GLEDALIŠKI LIST MESTNEGA GLEDALIŠČA V CELJU • SEZONA 1952-53 leto vii • Številka 2 PAVEL G O L I A SNEGULJČICA Premiera v petek, 24. oktobra ob 15,30 za Ivana Pirečnika ter najboljše pionirje iz Celja in Šoštanja PAVEL G O L I A SNEGULJČIC. A Pravljična igra v 6 slikah s predigro. Predigro napisal Fran Roš Režija: BRANKO GOMBAČ Scena: MARIJAN PLIBERŠEK O S E B E : Sneguljčica . . Kraljica .... Kraljevič . . . Maršal .... Poveljnik straže . Lovec .......... Frice........... Frače .......... Paž............. Prvi škrat . . . Drugi škrat . . Tretji škrat . . Četrti škrat . . Peti škrat . . . Šesti škrat . . . Sedmi škrat . . Škrat harmonikar Meglica .... Dvorjanke . . . Prvi medved . . Drugi medved . Tretji medved . Zajčka .... Čarobno ogledalo Mati............ /Silva Cvahte \Gidica Petretič Zora Cervinka Milan Krašovec France Mimik Peter Božič Emil Strlič Vinko Podgoršek Janez Škof Gabrijel Preži j Matjaž Lovšin Lojze Golob Rado Lenasi Janez Golob Boris Orel /Matjaž Bertoncelj /Peter Jaklič Alojz Sredič Radko Podgornik Alenka Lovšin [Slava Maček < Slava Volčič (Ela Veselak Silvan Božič Ivan Mihelin Ivo Umek _ /Luskar Majda /Nina Leskovšek Janez Cesar Angela Sadar Vojaki, otroci, dvorjani. Meglico pleše gojenka baletne učiteljice Sonje Gorjanc. »Pesem škratov« je naštudirala prof. Anica Zuljeva. Klavirsko glasbo izvaja Milan Škof. Fanfare je naštudiral tovariš Remelj. Osnutke za kostume je narisala Bogdana Vrečkbva. Inspicient: Tone Vrabl. Šepetalka: Tilka Sve-telškova. Razsvetljava: Bogo Les. Lasuljar: Vinko Tanjšek. Odrski mojster: Franjo Cesar. Sceno je izdelala gledališka delavnica pod vodstvom Franja Cesarja. Slikarska dela opravil Ivan Dečman. tali i^ecfiiljcicci. Pavel Golia I^Cdo je bolj kot jaz ubog! Nimam očka, nimam mame, dragih, ki bi me ljubili, brata, da zavzel se zame bi v nevarnosti in sili, me obvaroval nesreče. Nikdar ni prijazna roka me pobožala ljubeče, zapuščenega otroka. In nikoli, kar sem živa, ni beseda ljubezniva mi tolažbe, utehe dala. Le visoke grajske line vejo, kaj gorja prestala, in na postelji blazine, kaj noči sem prejokala. I^.aj bo z mano? Kje sem zdaj? Zunaj vlažna noč, oblačna, krog in krog neznani kraj, jaz izmučena in lačna . .. Saj omagam, če na pot le korak grem še od tod. Ves dan, do noči bežala sem po gozdu brez postaje, zdaj ne morem več ... ZORICA IZ GABERJA PRI STRIČKU GOLJI liki, gosti oblaki dima so se tistega popoldneva valili iz visokih dimnikov Cinkarne pod svetlo, sinje jesensko nebo nad Gaberjem. V zraku se je za- ganjal vanje jesenski veter, da so razpršeni padali na ceste, hiše in vrtove pod Cinkarno ter bežali proti sivim grajskim razvalinam in doli nad šumečo Savinjo. Potem se je veter spustil niže in vtikal svoj nagajivi nosek na vrtove, v veže, skozi odprta okna v sobe in nagajal, nagajal, kjer je le mogel. V Kovinarski ulici pod Cinkarno je Jenčičevemu Tončku zapletel zmaja v najvišje in najbolj gosto vejevje divjega kostanja, potem pa, ej, potem je staknil nekaj prav ljubkega: v kotu vrta je na prijetnem jesenskem sončku sedela mala Prašnikarjeva Zorica in brala iz velike knjige. Slonela je na laktih, zavihani nosek je zarila tako globoko v knjigo, da je moral veter prav od blizu pogledati, ali Zorica ne piše z njim po knjigi. O, veter je Zorico dobro poznal. Že leta sta bila prijatelja. Veter ji je rad nedolžno, a navihano ponagajal, Zorica pa ni bila nikoli jezna nanj. Navadno mu je dobrodušno požugala z drobnim prstkom in mu takole dejala: »Lej, veter, potepušček! Star si kot svet, pa te moram jaz, ki mi je šele osem let, učiti spodobnosti!« Veter pa je vedel, da je to le šala, kajti imela sta se rada in skupaj sta uganjala norčije po Kovinarski ulici in po ulicah okoli Cinkarne, kjer je delal Zoričin oče. Navadno je bil z njima še en dober prijatelj: Zoričin psiček Cuvek. Tekal je z njima, se prekopicaval, skakal, lajal in na vse pretege mahal s svojim lepim košatim repom. Tudi danes je bil pri Zorici. Ležal je pri njenih nogah, se grel na soncu in — se dolgočasil. Danes ga je Zorica komaj pogledala, ga malo pobožala, potem se je zatopila v knjigo. Čuvek pa hi se rad igral. Zalajal je, povlekel Zorico za kito in ko tudi to ni nič pomagalo, se je kratkomalo vsedel na knjigo, iz katere je Zorica brala in jo zakril s košatim repom, češ pa zdaj beri, če moreš! Ampak Zorica se ni dala ugnati. »Ti, Cuvek,« je dejala, »kaj mi pa nagajaš? Rajši beri z menoj tole lepo zgodbo o Sneguljčici!« Čuvek je imel Zorico rad, zato jo je ubogal. Modro se je zagledal v knjigo kot da bi znal zares brati. In tako ju je našel veter. Čuvek je nad kpjigo že zakinkal, kajti v hrbet ga je tako prijetno grelo toplo jesensko sonce, Zorica pa je bila tako zatopljena v knjigo, da tega še opazila ni. Zdaj je postal tudi veter radoveden. »Kaj neki Zorica bere,« si je dejal. Zaletel se je v knjigo, pihnil, obrnil nekaj listov, da se je odprla naslovna stran nn bral: »PAVEL GOLIA: SNEGULJČICA. PRAVLJIČNA MLADINSKA IGRA.« Zorica pa se je sedaj skoraj zares razjezila. »Veš kaj, če mi danes ne boš dal miru, ti porednež nagajivi, te bom . .. Res, veter dragi, glej, berem igro o nesrečni deklici Sneguljčici, pusti me, da jo v miru preberem. Ali pa, veš kaj, beri z mano, saj tudi o tebi nekaj piše! Glej, tule . ..« In je začela listati po knjigi, da bi mu pokazala, kje piše o vetru. Ampak veter je že tak tič, da ne more biti niti za trenutek pri miru. »Veš Zorica, saj bi, rad, pa moram še. . . veš ...,« je začel jecljati in se izgovarjati. Zorica ga je dobro poznala in ga je kar prekinila: »Vem, vem, veter, naprej bi rad odbezljal. Kar pojdi, mi vsaj listov ne boš obračal s svojo sapo. Ti že kdaj povem, kako je bilo z vetrom v tej pravljični igri. Srečno!« Zorica se je zopet zatopila v knjigo o Sneguljčici, veter pa je odvihral po ulici in se na oglu zaletel v slabo pritrjen plakat, na katerem je z velikimi rdečimi črkami pisalo, da celjsko Mestno gledališče igra Goljevo mladinsko pravljično igro »Sneguljčica«. Ta plakat je pred nekaj dnevi prebrala Zorica in potem je tako dolgo prosila očka in mamico, da sta jo takoj popoldne peljala v gledališče. Pravljice o Sneguljčici do tedaj ni poznala. Vsa nestrpna je priganjala starše, da so bili v gledališču dobre četrt ure pred začetkom predstave. Zaverovano je strmela v zastor, da niti ni opazila sošolcev in prijateljev iz Gaberja, ki so jo pozdravljali iz vseh kotov prostrane dvorane. Nič ni slišala živžava okoli sebe. Vznemirjena je čakala, da se odgrne skrivnostna pregrada, za katero bo zagledala škrate, kraljico, viteza, predvsem pa nesrečno deklico Sneguljčico. Končno je dočakala. V dvorani so ugasnile luči, zavladala je grobna tišina. Zastor se je dvignil. Začela se je predigra. Ob topli kmečki peči je babica pripovedovala otrokom pravljico o Sneguljčici. Potem jih je vprašala, ali hočejo vse ljudi, o katerih jim je pravila, videti žive na odru. Otroci so vsi navdušeni ploskali in vzklikali, da bi jih zelo zelo radi videli. Babica jim je obljubila, da se bo to takoj zgodilo. In predstava se je začela. V prvi sliki je Zorica videla dvor hudobne kraljice. Kraljica je slavila rojstni dan in pastorka Sneguljčica ji je želela srečo z ljubkim voščilom. Toda kraljica jo je sovražila in jo je poslala v njeno temačno sobo, kjer je morala sama ždeti, medtem ko so se drugi veselili in zabavali. Kraljica, ki je hotela biti najlepša v vsem kraljestvu, je nato stopila k svojemu čarobnemu ogledalu in ga vprašala, katera je najlepša žena v deželi. Ogledalo ji je odgovorilo, da je sedaj najlepša Sneguljčica. Kraljico je to strašno raztogotilo in sklenila je, da pastorko umori, da bo potem zopet ona najlepša v kraljestvu. Poklicala je lovca in mu naročila, naj odpelje Sneguljčico v gozd in naj jo tam umori. Da bi jo preslepila, je njej sporočila, da gre z lovcem na sprehod in Sneguljčica je presrečna in vsa hvaležna kraljici za to dobroto odhitela z lovcem smrti nasproti. Glas o lepoti in dobroti mlade Sneguljčice se je medtem raznesel po svetu. O njej je slišal vitez iz sosedne dežele in prišel je, da jo zasnubi in vzame za ženo. Kraljica se mu je zlagala, da je Sneguljčica odšla na obisk na sosedni grad. Hotela je, da bi vzel njo za ženo, ne pa Sneguljčico. Zato rje poslala za njim razbojnika Pričeta in Fraceta, ki ju je imela v svoji službi in jima naročila, naj ga iz zasede napadeta, ujameta in pripeljeta v grajske ječe. V drugi sliki je Zorica videla, kako je lovec pripeljal Sneguljčico v gozd in kako jo je hotel po kraljičinem ukazu umoriti. Toda lovec je bil dober človek. Sneguljčica se mu je smilila, zato se je dal preprositi in ji je pustil življenje. Odšel je in uboga deklica je ostala sama v hladni zimski noči v samotnem gozdu. Utrujena je legla pod drevo. Da ne bi zmrznila, so jo prišli gret medvedje in zajčki. Bila je tako dobra, da so ji bile prijatelji tudi divje živali. V njihovi družbi je sladko zaspala. Drugo jutro je odšla dalje po gozdu. Kmalu za tem sta prišla tod mimo vitez in njegov spremljevalec paž. Razbojnika Priče in Frače sta ju napadla in ju odpeljala v grajsko ječo. V tretji sliki je Zorica videla, kako je Sneguljčica po dolgem tavanju prišla v škratjo hišico, kako se je majčkeno okrepčala in legla spat. Potem je videla, kako so se vrnili z dela škratje in prvič je slišala njihovo lepo pesem. Zagledali so Sneguljčico in se dogovorili, da ostane pri njih za gospodinjo. Četrta slika se godi naslednje jutro. Zorica je videla, kako so se spoprijateljili škratje in Sneguljčica, ki je postala njihova gospodinja. Ko so odšli na delo v rudnik, so ji naročili, naj nikomur ne odpre vrat, kajti hudobni kraljici je medtem čarobno ogledalo izdalo, da Sneguljčica še živi in sedaj gotovo cela tropa biričev stika za njo po deželi. In res. Ogledalo je povedalo kraljici, kje je Sneguljčica in sedaj se je odpravila sama, da jo umori. Preoblekla se je v krošnjarko, prišla taka k škratji hišici in pregovorila Sneguljčico, da ji je odprla. Tedaj pa ji je hudobnica zasadila v lase zastrupljen glavnik in Sneguljčica se je zgrudila kakor mrtva, Ko so se škratje vrnili, so ji vzeli glavnik iz las in mala nesrečnica je zopet oživela. Toda kraljica ni odnehala. Ko so škratje zopet odšli, se je vrnila preoblečena v kmetico in dala Sneguljčici zastrupljeno polovico sladke hruške. Deklica je vgriznila in se v tistem trenutku mrtva zgrudila. Kraljica je dosegla, kar je hotela. Škratje so se kmalu nato vrnili, a uboge deklice niso mogli več obuditi k življenju. Prisegli so kraljici maščevanje, Sneguljčico pa so položili v stekleno krsto, da bi vsaj mrtva ostala vedno med njimi. V peti sliki je Zorica zopet videla dvor hudobne kraljice. Kraljevič, ki ga je hotela kraljica prisiliti, da bi jo vzel za ženo, jo je s studom zavrgel. Njena zla dejanja so ptišla na dan in ljudstvo se ji je uprlo. Vrgli so jo v ječo, nato pa so vsi odhiteli na kraj, kjer je v stekleni krsti ležala mrtva Sneguljčica. V zadnjem dejanju je Zorica ostrmela pred prelepo sliko: med cvetjem je stala steklena krsta, v njej Sneguljčica, lepa kot da bi bila živa, okoli nje pa škratje. Kraljevič je prosil škrate, naj mu dovolijo vzeti krsto s Sneguljčico na njegov grad, da bo imel deklico, ki jo tako zelo ljubi, vsaj mrtvo vedno pri sebi. Ko pa škratje dvignejo krsto, da bi jo odnesli na vitezov grad, se krsta pri tem strese in Sneguljčici pade košček zastrupljene hruške iz ust. Sneguljčica zopet oživi. Vsi so srečni, najbolj pa kraljevič in Sneguljčica. Hudobno kraljico hočejo obsoditi na smrt, toda Sneguljčica ji je izprosila pomilostitev. Tako je zmagala dobrota, a hudobija je prejela zasluženo kazen. Zorica tisti dan Sploh ni vedela, kako je prišla domov. Tako je bila zamišljena v zgodbo, ki jo je doživela v gledališču, da je šla po cesti kot v sanjah. Spotikala se je, da jo je morala mamica voditi za roko kot otroka. To je bilo prvič, da je bila Zorica v gledališču. Zdelo se ji je, da so se ji odprli čudežni svetovi, neko čudno življenje. Potem je obsula mamo in očka z vprašanji o gledališču, o igrah, o pravljicah. Zvečer ni mogla zaspati, ampak je strmela v temo in tako ji je bilo kot da še vedno gleda igro v gledališču. Ko jo je potem le zazibal spanec, je vso noč sanjala o Sneguljčici. Sanjalo se ji je, da je bila ona Sneguljčica in da je sama vse to doživela. Drugo jutro je pri- povedovala zgodbo Čuveku. Psiček jo je pri tem tako zavzeto in zvesto gledal, da je bila prepričana, da jo razume. Ko mu je pripovedovala, kako je lovec hotel revico umoriti, je bridko jokala in zdelo se ji je, da se je tudi Čuveku utrnila solza. V šoli so se med odmori pogovarjali samo o Sneguljčici in o njeni usodi. Tisti učenoi, ki igre v gledališču še niso videli, so sklenili, da takoj prosijo očka in mamico, naj jih peljejo gledat to lepo igro. Bregarjeva Metka je rekla, da bo šla še enkrat v gledališče, Jermanov Igorček pa tudi. Sitarjeva Marjetica je prinesla s seboj v šolo Gledališki list. Tu je Zorica med odmorom brala, da je zgodba o Sneguljčici izšla tudi tiskana kot Knjiga. In zdaj je seveda prosila mamico, naj ji to knjigo kupi. Mamica, ki je vedela, kako dobro je za Zorico, da bere lepe Knjige, je njeni prošnji ustregla in tako Zorica zdaj že drugi dan prebira igro o Sneguljčici. Včeraj jo je očka še enkrat peljal v gledališče. »Kakšen neki je ta gospod Pavel Golia, ki je .Sneguljčico' napisal,« je razmišljala Zorica. »To mora biti zelo zelo star gospod z dolgo sivo brado. Najbrž ne živi v naši domovini, četudi P'še po slovensko. Biti mora zelo zelo od daleč. Stanuje v skrivnostni stari hiši, kamor ne sme nihče vstopiti.« Tako je razmiš-jala Zorica, prebirala je knjigo o »Sneguljčici«, hodila je v šolo, so učila, pomagala je mamici pri gospodinjstvu. Saj je tudi Sneguljčica bila tako pridna in delavna gospodinja! Tudi drugače je Zorica postala bolj ubogljiva, postrežljiva, dobra in prijazna. Vsakomur je hotela pomagati in ustreči. Saj je tudi Sneguljčica bila taka! Takole si je akademski slikar Marijan Pliberšek zamislil sceno za drugo sliko »Sneguljčice« Med odmori stopite v CfLadaLusLa aLceficavaLhilca in se o d ž e i o k r e p v njej j o j t e n č o j t e ! (Telefon štev. 22-31 in 22-32, poštni predal 3, brzojavke Top er Gel je. woper CELJE Vovarna perila, konfekcije, prešitiFi odej in pletenin. S lastnimi prodajalnami v Celju, na Reki, v Mariboru, Subotici, j Zrenjaninu, Novem Sadu, Kikindi, Sarajevu, Osijeku in Senti. 3>a nakup se priporočamo SAVINJSKA TOVARNA NOGAVIC izdeluje: moške in otroške bombažne nogavice ter vse vrste ženskih bombažnih in svilenih nogavic Deseni po izbiri! Odlična kvaliteta! J Z iitMUto lccu^l(iay in. do&cmt fiiujdvkoM, \l.cu Uto ued.M \/iobtceqla MESTNA TOČILNICA v VzeZezMuL ulici Obiščite veleblagovnico £judslti htupaziu Celje kjer boste solidno postreženi z najrazličnejšim blagom po ugodnih cenah <5e želite za mal denar lepo, dobro in trpežno obleči od nog do glave? (potem pridite u trgovino ■ »Solčava« in zadovoljni boste v Celju TEKSTILNA TOVARNA lil II Ijtilllir- 11!!;=], :::::::: ,=111= l iii, lil S*. :::::::::::: l' • irii :::: :::: •: Ih,, lir iiP 1 :!=i Telefon: Prebold štev. 1, Celje štev. 26-19 Proizvaja vse vrste posteljnega platna, tlanelete, tiskanino za žensko in moško perilo ter ženske obleke v najbolj pestrih vzorcih ■ V e i i k a izbira O dlična kvaliteta • L epi vzorci N i z k e cene »VOLNA « CELJE I III I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I l: I: I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I T ŽALEC - HMELJARSKA ZADRUGA Z O. J. izvaža na vsa svetovna tržišča prvorazredni savinjski hmelj, znan pod zaščitno znamko: - SLOVENSKI HMELJ, štajerski, Savinjska dolina" Svojim članom posreduje in dobavlja: hmeljevke, umetna gnojila, zaščitna sredstva, stroje za obdelovanje hmeljišč itd. TRGOVSKO PODJETJE „Špecerija“ V CELJU Oam nudi u največji izbiri use kolonialno blago, dalje moko, likerje, buteljčna vina, suhomesnate izdelke in sire. Oglejte si naše trgovine in gotovo boste postali naš stalen odjemalec Ni ^ 0>e ^ ^ V^XN o ^, ^o o- NO C°V IHIK1 =S CELJU IZDELUJE: zefirje popeline batlste flanelo flanelete damast blago za delovne obleke itd. Vsem odjemalcem bomo vedno nudili kvalitetno blago po konkurenčnih cenah TOVARNA USNJA ŠOŠTANJ Telefon štev. 2 izdeluje najcenejše in najboljše podplatno usnje, homerčno in Goodeyer, vseh barv telečji in goveji boks ter velurje, dulboks za smučarske čevlje, kravino za delavske čevlje, svetovno znane likance in tehnično usnje (Jekstilna tovarna Šempeter u Savinjski dolini izdeluje use vrste beljenega platna širine 80, /45 in 180 cm, zavese v širini 80 in 150 cm, flanele za rjuhe itd. ^Moderna belilnica — uslužnostno beljenje JHzke cene — Solidna postrežba ‘Jrgovini na velilio dajemo 2’/o grosistični popust crora CELJE TELEFON 20-81 in 20-82 za domači ir gin i N < O N SUROVI CINK 97,80% Zn GINKOV PRAH 97 % Zn total FINI CINK 99,75% Zn DVOJNO FINI CINK 99,85% Zn RAFINIRANI CINK 98,70% Zn CINKOVA PLOČEVINA AVTOTIPIJSKE IN OFFSET PLOŠČE CINKOVI PROTEKTORJI ZA KOTLE CINKOVE PRALNICE — VALOVITE CINKOVO BELILO ŽVEPLENA KISLINA 60° Be Cenjene stranke opozarjamo, da opravljamo usluge z valjanjem svinca, kositra, antimonovega svinca in srebra Takole si je inscenator Sneguljčice akademski slikar Mari zamislil prvo sliko: Dvor hudobne kraljice Ker je bila Zorica tako pridna, ji je mamica nekega dne pripravila prijetno presenečenje: obljubila ji je, da bo šla v nedeljo z očkom obiskat teto v Ljubljano. To'je bilo veselje! Vožnja z vlakom, pa Ljubljana, pa teta pa ... še in še! Edino, kar ji .ie kalilo veselje, je bilo to, da je moral Cuvek ostati v Gaberju. Pa saj se kmalu vrne, bo že počakal, nagajivček mali! Tudi teta v Ljubljani, ki ji je mamica prej pisala, kako pridna je postala Zorica, ji je pripravila presenečenje. 2e v soboto popoldne, ko je prišla, jo je peljala v lutkovno gledališče. To je bilo zopet doživetje! Zgodba o čarobnih goslih je bila čudovita! Ko so potem pri teti doma sedeli pri večerji, je Zorica pripovedovala o Sneguljčici, ki jo je brala in videla v celjskem gledališču. »Veš teta, tega ne bom nikoli pozabila! Oh, ko bi poznala pisatelja te igre! Kakšen neki je, ko piše take čudovite igre,« je potem vzdihnila. »Pisatelja Pavla Goljo bi rada poznala?« jo je vprašala teta. »Oh, pa še kako zelo rada! In ne samo jaz. Vsi, ki smo v Celju videli ,Sneguljčico1, bi ga tako radi poznali!« »No, pa ga pojdimo jutri obiskat. Hočeš?« To je teta rekla tako preprosto kot da bi rekla: »Jutri gremo v Celje.« Zorica je od začudenja odprla usta. Ni in ni mogla verjeti, da je to mogoče. Teta je opazila njeno začudenje, pa je dodala: »Ne verjameš? No, res. Tule v sosedni hiši stanuje. Poznamo se. Zelo prijazen gospod je. Nič ne bo hud, če prideš na obisk.« Vse do drugega dneva, ko so se odpravili na obisk, je Zorica od vznemirjenosti in pričakovanja vsa drhtela. Obisk pri pisatelju, ki je napisal to čudovito igro! Prej si je tega tako zelo želela, zdaj pa se je začela že bati. »Saj ne bom mogla spregovoriti niti besede,« si je mislila. In drugi dan kar ni in ni hotelo biti ob petih popoldne, ko je čas obiskov. Zorica je šla s teto prej še na sprehod po Ljubljani. Ogledali sta si razstavo slik v veliki hiši, za katero ji je teta povedala, da se imenuje Narodna galerija, zanimivosti v muzeju, pa tudi dramsko in operno gledališče. Ko si je Zorica ogledala ti dve veliki lepi hiši, se je spomnila tudi na novo celjsko gledališče, ki ga že tako dolgo zidajo. Končno je bila ura pet popoldne. Teta, očka in Zorica so se napotili v Beethovnovo ulico. Odpeljali so se v hiši na šte- 2