca. (Izv.) Vlada je demisijonirala. MUSSOLINIJEV PROTEST. Rim, 8. marca. (Izv.) „Idea Nazi-onale“ poroča, da ie mrdstrski predsednik Mussolini italijanskemu gene- ralnemu konzulu v Monakovem in poslaniku v Berlinu naročil, da protestirata proti maltretiranju italijanskih delavcev, ki so potovali skozi Rosenheim. in zahtevata eksemplarično kazen krivcev in odškodnino. BOJI. Z VSTAŠI NA IRSKEM. Dublin, 8. marca. (Izv.) V grofiji Kentr.v se* je pričel v ponedeljek ogorčen boj, ki še vedno, traja. 400 vstašev je napadlo nacionaliste. 29 jih je padlo. Lausamtskl pogosSbeitl načrt. Angleži so pripravljeni za pogajanja. London, 8. marca. (Izv.) Reuter je izvedel, da so odklonitev lausann-ske pogodbe po turški narodni skupščini angleški krogi pričakovali i. da britanska vlada vzdržuje svoje zadržanje napram lausannski pogodbi, a je pripravljena, --'"ajnja zopet pričeti, ako Turki dokažejo, da mislijo pošteno, in želijo, da pride do ureditve. Turško stališče. Angora, 8. marca. (Izv) Nasprot ni nredlcg, namenjen aliirancem, k' ga je kabinet takoj vzel v pretres. bo kakor se objavlja, izrekel, da je Turčija pripravljena podpisati tak mir, ki temelji na stališču narodne skuDŠčine, in da prosi za najhitrejši odgovor. Angorski kurir v Carigradu. Angora, 8. marca. (Izv.) Danes ponoldne je odpotoval poseben kurir s turškimi predlogi v Carigrad. V slučaju, da se predlogi sprejmejo, bo angprska vlada po doseženem sporazumu odposlala svojo delegacijo v svrho nadaljevanja pogajanj, ko se sporazumno določi rok. S Ponthrja. Nove zasedbe. Bochum, 8. marca. (Izv.) Francozi so zasedli nadaljnje ozemlje južno od Wipprfurtha in Elleskirchna. Zasedba Limena se je razširila za 3 km proti severu. V novozasedenem ozemlju so rovi št. 1, 2, 3 rudnika Reussen. Francoska akcija v DqrtmundiL Berlin, 8. marca. (Izv.) „B. Z." poroča, da so Francozi začeli proti Dortmundu veliko akcijo. Glavni kolodvor in mestna hiša ter različni policijski revirji so zasedeni. Z glavnega kolodvora so prepodili vse. uradnike in potnike. Kakor se da sedaj razvideti, imajo Francozi namen, zapleniti na glavnem kolodvoru železniški materijal in premog. — Z zasedbo do-rtniundskcga kolodvora j c prenehalo obratovati križišče, ki je važno za promet z nezasedeno Nemčijo. Lord Robert Cecil proti francoski akciji. London, S. marca. (Izv.) Lord Robert Cecil je izjavil v svojem govoru v Stevenage, da je sedaj prišel za Anglijo čas. da reče Franciji: „do tu in ne dalje4’. Mi si ne moremo dovoliti, da se cela Evropa pogrezne v zmešnjavo. Mi smo za mir in mo n-mo imeti mir. Lord Cecil je tudi izrazil mnenje, da čimprej se odkažejo sedanja vprašanja zvezi narodov, tem verjetnejši je končna in zado. ,>-ijiva rešitev. Angleški popravek. London, 8. marca. (Izv.) Reuterjev urad poroča, da ni resnična vest, da je angleška vlada predložila fran- coski formalen protest radi zasedbe pasu med renskimi mostišči. Angleška vlada pa je ustno opozorila pri francoskih oblasteh na težkoče, ki so nastale angleškim oblastem v Porenju radi francoskega postopanja. Franeosko-angleški dogovor glede Porenja. London, 8. marca. (Izv.) General Godley je danes dopoldne došel sem in imel razgovor z lordom Dcrbyjern glede položaja v angleškem pasu, ki je nastal na podlagi francoskih zahtev. General Godley je izročil lordu Derbvju dogovor, sklenjen med Francozi in Angleži glede Porenja. Protest ameriških trgovcev proti poruhrski blokadi. London, 8. marca, (Izv.) »Dailv Telegraphu« poročajo iz Newyorka, da so došle različne pritožbe radi poruhrske blokade, katera škoduje ameriškemu uvozu in izvozu. Krivda je v zmedi, ki jo je napravila francoska zasedba. Trgovsko ministrstvo in državni departement so došli številni protesti proti oviranju transporta nemškega blaga za Ameriko. Washingtonski »Teie-graph« pravi, da je ameriška trgovina , res resno ogrožena. V tem shi-čaju bi se vse ukrenilo, da se branijo ameriški interesi. »Dailv Tele-graph« Zahteva, da angleška diplomacija radi prizadete trgovine for-meino protestira. Poleg tega razmotri va list možnost skupnega nastopa vseh, vsled zasedbe 1’oruhr ja prizadetih držav, t. j. Amerike, Nizozemske in Švice. Politične vesti. -j- »Slovenec« z njemu lastno brezobzirnostjo vedno ponavlja, da sem, ko sem bival v inozemstvu, pisal svojim prijateljem v domovino habsburžansko navdahnjen a p i s m a. Ta trditev je gola izmišljotina. Kar na dan s t a -kimi pismi! Vse prijatelje in neprijatelje, ki so sprejeti po prevratu od mene kako pismo, kličem za priče. »Slovenčevega« početja ne bom dalje kvalificiral in prepuščam to dostojni javnosti. — Dr. Ivan Šušteršič, 1. r. + Izjava. Podpisani odbor izjavlja na notico „hohštaplerska predrz-nosf“ objavljeno v „Slovencu" št. 54 z dne 8. t. m., da ni nikdar in nikoli nikogar pooblastil izjaviti v isjego-vem imenu nasproti g. posestniku Leskovcu v Godeščah pri Škofji Loki, da dobi Kr 15.000 oziroma K 20.000, če podpiše Šusteršičevo kandidatno listo. — Vsakdo, ki to trdi,, je čisto navaden obrekljivec in lažnik. — Isto je pooblaščen podpisani odbor izjaviti v imenu načelnika stianke gospoda dr. Šušteršiča. — Akcijski odbor Narodne Ljudske Stranke.^ + Še enkrat: g. France Žužek, tajnik I. delavskega konzumnega društva. Na Vaš smešni »Poslano« v »Slovencu«, ponavljamo, da se ne spuščamo v predpustne šale. Za vsakega objektivno mislečega^ človeka je jasno, da bi že zdavnaj prišli z dokazi na dan, če bi jin kaj imeli. Ne dvomimo prav nič, da bi Vam gospodje iz »Jugoslovanske tiskarne« sami ponudili še več kot lOO.OilO kron, če bi jim mogli Vi, ali pa tisti, ki se skrivajo za Vami kot slamnatim možem, mogli doprinesti najmanjši doka z. Mi nimamo za seboj Gospodarske Zveze in Banko, da bi lahko K 100.000 deponirali »za hee«, utrpeli obresti in še pravdarske stroške, ki jih Vi ne boste mogli plačati, ker, kolikor vemo, nimate nič. če imate kaj dokazov, jih predložite javnosti (ne nam!), ki bo potem razsodila v koliko drže. Sicer pa bi človek mislil, ko ste — po naših informacijah — tako navdušen in požrtvovalen pristaš SLS., da bi prišli z dokazi na dan, tudi če nagrada ne bi bila razpisana. Za SLS in Vas, kot njenega vnetega agitatoria, bi bili že dokazi sami na sebi zadosten političen kapital, da bi se jih izplačalo priobčiti. Poleg tega ste pa lahko pre-pričani, da Vani v tem slučaju od nas razpisana nagrada ne bi odšla, ker nismo ne v obl jubah in ne v dejanjih — eselesarji. + Nič novega. Naprošeni smo, da priobčimo sledečo izjavo: »Z ozirom na vašo notico v št. ‘29 »Ljudskega dnevnika« pod naslovom »Komunisti podpirajo v volivnem boju dr. Koroščeve agitatorje« vas prosim, da resnici na ljubo priobčite sledeči popravek. — »Slovenec« je poročal o nedeljskem shodu v Škofji Loki lažnjivo »da je bil uspeh popolnejši, je zlasti pripomogel tudi komunistični govornik iz Ljubljane g. Klemenčič«. Iz tega lažnji-vega poročila bi se res dalo sklepati, da komunisti podpirajo dr. Koroščevo politiko. — Kresnica pa je, da sem nastopil na shodu SLS v Škofji Loki vsled tega, ker je poročevalec navzočim govoril neresnico, češ da je vlada razveljavila liste Soc. Stranke Delovnega Ljudstva in Neodvisne Radničke Partije in da je vsak glas, oddan tej zvezi izgubljen. Razven tega je govoril, da bo ljudstvo doseglo avtonomijo, če glasuje za SLS. — V četrt ure sem zavrnil te demagoške laži agitatorjev SLS ter povedal pravi vzrok današnjemu težkemu stanju za delovno ljudstvo. Razkrinkal sem naivno politiko dr. Koroščeve stranke in večina delavcev in kmetov je odobravala moja izvajanja, a vsi, tudi najzvestejši dosedanji pristaši SLS so prišli v dvom, da je dr. Koroščeva politika ljudska politika. — Nastopil sem torej, kakor vsepovsod proti politiki SLS in pozval navzoče, da glasujejo za S. S. Delovnega Ljudstva. Ni torej resnica, da bi komunisti podpirali v volivnem boju dr. Koroščeve agitatorje, temveč je nasprotno res: da Soc. Stranka Delovnega Ljudstva nastopa samostojno na podlagi svojih sklepov in svojega programa. — Lovro Klemenčič.« Nič hudega! »Slovenec« se je zopet enkrat zlagal in dokumentiral, da je ostalo v »Slovenčevem« uredništvu vse pri starem. + Poglavje o „osrečevanju“ ali. kako hodi „Slovenec64 maslen na solnce. ..Slovenec44 poroča, da jc dežela Kranjska kupila v Švici za časa vojne krave, „torej tam, kjer so bile najdražje.44 To j e preračunana zlobnost. Kakšnega pomena so bile tiste krave za naše gospodarstvo, vedo vsi naši gospodarji, med katere pa „Slovenčevo41 gospodo zavoljo njihovih gospodarskih zmožnosti ne štejemo. „Slovenec" naj nam raje pove, kje se je dalo 1. 1918. še kaj kupiti, razen v Švici? — Sicer pa naj govori „Moj odgovor" (str. 200.): „E n e g a pa ne morem zamolčati.. Ko je dežela kupila z a d n j i -krat švicarsko živino, jeseni 1918, je radi tečaja švicarskega denarja, ki je bil za takratne razmere za nas neugoden (tečaj, ne kupna cena. Op. ur.), ostala kupnina v okroglem znesku 220 000 frankov na dolgu. Takrat je vredila krona v Curihu okroglo 35 centimov. Ob prevratu je pa krona poskočila na okroglo 50 centimov. Ves dolg se je torej dal poravnati z okroglo 500.000 (petsto tisoč) kronami. V blagajnah ..Deželnega mesta" se je nahajalo mnogo več de-nai ja kot znesek, poleg tega je vrgla razprodaja pristav, kljub prcnagije-Ijenosti razprodaje in razmeroma nizkih cen (to se imamo tudi zahvaliti gospodarjem sedanje SLS" op. ur.), vendar skupaj precejšnjo vsoto, o kateri se je moral p o 1 o -ž iti r a č u n. Misijoni so bili na Hans Dominik: OBLAST TREH. Roman iz teta 1956. (Dalje.) „Vstopite, ljuba gospodična-Jane. Nikar se preveč ne čudite, da Imam na razpolago zasebno letalo. Najeti sem ga moral v New Yor kit. če* sem hote! priti pravočasno k pogrebu." Jane se jc s toplim pogledom zahvalila zdravniku. Kako prijazno od rijeta, da sc ni ustrašil nikakih stroškov, le da je bil lahko v tej težki uri ha:njeni strani, da ji oomaga. Spremljana od njega je stopila v kabino letala, ki se je takoj dvignilo v zrak in odletelo v smeri proti zapadu. D/. Glosi n se je v sedel Jani nasproti. „Dovolite mi, ljuba gospodična Jane, da vam nekoliko opišem vaše bodoče bivališče.. Moje posestvo v Koloradu se imenuje Reynold-farm:i. V prejšnjih desetletjih je bila to res farma s prostranimi polji in stajami, hlevi in skladišči. Z eno besedo pra- va farma, kot je popisana v šolskih knjigah. Danes pa je mirno prebivališče na deželi ter leži v proti vzhodu odprti dolini Skalnatega pogorja* Gorski zrak, vetij po jelkah in mir. Popolon mir, kot smo ga včasih mi mestni ljudje potrebni in ki bo blagodejno vplival tudi na vas." •Jane'jo pridušata z razštočim zanimanjem. Že sama izprememba kraja, hitra vožnja, ki jo je odnašala z vsako uro tolikomilj od' rijcnega starega bivališča, vse to je spravljalo njene misii v drug tir in za minute je pozabljala na. svojo bolest. „Toda;vi, gospod doktor, morete , prihajati tjakaj le poredkoma. Kdo se nahaja na vaši farmi?' Kdo vodi gospodinjstvo? Na koga naj se obračam? „Predvsem na mojo staro dobro AbistaTl, staro, črno postrežnico, hi drži hišo v redu.44 Jane je prikimala. Kot Amerikanka je vedela, da zavzemajo črne služabnice v hišah belokožcev večkrat zaupna mesta. Kot dojilja pride črna ženska k otrokom, ostane pri njih kot služabnica, jih vidi doraščati v može in ostane na stara leta pri hiši še vedno črna mammy. „Dobra, stara, zvesta žival! Njena zunanja lepota je seveda pomanjkljiva. Zato pa je zvesta in pridna. Čitala vam bo vsako željo iz oči.. •“ Janc.ni prišlo na misel, da bo tamkaj morda še samotnejše, kakor bi bilo v Trenotonu. Sugestivni doktorjev vpliv je vsak pomislek zadušil že v kali. Letalo je hitelo za zapadajočim solncem, dokler se ni pričelo samo snuščati navzdol, ko so se pokazale na obzorju, rdeče ožarjene gore od Deiivera’ do Chevcnna. Pristalo je na prostrani s travo poraščeni planoti. Dr, Glosin je imel res prav. Tukaj je vel drugačen zrak kakor v Trentonu. kjer'so velike delavnice vkljub vsemu napredku in izboljšanjem še vedno napolnjevale y precejšnji meri ozračje z dimom in prahom. Svež, po smol! dehteč gorski zrak. Jane ga je vdihavala v globokih dihih. Letalo je pristalo tesno ob farmi. Na poti k poslopju jima je že prišla naproti stara zamorka. Strašno grda. kot so po navadi vse stare zamorke. Pri tem pasje zaupljiva, s česar se je dalo sklepati, da je že dolgo v službi pri dr. Glosinu. „Dober dan mister doktor. Stara Abigail je vse pripravila. Večerja jc pripravljena. Sobe so pripravljene..." Širok smehljaj ji je raztegnil usta tja do ušes. ko je skušala doktorju poljubiti roko. Dr. Glosin jo je odrinil. „Dobro, Abigail. To sem pričakoval. Moja sestrična m is Hane bo ostala nekaj čaša tukaj na farmi. Ubogati jo.moraš baš tako, kor mene in skrbeti, da se bo počutila, kot da jc doma." Starka je medtem pozorno pre-mptrila Jane. S rezultatom svojega opazovanja je bila očividno zadovoljna, ker obrnila se je sedaj proti Janc in je poskusila uidi njej poljubiti roko. „Pusti to. Abigail 1“ (Daljo prlbodsjUk) razpolago, ki smo jih bili mi pridobili naši deželi na račun avstrijskega vojnega erarja. — Sedaj pa čujem, da se omenjeni dolg ni plačal! Ce je to res, potem je narodna vlada deželo ali državo oškodovala za ogromno svoto. Dolg znaša menda danes z obrestmi vred okroglo 270.060 iran-kov švicarske veljave. Ker je pa od prevrata do danes vrednost krone padla na svetovnem trgu skoraj na nič, znaša ta dolg danes — (in tu naj „Slovenec" sam govori): 20 milijonov jugokron! — kar bi se dalo ob preobratu poravnati s pol milijona kron in za kar je bil denar na razpolago. Klerikalna vlada je imela naravnost dolžnost ta dolg poravnati, ker jc likvidirala " — Zdaj pa ta nečuvena predrznost, da si sijajni „Va-lutenšibarji 1 : 4"! še "najo v ta panj dregati. Za teli 29 milijonov vas tožimo pred slovenskim ljudstvom! + Slovenčeva praktičnost. „Slovenec" porabi vsako še tako neprimerno priliko, da se zaleti v dr. Šušteršiča. „Jutranje Novosti" so obljubile, da bodo obelodanile dokumente iz črne dobe denuncijantstva. Ta odkritja SLS seveda sedaj pred volitvami ne bodo prijetna, ker se bo razgalila vsa "odiost te stranke. Da bi odvalil vso odgovornost od stranke, posnema tistega tatu, ki je kričal „držite ga!", da bi zakni svoje lopovščine. — „Slovenec" še ne ve, kaj bodo „Jutranje Novosti" odkrile, a že vali vso krivdo na dr. Šušteršiča. če bi kaj takega zagrešil kak drug list, bi „Slovenec" tako ravnanje kričavo ožigosal. Ker pa „Slovenec" stoji pod patronanco go-snoda, ki je imel svoj čas navado učiti politične agitatorje poštenosti, mu je seveda vse dovoljeno. Višek nesramnosti je, če se očita dr. Šušteršiču, da je, če je kaj zagrešil, zagrešil brez vednosti in zoper voljo stranke. Vsakdo ve. kako sta pisala „Slovenec" in „Domoljub" med vojno, ko vendar dr Šušteršič ni bil v uredništvu teh listov, ampak so bili za pisavo odgovorni uredniki. „Slovenec" se zgraža, da je dr. Šušteršič očital v Črnomlju „Suhi bajar" in imenuje to drznost. Razlog, da je dr. Šušteršič baš omenil „Suhi bajar" v Črnomlju, je „Slovencu" ravno tako dobro znan kot je bil znan črnomelj-skim poslušalcem, ker je baš iz Črnomlja šla ovadba zoper Kromarja, ki je bil v Suhem bajarju ustreljen. Ali je znabiti tudi Kromarjeve smrti vzrok dr. Šušteršič? „Slovenec" je zmožen, da bi tudi to podtaknil dr. Šušteršiču, saj celo trdi, da so rad dr. Susteršičeve denuncijantske akcije „pošteno" čuteči ljudje v SLS stiskali pesti. Zakaj ga pa niste takrat razkrinkali? Ker dobro veste, da jc vse. kar danes trdite, grda laž. Če bi kaj vedeli, bi prišli z veliko naslado na dan s fakti. Naivno pa je, če „Slovenec" trdi, da je dr. Šušteršič vodil najpoštenejše ljudi SLS desetletja za nos! Da ni nikogar vodil za nos pa jasno dokazuje dejstvo, da vsi pošteno in samostojno misleči ljudje zapuščajo SLS in se pridružujejo dr. Šušteršiču. Slovenec", ki govori o denuncijacijah dr. Šušteršiča, mu Podtika v predmetni notici besede o bivšem avstrijskem cesarju in srbskem kralju. Častiti „Slovenec", ki se vedno zgražaš nad denuncijacija-mi. ali ni to denuncijacija? — Komu velja vaš „fej“? + Po Julijski Benečiji vihrajo jugoslovanske zastave, kajti Slovenska ljudska stranka agitira po Loren j k kem, da bodo Croriška, Istra. Trst in ostalo slovensko ozemlje, ki so ga vzeli Italijani, zopet naši, ako bodo volivci glasoVMi za SLS. -— Kdor je kaj zaigral, vedno misli, da bo spet priigraj. Toda trije igralci še enega petelina ne morejo rediti. •r Dolžnost dela! »Uvede naj se splošna dolžnost dela za vsakogar!« pravi eselesarska brošura »Sodite no delih«. Mi se s- tem strinjamo ter pristavljamo: »Pa tudi za poslanec SLS!« Skrinjica ljudske stranke (NLS) za Kranjsko je tretja — 1 Inozemske vesli. ® Pastirski list kninskega nadškofa prinaša „St-maine rdigieuse11 v Parizu in ga razlaga naslednje: »Pomurje je zasedeno, da izpolni Nemčija svojo obveznost in pogodbo, ki jo je podpisala ter da spoštuje svojo besedo. Pravijo, da ta od naroda podpisani dolg težko tlači Nemčijo. Ali ne sme se pozabiti, ko je Nemčija ta dolg podpisala in povračilu pritrdila, je bila to rešitev njenega premoženja in si je s tem prihra nila sama sebi ruin opustoševalne vojske. Rešila je s tem poceni bogata industrijska podjetja porenska..., te bogate pravice, napuh nemškega cesarja, ki so tako podpirale njegovo ambicijo, morajo zakonito služiti danes za povrnitev škode, povzročene po Nemčiji, mesto da obogatijo njeni 'nduBtrijci in podpirajo revanšne načrte. Nasprotno bi vsled podaljšanja vojske obubožala iu propadla. Njen dolg je torej dvakrat posvečen. To jc naše stališče in zdi sc nam, po naši francoski jasni miselnosti, da je v skladu z najpripro-stejšo pravičnostjo.« s Učenje slovanskih jezikov pospešuje univerza »Columbia« v Newyorku. Češkoslovaško prosvetno ministrstvo ustanavlja tam veliko znanstveno in leposlovno knjižnico. Radovedni smo, če se tudi naše pristojno ministrstvo kaj zanima za to. * Narodne manjšine na Poljskem. Poljska narodna, skupščina ima silno veliko posla z narodnimi manjšinami, za katere hoče odpreti manjšinske šole. Reševati mora zahteve in spore desetih narodnosti, ki jih je težko zadovoljiti. * Učinek zasedbe Porubrja na Francoskem je ta, da je poskočila cena premogu od 97 na 318 frankov. * Švicarsko časopisje izraža bojazen, da se bo vsled pomanjkanja po-nihrskega premoga število brezposelnih zelo pomnožilo. * Ruy Rarbarosa, soustanovitelj brazilijanske republike, je umrl. Bil je tudi član mednarodnega razsodišča v Haagu. * Nov stalni tajnik Francoske Akademije. Na mesto pokojnega tajnika Frederic Massona jc izbrala francoska akademija za naslednika Rene Doumi-ea, urednika poznate »Revne des Deux Mondes«. * Eksplozija. V neki plinarni v Birminghamu je nastala eksplozija in je bilo 17 oseb ranjenih. * Bomba. V angleškem vojaškem mestnem delu v Kairi je bila vržena bomba. Ena oseba je bila ubita, štiri pa ranjene. 6 Amerikanaka skrb za svoje ladje. Amerikanski senat je dovolil 29 miljo-nov dolarjev kredita za opremo vojnih ladij. * Državnik Lle»yd George. Na Edinburški univerzi sb 1. t m. dijaki prepodili z govorniškega odra Lloyd Georgea in ga obmetali z raznimi odpadki. Boretia.cre: vesti. — Herman Wenclel v Sloveniji. Te dni se je mudil v Ljubljani slavni publicist in prijatelj našega naroda, g. Herman Wendel. Obiskal je tudi Višnjo goro v spremstvu vseučiliškega profesorja dr. Ivana Prijatelja, knjižničarja licealne biblioteke dr. Jožeta Glonarja, dr. kadeta Lajovica,.bivšega Wendlovega osebnega tajnika in spremljevalca na njegovih potovanjih, in publicista Erjavca. Wendel se je odpeljal v Zagreb, kjer ostane delj časa. če mu dopusti čas, obišče morda tudi Idrijo, da spozna Julijsko 'Krajino, za katero se intenzivno zanima. — Mariborska kronika. Burkert Karol, rodom Čehoslovak, je bil zaposlen v tovarni »Kristal« za ogledala. Zadnji čas je ukradel tej tovarni razna več ali manj umetno brušena in gravirana ogledala v skupni vrednosti £590 K. Ukradena ogledala je branil pri neki prijateljici; ko se je pa ta sprla s postreškinjo, je ista napravila ovadbo. — Ko se je vračal neki tukajšnji dirkalski učitelj iz dirkališča Tezna, se je po lastni neprevidnosti zadel v kolo vozička in padel. Poškodoval se ni posebno,'lahko bi pa prišel pod voz, ter si prizadel večjo poškodbo. — Novo delikatesno trgovino v Celju sta otvorila Frece & Plahuta v Aleksandrovi ulici. 8 trgovino je združena tudi zajutrkovalna soba. — Preti a v a n j e. V torek ti. t. m. je predaval magistratnl nadkomisar g. I. Šubic »O temeljnih državljanskih pravicah po vidovdanski ustavi«. Predavanje jc bilo v trgovski šoli v Celju. Bilo je jako zanimivo, žalibog, da je bila udeležba slaba. — Tatvina. Na For-štu št. 114. je Marija Ermenčeva razbila okno, zlezla skozi okno v hišo, pokradla pohištva, posteljnine, perila, kuhinjske oprave ter vse skupaj odpeljala na malem vozičku. Drzno tatico so izsledili še isti večer. Prepir in start radi hišne ograje. Kmet Mato Mlkolčevlč iz Adžamoveev, općina Ke-Šetari, ju šel po cesti skozi vas. Ko je prišel pred hišo koiarja Pranja R akord ča, je ta stopi! pred njega in ga napadel, češ da mu je podrl hišno ograjo.' Mikolčevič. nu; ni ostal ridlžan in k zanikal, da bi on k d ;j to storil, fo pa je Rakauiča tako. ujezilo, da je pograbil svojo puško in Mikolč-.viča na mestu ustrelil. Nato se jc sem 'prijavil orožnikom. — Epehatea Sr.sm na polju signalne raz-'svetliave. V Zagrebu. še .'vršijo poiskusi z kumom tovarne Kremeneczkv na Dunaju. Gre namreč za takozvani 'aparat za prekinjen je luči. Pri prihodu in odhodu vlakov v postajo ie strojevodju zelo težavno razlikovati uvozne in izvozne signalne luči od drugih, vsled česar se zgodi lahko velika nesreča. Pri uporabi navedenega aparata, pa je to nemogoče, ker prekine luč 70 krat v minuti in znaša moč svetilke okoii 1000 sveč, tako da se razločuje vsekako od drugih luči. Pri najgosteji megli se luč opazi že na 90 metrov, kar pri drugih svetilkah ni. Troški ■ za obratovanje aparata so majhni. Za to iznajdbo, ki je na Dunaju upeljana uže na vsih kolodvorih, sc zanima tudi inozemstvo. — Itako se poiščejo naslovi rojakov v Ameriki. Mnogi naši ljudje, ki imajo svoje sorodnike v Ameriki, niso imeli med vojno z njimi nikake zveze in so na ta ali drugi način zgubili njihove naslove. Mnogim se pripeti, da se jim radi napačne adrese pismo vrne ali pa se odda na poštni oddelek v NVasliingtomi, ki se zove „Deatli Leiters'' kar znači po naše „mrtva pisma". Takim, ki s svojimi ljudmi ne morejo dobiti zveze, svetujemo, da se obrnejo na jugoslovanski urad Inozemske izvestiteijske službe, katerega angleški naslov se glasi: Foreign Latiguage Information Service, Jugoslav Bureau, 119, \V. 4i. Street Newyork City N. J. — Aretacija pustolovca. Predkratkim so zaprli v Beigradu nekega Strasnova, ki je ogoljufal v mestu, različne trgovce, hotelirje, plačilne natakarje in privatnike za velike svote denarja. Izdajal se jc za grofa Alberta Tilecco de Seneto, za liferanta olja, za inženerja belgrajske občine za vodovod, za -direktorja importne 'in'eksportne tvrdke, v Rimu itd. Nastopal in govorit je povsod samozavestno in na ta način izvabljal iz Irhokvernežev. Velike svote, katere je potrosil v Beogradu hi Zagrebu v družbi sumljivih žensk. Pretep nsed prolesorjeoi in dijakom. Na suboti ir i trgovski akademiji je prišlo med profesorjem matematike Tor tikom in dijakom Rašičem med poukom do ostrega prepira. Profesor je prisotil Rašlču končno krepko zaušnico, na katero je Rašič reagiral. Rašič je izključen iz vseh učnih Zavodov v naši državi. — Radioteiegraiična služba. Ministrstvo za pošto in brzojav je odposlalo v Nemčijo tri strokovnjake, da tamkaj proučijo tehniko brezžičnega brz.ojavijanja. Po končanih študijah bodo inštruirali osobje naših radiotcle-grafičnlii postaj. . Aretacija „črnogorskih emigrantov". T,- Belgrada javljajo, da je bivši minister umrlega kralja Nikolaja Plamenac utihotopil po svojih agentih v Orno goro 70.000 ziatlh dinarjev v propagandne svrhe za odcepitev Crnegore od Jugoslavije. V Črnigori je bilo te dni več teh agentov, ki so se povrnili v deželo kot črnogorski emigranti. Proti njim sc je dvignila obtožba špiJonažtr in so prepeljani v belgrajske zapore. —- Čevlje k u piljiti od domačih tovare« tvrdke Peter Kozina z znamko Peko, ker so isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na debelo in drobno Ljubljana, Breg št 20, ter Aleksandrova cesta 13 štev. 1. Kultur k Skladatelj Viktor Parma je slavil v Mariboru 65. povrat svojega rojstnega dne in 40 letnico svojega delovanja na kompo-zitornem polju. Mariborska opera je uprizorila v proslavo jubileja Parmovo opero „Urh, grof celjski". Kakor smo včeraj poročali, je častni večer sijajno izpadel. Parma je popularen skladatelj brez bogvekakih pretenzij, komponist svoji osebnosti zadostujoč. Za instrumentiranje ima naraven dar, njegove partiture zvene prozorno. Razen številnih plesnih skladb je zlagal tudi operi-in operete (Amaconke, Njen nečak. Stara pesem etc). Parmovi „Mladi vojaki" so svoje čase ponoreli malodane vso Slovenijo. Upam, da njegova 05 letnica ni anticipirana 70 in večletnica. N. k Arheologično odkratje. Blizu Por te della Badia v rimski provinci so našli velik star nekropol (grobišče) z okostnjaki in sarkofag. Tahi so našli tudi bronaste vaze in različne potrebščine v jako originalni obliki. Večina predmetov je popolnoma ohranjena. k Profesor J. Schey, sloviti jurist dunajske univerze, praznuje 16. marca svojo 70 letnico. V počaščenje mu izda fakulteta bronasto plaketo, ki jo izdeluje prof. Mullner z Akademije in bo razposlana vsem častilcem jubilas-ta, ki podpišejo znesek aK 40.000. k Slikar Francois Flameng, eden najpriljubljenejših portretistov med-narodnega damskega sveta, je star 77 let v Parizu umrl. Njegovo umetniško naj dragocenejše delo so dekoracije v zgornjem vestibulu Sorbonnc. isrocfsio gledališče. DRAMA. Petek, 9. marca: zaprto. Sobota, 10. marca: Jennfa. Red B. Nedelja, 11. marca: Madame Sans Gene. (Ob treh popoludne.) Izven. — Ugrabljene Sabinkei (Ob osmi uri zvečer.) Izven. Ponedeljek, 12. marca: Za pravdo in srce. Red E. OPERA. Petek, 9. marca: Vrag In Katra. Red C. Sobota, 10. marca: Othello. Izven. Nedelja, 11. marca: Vrag in Katra, Izven. Ponedeljek, 12. marca: zaprto. gl Operna tpevka gospa Lewandovska nastopi prvič po prestani dolgotrajni bolezni .v soboto, dne 10. t. m. v naslovni vlogi Ja-načkove opere „jenufa". gl Pri predstavi Dvorakove opere „Vrag • ir, Kaira" v petek, dne 9. t. m., poje vlogo kneginje gna Sfiligojeva, vlogo hudiča Mar-buela g. Zupan in vlogo Luciferja g. Pugelj. gl Dramatična šola „Udruženje gledal, igralcev" v Ljubljani je pričela z. drugim semestrom. Poleg dosedanjih gg. predavateljev prične s predavanji še gg. prof. Koblar, arh. ing1. Kregar in ak. slikar Vavpotič. gl Gledališki list št. 21 prinaša poleg repertoarjev drame in opere tudi pod „Razno" zanimivosti. Kot priloga na umetnem papirju sliko g. Pečka člana drame. gl Ljubljanska drama. V sredo je bila premiera Shakespeare - jevega „Othelia". Predstava je bila umetniško zaokrožena celota, mestoma v pristnem shakespearskem duhu in ubranosti, za kar ni imela najmanjše zasluge Šestova režija in tudi Balatkova glasba. Kot povedo starih let izročila, je bil Othello, znan najprej pod imenom „Bene ški zamorec" uprizorjen prvič na večer pred Vsemi svetimi L 1604. v banketni dvorani v AVhitchallu pred dvorom kraljice Elizabete, To je prva Shakespeareleva tragedija po Hamletu, v. njej slika z vso demonsko silo svojega ženija „strupeni plevel sveta", ki ga združuje v sebi Yago, kateremu že zloba sama na sebi dela veselje. Po svoji tehniki je Othello priprosteiši od drugih velikih tragedij angleškega pesnika, je brez tehtnih misli in perspektiv, brez humorističnih postranskih oseb in epizod. Dejanje je strogo enostavno izvedeno in kondenzirano, hiti z nevzdržno naglico dalje, razburja živce in lega težko na možgane, in poslušalec ne utegne niti pomisliti, ali je mogoče, da se da nežno ljubeči Athello preslepiti od svojega praporščaka, kateri z robcem, ki ga jc Dez-demona izgubila, spravi svojega poveljnika do blazne in divje ljubosumnosti in str«.«, nega zločina. Dva dneva na otoku Cipru, in že je Jafto premotil Othelia, in že smo v spalnici, kjer zamorski general zadavi svojo nedolžno' ženo. Na našem odru je nastopil v iilogl Othelia kot gost operni pevec g. Levar. S svojo temperamentno in divje nervozno igro je dosegel popolen uspeh. Podal je svojega junaka naravno in verjetno, ker ga je z realistično igro in dosledno stopnjujočo igro približal občinstvu. Bil je naravnost velik v trenotkih, ko izbruhne njegova strašna ljubosumnost, ki mu kljuje in vrta po možganih, da se zgrudi v nezavest, razdejan od ljute bolečine. Njegova mimika, glas, kretnje, vse-je bilo psihološko umerjeno in je pričalo o velikem umetniku. Proti koncu pa se mu je poznala utrujenost; sam sc je zgrudil pod težo in silo svoje uloge. — Nad vse simpatična in nežna je bila v ulogi Dezdemone ga. Š a r i č e v a. Njen plemeniti in mili nastop, prekrasna očarujoča pojava in prisrčni glas, s katerim je razodevala svojo udano ljubezen ljubosumnemu soprogu, jc pretresel občinstvo. — Kot Jago je pokazal g. Rogoz z dobro premišljeno igro vso satansko zlobo in hinavstvo zavržene kreature, ki s peklensko doslednostjo vabi v pogubo lahkovernega Othella. V ulogi Emilije je dobro podala ga. Juvanova nekoliko priprosto žensko, katere sc posluži v dosego svojega cilja. V splošnem je bila lepa predstava in lep večer. Mnogo smo ploskali in g. Levarju smo dali dva lavor jeva venca v čast in hvalo. —a— gl Marijonetho gledališče v Mestnem domu priredi v nedeljo 11. t. m. dve izredno zanimivi predstavi. Pri prvi predstavi ob 15. uri se bo igrala tragikomedija v 5. dejanjih: „Mrtvec v rdečem plašču". Pri drugi predstavi zvečer ob 18. uri se na splošno zahtevo igra najboljša igra tekoče sezone „Doktor ‘Faust". —- Ker so na letošnjem repertoarju še druge igre in sc bliža tekoča sezona svojemu koncu, sc občinstvo še posebej opozarja na ti dve predstavi, ki se najbrže ne bodeta ponavljali več. — Predprodaja vstopnic je v nedeljo dopoldne pri blagajni v Mestnem domu od ib. do 12. ure, kakor tudi vsakokrat pol ure pred pričetkom predstave. izpred! sedišča« s Boljševik! iz povojnih dni. Kmalu po preobratu se je dogajalo, da so se združili delomržneži, ki se niso mogli vživeti v redno delo, pa so potrebovali denar. Na prav izreden način so potem napadli posamezne hiše. Odlikujejo se ti napadi osobito radi tega. ker je večina teh napadalcev napadala hiše, kjer ni bilo gospodarjev, marveč osamele gospodinje. Nikjer niso pokazali prave roparske nasilnosti, predrznosti in odločnosti, tako da vpliva vse to, kot bi se godilo na odru. Današnji obtoženci so iste vrsti junaki. Malo našemljeni, s slabo masko bi rekel gledališki poročevalec. So to Franc Smuk, Fran Oblak, Još. Mani in Franc Heufel, njegov pokojni brat in pa neki Janez Sengcr, ki je sedaj zaprt v Vidmu na Laškem, vsi iz Viča, ki so vdrli v hišo posest. Cirmanove na Glincah, kjer so pozdravili domače z besedami: „Mi smo boljševik!, boste dali kaj denarja!" Ker pa je' ušla in hitela po pomoč ženska, ki bi jo bili prav lahko zadržali, so takoj po tej ma-b r.kosthi šmoli pobegnili. — Dne 21. febr. so imeli d,Vugo smolo. Na vsak način so- hoteli kupiti', ali'odnesti pri vinskem trgovcu Francetu Vrtačniku na Viču vino. Mož pa se jih ni bal in-le samo smeje odgovoril, da naj pridejo drugo jutro ter jih res tudi odpravil. —• Obtoženec Fr. Oblak je obtožen obenem poskušene tatvine avtoperes in pločevine v vojaškem stavbnem uradu poleg Kolinske tovarne. Tudi ta tatvina ni prav dokazana. Celo zadevo je izdal obtoženec Smuk, ki je bil pijan v neki gostilni. Porotniki so vprašanji glede krivde obtožencev Smuka in Oblaka v Cirmanovt-m slučaju soglasno potrdili, vsa ostala vprašanja pa zanikali. Obtoženca Mam in Heufel sia bila oproščena, Smuk in Oblak pa radi hudodelstva ropa obsojena na 3 leta težke ječe. s Maščevalec nemških verižnikov in avstrijskih tatov. Obtoženec pripoveduje: Po materi, katero sum vzdržaval, sem potit doval 35.000 K. Zdravnik mi je nasvetoval, da naj sc preselim iz zdravstvenih ozirov, češ, da potrebujejo moji živci razvedrila, v kako bolj živahno mesto. S tovarišem Slavko NVindischem iz Cirknice sva šla na Dunaj. Ker je tam težko dobiti stanovanje, sva si preskrbela naslov nekega znanega nemškega verižnika In „šibarja", ter sva si napravila tudi priporočilno pismo od enega njegovih kranjskih znancev. VVagner — šiber — naju je z veseljem sprejel in pričelo se je veselo življenje na Dunaju. Ker pa je Waguer preveč zabavljal čez „Windl-sche“ in celo čez našega priljubljenega' kralja — pogleda na kraljev kip In zdihne patetično „oh kralj!" — sem začutil glas, da sc maščujem. In res sc je mož maščeval. Odnesel je VVagnerju za okroglo 200.000 K (8 mil. n. av. K) razne zlatnine in podobnih dragocenosti. — S plenom sta šia tovariša v Berlin. Tam se je seznanil med drugim tudi z neko kneginjo, ki je bila tako navdušena za njegove jugoslovanske nazore, da mu je hotela kupiti hotel ali kavarno, pa ne v Jugoslaviji, marveč v Berlinu. Seznami se je mož še z drugimi podobnimi ptiči, okradli so drug drugega, toda bili so vsi bolj prefrigani kot on. tako, da je prišel revež končno preko Hamburga brez denarja domov. Sledile so ovadbe, aretacije, preiskave in porotna obravnava, pri kateri je bil Rudolf Sotler doma iz Brežic, bivši železniški uslužbenec v Ljubljani, radi hudo-ddstva tatvine obsojen na. 1 let- težke ječe, vštevši preiskovalni zapor od 24 okt. 1. 1. Njegovi tovariši pa čakajo obsodbe v Nemčiji. — Njegovo maščevanje sc je slabo obneslo. Celjska porota. Umor tasta. Dne 5. marca so se začele v Celju porotne obravnave, kot prva je bil umor, katerega je izvršil Karel Bevc, posestnik v Virštanju. Državno pravdništvo obdolžuje Bevca, da je dne 20. novembra 1922 v Virštanju ubil svojega tasta Janeza Smrekarja. Bevc se je 16. sep. 1922 oženil s Smrekarjevo hčerko Terezijo ter prevzel gospodarstvo, katerega je dosedaj vodil 721etni Janez Smrekar. Poslednji je bil z ženitvijo prav zadovoljen, ker se mu je zet zelo priljubil. Drugače je bilo pri zetu. Ta je že takoj spočetka sovražil tasta radi izgovorjenega prevžitka, kar ic tudi večkrat izrazil proti .raznim pričam. Pogosto je grozil tastu s smrtjo, slednjič je svojo grožnjo tudi uresničil. Po umoru ga je zavlekel pod kozolec, prislonil desko, da bi se videlo, kot da je tast padel s kozolca ter sc ubil. Naslednji dan je šel neki posestnik mimo kozolca. Bevčeva žena mu je jokaje jela praviti o nesreči svojega očeta, češ, padel je s kozolca ter se ubil. Ker pa to ni bilo verjetno, se je obdolžilo Bevca. Ta je svoje izjave često predrugačil. Trdil je, da je prišlo med očetom in njegovo hčerko do prepira, kjer je on moral posredovati. Vzel je očetu bat iz rok ter ga udaril po glavi, da se je takoj zgrudil mrtev na tla. V resnici pa je prinesel Bevc svojemu tastu pol slatinske steklenice vina s prošnjo, naj pazi na domačijo, ker mora on k staršem v Podsredo. Obtoženec pa ni odšel, marveč se je skril pod svojo posteljo ter čakal ugodne prilike. Kmalu se je razvil med očetom in hčerjo prepir, to priliko je porabil Bevc. Udaril je v postelji ležečega očeta po glavi s tako silo, da ga jc takoj usmrtil. Pred sodiščem je hotel zaplesti v ta zločin svojo ženo, toda ona je zanikala vsako sokrivdo. Ko je žena prihitela na očetov krik na prag očetove sobe, ji je mož zabranil vstop. Pri obravnavi se je žena odpovedala vsakemu pričevanju. Baje je par dni po aretaciji moža izjavila, da jc bilo potrebno očeta odstraniti, sicer bi se bil ločil od mladih od skupne hrane in prevžitka. Porotniki so potrdili vprašanje umora z S glasovi proti 4. Sodni dvor je spoznal obtoženca krivega hudelstva umora ter ga obsodi! v smrt na vešalih. Uboj. Dne 6. marca je bila porotna obravnava zoper 321etnega rudarja Ivana Suhodolčana v Panečah in proti 191etnemu Matiji Laporniku, sinu posestnika Lapornika v Panečah. Državno pravdništvo obdolžuje Ivana Suhodolčana, da je 19. novembra 1922 zvečer smrtno ranit Franca Blatnika z nožem v pljuča in hrbet. Matija Lapornika pa, da jc k hudodelstvu pripomogel s tem, da je ubijalcu izročil svoj nož. V nedeljo popoldne, 19. nov. 1922 sta, bila Matija Lapornik jn zvečer ubiti Franc Blatnik na obisku Prispevajte v naše sklade! ----- ———- X Gradbeno podjetje il lilo in drag Ljubljana Bohoričcna ulica Št. 20 pri Antonu Centi na Vodiškem. Ko sta prišla zvečer domov, sta našla v Blatnikovi hiši rudarja Valentina Bedenika, katerega dosedaj nista poznala. Omenjeni jc zgrešil pot ter ju prosil, naj mu pokažeta pot k neki vdovi Veber, kamor je hotel iti vasovat. Franc-Blatnik se je ponudil za to uslugo, pridružil pa se jima je tudi Matija Lapornik. Poslednji je na poti blizu Jelenčeve hiše zavriskal „aui biks“. Iz hiše so sc takoj zaslišali isti klici. Pridrvelo je iz nje več ljudi, iz hleva pa eden brez suknje, ki je napadel Franca Blatnika. Bedenik je hotel braniti Blatnika, a naposled je moral zbežati. Franca Blatnika sta z udarci s kolom po-dria na tla gospodar Anton Jelenc in obtoženi Ivan Suhodolčan. Potem je pokleknil Suhodolčan na Blatnika ter zahteval od tovarišev nož. Nato ga je zabodel v hrbet. Čez uro sc je Blatnik toliko zavedel, da se je splazil domov, kakih 300 m. Tam je povedal, kaj se mu je zgodilo, 24. novembra pa je umrl. Porotniki so vprašanje glede uboja soglasno potrdili, glede pomoči pri istem pa soglasno zanikali. Ivan Suhodolčan je bil obsojen na 4 leta poostrene težke ječe. Matija Lapornik pa jc bil oproščen. g Razpasi trgovske zbornice v Sarajevu. Po nalogu ministrstva trgovine in industrije je pokrajinska uprava za Bosno in Hercegovino razpustila trgovsko in obrtno zbornico v Sarajevu. S tem so razveljavljene obenem zadnje volitve in postavljeni komisarji, in sicer za komisarja trgovske zbornice g. Marčen, za komisarja obrtne zbornice pa g. Sočo. g Carinski dohodki. Carinski dohodki so znašali v naši državi prvih deset dni meseca. februarja blizu 46,000.000 dinarjev od L avgusta do 31. januarja pa 694 D milijona dinarjev. Največ dohodkov je dala mariborska carinarnica, zatem zagrebška, belgrajska, ljubljanska in subotiška. g Plovba v Podonavju. Brodarski promet jc na teritoriju cele Vojvodine že otvor-jen. Na Tisi, Donavi in Begi Tamišu obratujejo tovorne ladje z žitom in koruzo. Pripravljajo se tudi, da otvorijo popolen osebni promet 15. marca. Med Belgradom in Zemunom pa bodo vozile poslej 3 ladje in bo vozni red izpopolnjen. g Za novosadski velesemenj sc sprejc-rnajo prijave do 31. marca. Doslej se jc prijavilo samo 62 razstavljalcev. g Tesnost z našim denarjem. Finančni minister Stojadinovič je izjavil, da ne odneha pod nobenim pogojem od svoje deflacijske politike, ker le na ta način more tečaj dinarja okrevati. Pobudi, da vsted velike tesnosti z denarjem odpomore z inflacijo, ne bo ustregel. Glede amerikanskega posojila bi bil pa vesel, če drugi obrok izostane, ker hi tako država lahko odstopila od nerentabilnega projekta jadranske železnice. .Minister pričakuje tudi. da zavezniki ne bodo vztrajali na izplačanju vojnih dolgov, ki znašajo I miljardo tran. frankov, 24 milijonov funtov šterlingov in 54 milijonov dolarjev. g Ogrski davek na efektni promet zvišan. Vsled odredbe finančnega ministra so zviša s 13. t. m. davek na efektni promet na 5 odstotkov. g Novo Krnppovo podjetje. Pod imenom »V z h o d na trgovska d. d.« s sedežem v Berlina, se je ustanovila, ki bo zastopala in razpečavala industrijske izdelke v vzhodni Evropi. Uboj. Dne 6. marca popoldne se je vršila porotna obravnava zoper Alojzija Zor-čiča, čevljarja v Bojanem. Državno pravdništvo obdolžuje Alojzija Zorčiča, da je dne 28. jan. 1923 v Vitivasi smrtno ranil Jožefa Kovačiča, Antona Zagmojstra pa težko telesno poškodoval ter zlobno razrezal klobuk Jožefa Kovačiča. Pri Ivanu Ceršaku v Vitivasi.se je vršila svatba. Bilo je več fantov zbranih okoli hiše. Po noči po 10. uri so prišli tja tudi Jožef in Vinko Kovačič, Alojzij, Anton in Vinko Zagmajstcr. A pregnani so bili takoj. Podili so jih do potoka Dramlja, kakih 550 korakov oddaljenega. Ob potoku so jih dohiteli. Alozij Zorčič je najpreje zabodel Jožefa Kovačiča z vojaškim bajonetom, da je padel na tla, potem ga je pa še večkrat sunil. Nato je sunil še Antona Lagmojstra. Nazaj grede je pobral še Kovačičev klobuk ter ga zrezal na kose. Porotniki so potrdili vprašanje hudodelstva uboja soglasno, vprašanje težke telesne poškodbe z 9 9glasovi in poškodbe tuje lastnine soglasno. Alojzij Zorčič je bil obsojen na 5 let težke ječe, vsak mesec s postom in trdim ležiščem. Čas preiskave se všteje. Družba zastopa Kruppova podjetja. Osnovna glavnica znaša 10 milijonov mark. g Avstrijsko posojilo — popolen uspeh. Znani finančnik Strakosch je izjavil, da je avstrijski napredek presegel vse pričakovanje. Avstrijska vejava se jc popolnoma stabilizirala in zahtevki uprave so bili d<> konca januarja kriti iz lastnih državnih sredstev. Zaupanje se zopet vrača, hranilničn-vloge In bančni depoti se množe. — Emisija angleške tranche zakladnih bonov avstrijskega posojila je imela popolen uspeli. ..Times" poročajo, da so podpisovanja presegla 3 milijone funtov. Tudi švedske banke bodo prevzele 100.000 funtov, kakor j; izjavil guverner švedske državne banke. Polovico vsote prevzame državna banka sama. g Svetovna razstava v Moskvi. — Moskva namerava prirediti sredi avgusta svetovno razstavo, na kateri se bo vršil ves promet v dolarjih. g Evropski zračni promet se izpopolni takole: v Dresdenu bo zgrajeno novo letališče. Drugo letališče bo v Lipskem, na katerem se udeleži saška država. BORZA. Zagreb, 8. marca. (Izv.) Devize: Dunaj 0.1405—0.1415, Berlin 0.49-0.50. Budimpešta 3.35—3.45, Bukarešt 48, Milan 477.50-480, London 470—473, New-york 100—100.75, Praga 300—302, Pariz 608—612, Švica 1885—1887.50, Varšava 0.125-0.222. Valute: dolar 98—99, franki 610, mažarske krone 3.20, lire 470 do 472.50. (Tirih, 8. marca. (Izv.) Berlin 0.0275, Newyork 536.25, London ‘25.19, Pariz 32.40, Milan 25.42. Praga 15.95, Budimpešta 0.175, Bukarešta 2.50, Belgrad 5.43, Sofija 3.10, Varšava‘0.0120, Dunaj 0.007475, avstrijske krone 0.0075. DANAŠNJA PREDBORZA. Zagreb, 9. marca. (Izv.) 1 dolar 97 do 98 Din, 1 funt šterl. 462 Din, 1 na-poleondor 360 Din, 100 fr. frankov 600 Diu, 100 švie. frankov 1850 Din, ICO mark 0.50 Din, 100 avstr, kron 0.14 Din, 100 č. sl. kron 297 IMn, 100 lir italijanskih 470 Din. izdaja konzorcij »Ljudskega dnevnika.* — Odgovorni urednik Fr. Jer e h. — Tisk J. Blasoiko nasL v Ljubljani Skrinjica Narodne ljudske stranke na Kranjskem je tretja — 3. Stasi Mčft tjilpne k« v zalogi »Stenskih reklamnih načrtov trgovsko-prometnih središč in kopališč kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev« ter se dobiva po vseh trafikah, za ceno od Din. 7‘—, po pošti 8‘— Din., kakor tudi v glavni zalogi: Ogtos$ai acaved: 1 Zoreai-oia oiraino in rtii« podjetje I.yjratoljGi