Izhaja vsak četrtek in velja « poStnino vred ali v Mariboru s pošiljanjem na dom £a celo leto 32 Din, pol leta 16 Din, četrt leta 8 Din. Izven Jugoslavije 64 Din. Naročnina -se pošlje na upravništvo »Slov. Gospodarja« v Mariboru, Koroška cesta št. 5. — List se dop«šilja do odpovedi. Naročnina se plačuje j naprej. Tel. interurban 113. 45. številka. Posamezna številka stane 1*50 din. Poštnina plačana v gotovini. GOSPODAR LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Uredništvo je v Maribora» Koroška cesta št. 5. Rokopisi se ne vračajo. Upravništvo sprejema naročnino, inserate in reklamacije. Cene inseratom po dogovoru. Za večkratne oglase primeren popust. Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Čekovni račun poštnega urada Ljubljana 10.603. Telefon inter-urban 113. nrnyrarfy« mrnmE Maribor, dne 11. novembra 1926. 60. letnik. Kako radikalsko-radičevska vlada skrbi za Slovenijo! Pregovor o slabih časih se letos veliko bolj obistinuje kot druga leta. Za nas Slovence je to leto bilo prav slabo 1 rvTrt T rv+i-nn i V\! 1 « L ^ „ — 1 !il__„L i _ lil > JC • hov dinarjev za popravo vsied povodnji razdrtih cest in I mostov, potom ministrstva socialne politike 10 milijonov dinarjev za nakup hrane in semenskega žita za prizadeto prebivalstvo, takojšnji pričetek del za uravnavo rek in hu-| dournikov, odpis davkov in ustavitev iztirjevanja davkov, f V četrtek, 4. novembra, je bila v narodni skupščini razprava o tem nujnem predlogu. Vlada je ta predlog odklonila. V njenem imenu je izjavil finančni minister dr. leto. Letina je bila vobče veliko slabša kot druga leta. Ži- P^ric, katerega Stjepan Radič tako rad hvali, da je »zlatan vil so v mnogoterih krajih tako malo pridelali, da bodo z čovjek« (zlati človek), da vlada nujnosti tega predloga ne njimi izhajali k večjemu do spomladi, v mnogih krajih še more sprejeti, ker nima kredita, nima denarja, da bi iz-niti do spomladi ne. Potem bodo tudi mali kmetje poleg vršila to, kar se v predlogu za Slovenijo zahteva. Nato je bajtarjev, dninarjev, viničarjev in poljskih delavcev in narodna skupščina glasovala o tem predlogu, za kojega je yii»n/Ti m m/\T«nl i lm Al__i....... . i _ • i i .. ^sl ft rraVitmr.ala rtnin/ "vct \ / I n n i t"i /~v nr»tnnil'(-> • nn Mml! t r> TD «-« »~l t drugih morali kupovati živila. Ako kmet ne pridela niti toliko, da bi mogel od pridelka živeti sam s svojo družino, je to dokaz, da je letina bila prav slaba. K temu še tudi pride, da je vinski pridelek bil tako pičel, da so vinogradniki radi količine letošnjega vinskega pridelka bili vsi brez izjeme razočarani SLS zahtevala nujnost. Vladine stranke: radikali in Radi-čevci, so predlog odklonili. Dobro je treba pomniti, da so poleg radikalov, ki kot stranka v Sloveniji skoraj niso zastopani, za odklonitev predloga glasovali tudi Radičevci, ki se hočejo kot stranka tudi v Sloveniji razširiti. V tej stranki sta poleg gostobe- Že to bi bilo vzroka dovolj, da bi se to leto po vsej sednega Radiča, ki hodi tudi med Slovence prodajat svojo pravici moralo imenovati slabo leto. Slabost leta so v naj- ; puhlo politično modrost in svoje prazne obljube, tudi Slo-večji meri poslabšale ogromne vremenske nezgode: toča, ' venca Pucelj in Prepeluh s svojimi pristaši. Te ljudi bode viharji, dež, nalivi, povodnji. Slovenija je letos imela nič treba prijeti za jezik, ko pridejo med Slovence hvalit Ra-manj kot štiri velikanske povodnji. Škoda, po njih povzro- ■ dičevo seljačko (kmetsko) stranko in sedanjo seljačko vla čena, je tako ogromna, da se niti popisati ne da. Ako bi jo do. Odklonitev nujnega predloga za pomoč Sloveniji je za hoteli predstaviti v številkah, bi je morali oceniti ne v sto- Slovence nauk in hkrati opomin, česar se imajo nadejati tinah tisočakov, marveč v več stotinah milijonov dinarjev. >n kaj imajo pričakovati od centralizma in od tistih, ki so K prejšnjim povodnjim, ki so napravile veliko škode njegovi politični sužnji. po Kranjskem in Štajerskem, se je tri dni pred praznikom ! mm-irmi mu—in —■»«n ........ Vseh svetnikov pridružila nova velika povodenj, ki je napravila ogromno škodo po raznih krajih Gorenjske, na Štajerskem v Savinjski dolini, osobito v gornjegrajskem okraju, v Mežiški dolini na Koroškem itd. Ljudstvo gleda z obupom na strašno opustošenje, povzročeno od nalivov, ki so nenadoma nastopili s tako orjaško silo. Odnešeni mostovi in brvi, razdrti jezovi, razdejane ceste, porušene in odnešene hiše in druge zgradbe, opustošena polja, livade, travniki in pašniki: kdo bi mogel popisati to škodo, ki znaša stotine milijonov dinarjev! Ljudstvo si samo ne more pomagati. Siromak nima sredstev, da bi sebi in drugim prišel na pomoč. Mnogo ljudi je zgubilo vse, kar so imeli in premogli, drugim je ostalo tako malo, da niti od daleč ne zadostuje za to, da bi se popravil vsaj del prizadete škode. Ljudje gledajo okoli in čakajo, odkod bi prišla pomoč. Slovenci si sami pomagati ne moremo. Bilo bi to vsaj delno in v precejšnji meri mogoče, ako bi imeli svojo avtonomijo. Toda avtonomijo nam je vzel centralizem, ki nam ne dovoli niti tiste male samouprave, ki je zajamčena v vidovdanski ustavi. V Sloveniji sploh ni nobene druge samouprave, kakor občinska samouprava, in tudi te je vsak dan manj. Občine pa so absolutno nesposobne, da bi popravile škodo, ki so jo velikanske vremenske nezgode letošnjega leta povzročile na njihovem ozemlju. Zato so občinska sredstva veliko premajhna. Občinskim samoupra vam ne morejo priti na pomoč okrajne in pokrajinske samouprave, ker takih samouprav nimamo. Kar je prej obstojalo takih samoupravnih ustanov, je vse porušil centralizem. Zato pa je nujno potrebno, da pride država na pomoč od vremenskih nezgod, zlasti od nalivov in povodnji opu-stošenim krajem in okrajem v Sloveniji. V to svrho so poslanci Slovenske ljudske stranke pretekli teden stavili v narodni skupščini nujni predlog, v katerem so zahtevali 20 milijonov dinarjev kot prvo pomoč za poplavljence v Sloveniji, brezobrestna posojila občinam, ki so po povodnji oškodovane, potom ministrstva za zgradbe 40 milijo- Ali in kedaj bodo volitve v oblastne in srezke skupščmel Minister notranjih zadev Boža Maksimovič je proti koncu mesca oktobra v narodni skupščini izjavil, da vlada misli na izvedbo volitev za oblastne skupščine, da izvršuje v tem oziru potrebne predpriprave ter da je samo še treba formalnega vladinega sklepa, da bodo volitve v oblastne skupščine razpisane. Ako niso te ministrove besede zopet prazne obljube, s katerimi bi se naj potolažil: tisti, ki zahtevajo oblastne j skupščine, bi naša politična javnost stala pred dejstvom, da vlada misli napraviti konec onemu gaženju ustave in ] njenih določb o ljudski samoupravi, ki že traja več kot pet ] let. Odgovornost za to gaženje ustave nosijo centralistične stranke, ki so dale državi ustavo, pa še do danes niso izvedle onih določb ustave, ki ustanavljajo občinsko, srezko in oblastno samoupravo. Pašič in Pribičevič sta bila leta in leta na vladi, pa nista hotela teh ustavnih določb izvršiti. Ako se torej danes samostojni demokratje zgražajo nad tem, da še do sedaj nimamo ne srezke ne oblastne samouprave, igrajo po svoji stari navadi hinavsko ulogo. Oni sami so krivi, da do sedaj še ni prišlo do ustanovitve onih samoupravnih skupščin, katere predvideva vidov-: danska ustava. Naše stališče o oni ljudski samoupravi, ki jo dovoljuje centralistična ustava, je znano. Mi smatramo, da zahteva demokratično načelo, ki sedaj vlada na svetu, udeležbo ljudstva in njegovih zastopnikov pri vršenju državne upra ve in njenih poslov. Na Angleškem je krajevna uprava — po občinah, okrajih in pokrajinah — stvar upravnih vlasti, ki jih voli in izbira narod sam svobodno in neodvisno od nadzora državnih vlasti. Po ustavi naše države in po za- konih o obči upravi ter o oblastni in srezki samoupravi je pa od državne uprave izključen vsak količkaj neposredni, dejanski in učinkoviti vpliv ljudstva in njegovih zastopnikov. Veliki župan, ki ga vidovdanska ustava opredeljuje kot vrhovnega starešino občne državne uprave v oblasti, je neodvisen od ljudstva, ki prebiva v oblasti, pri njegovem postavljanju po ministru notranjih zadev se ne jemlje v ozir ljudstvo in njegovo pravo, pri izvrševanju poslov se velikemu županu ni treba ozirati na pokrajinsko skupščino kot predstavništvo ljudstva. To pa, kar se narodu prepušča v samoupravo, je nekaj tako samo po sebi umevnega, da pripada vsakemu človeku ali skupini ljudi povse naravno, brez vsakega zakonskega pooblaščenja. Kdor ima denar, ta more sam ali v cvezi z drugimi graditi ceste, mostove, železne ceste, avto-mobilne in zrakoplovne zveze, pospeševati poljedelstvo in vse panoge narodnega gospodarstva, brigati se za socialne naloge, za narodno zdravje, za človekoljubne ustanove, za napredek prosvete itd. Za to ni treba nobenega pooblastila, nobene milosti iz državne centrale, za to zadostuje razum, dobra volja in denar. To pa so tiste reči, ki jih vidovdanska ustava in po njej zakon o oblastni in srezki samoupravi določuje kot posle, ki spadajo v področje oblastne samouprave. Kljub vsej nedostatnosti te samouprave je želeti in zahtevati, da vlada uvede v življenje vsaj tisto bomo in skromno ljudsko samoupravo, ki jo dovoljuje in zajamčuje centralistična ustava naše države. Centralistične stranke naj vendar nehajo grešiti zoper ustavo, katero z besedami proslavljajo kot nekako svetinjo! Razpišejo naj volitve v oblastne skupščine, zlasti pa volitve v srezke skupščine ali okrajne zastope, ki so po našem mišljenju še potreb-nejši nego oblastne skupščine! Ako vlada ne bo tega takoj storila, zasluži, da se jo po vsej pravici obtoži ter pozove na obračun. Zbor zaupnikov SLS. bo v nedeljo, dne 14. novembra 1926 ob pol 11. uri pred- poldne v veliki dvorani • Narodnega doma v Celju. Dnevni red: 1. Poročilo načelnika stranke dr. Antona Korošca. 2. Volitev načelnika stranke. 3. Volitev prvega podnačelnika stranke. 4. Slučajnosti. Dr. A. Korošec, tč. načelnik. Če bi kdo izmed zaupnikov pomotoma ne prejel po pošti osebnega vabila, ki velja obenem kot izkaznica, naj se zglasi ustno ali pismeno pri naših tajništvih v Ljubljani ali v Mariboru, na dan zborovanja pa pri rediteljih. Državna politika.. V NAŠI DRŽAVI. Kralj vprašuje, kaj dela vlada in narodna skupščina. Kralj in kraljica sta se vrnila v Beograd. Kmalu po dohodu so bili pri kralju ministrski predsednik Uzunovič, naš rimski poslanik Balugdžič, minister vojne Trifunovič in zunanji minister Ninčič. Po končanih obiskih ministrov na dvoru je bila ministrska seja, kjer se je posebno povdarja-lo, da je kralj ipraševal prav natančno, kaj dela vlada in narodna skupščina. Kdo ve, če so mu ministri povedali, da Zadnji Mohikanec. Povest iz leta 1757. Po J. F. Cooper-ju predelal Al. Benkovič. 21 Lahko si je misliti, kako je ta čudni odmev vplival na Davida. Debelo je pogledal in onemel zijal v zverino. Njegova namera, da bo Heywardu v prihodnjem odstavku nekaj važnega povedal, mu je ušla iz spomina. Samo toliko je bil še pri pameti, da mu je pošepetal: »Ona je tu in vas pričakuje!« Potem pa jo je ubral iz votline, kakor bi ga čarovnice podile. Medved se je še vedno gugal, s posnemanjem pevčeve melodije pa je bil prenehal. Heywarda so pomenljive Davidove besede hudo razburile. Oziral se je na vse slrani, če bi kje kaj ugledal, kar bi kazalo, da je Eliza blizu. Sicer pa za to ni imel dosti časa, kajti Huronec je stopil k ležišču in ukazal ženskam, naj odidejo. Potem pa je rekel Heywardu: »Moj brat naj pokaže svojo umetnost!« Ker se je Heyward bal, da bi bila vsaka zamuda zanj nevarna, je pričel zagovarjanje napol peti, napol mrmrati. Bržkone bi bil v razburjenosti kmalu pozabil svojo ulogo in se izdal, ko bi ga ne bil zmotil medved z besnim ren-čanjem. »Vidim, da so učeni možje hudi drug na drugega«, se je oglasil Huronec. »Jaz vas puščam same. Brat, bolnica je žena enega mojih najhrabrejših mladih vojščakov. Izženi ji hudega duha!« Poglavar je odšel, Heyward pa je sam ostal z bolnico in besno živaljo, ki se je zdaj privalila proti njemu in se postavila na zadnje noge. Vznemirjen je mladenič iskal, kje bi dobil kako orožje, da bi se branil napada kakor bi že mogel. Zverina pa je naenkrat izpremenila svoje vedenje. Namesto renčanja je dvignila šape in hlastala z njimi okrog gobca. Ta hip je glava omahnila nazaj in pokazal se je — Sokolov smejoči se obraz. »Tiho!« je pošepetal Heywardu, ki je že hotel iznena-den vzkrikniti. »Lopovi niso daleč. Ako bi culi glasove, ki niso podobni zagovarjanju, pridejo takoj zopet nad naju!« »A kaj pomenja vsa ta komedija?« »Naključje včasih več stori kot razum in preudarnost«, je šepetaje odgovoril lovec. »Le poslušajte! Potem, ko smo se bili ločili, sem spravil starega Munra in Činga-goka v staro bobrovsko bivališče, kjer sta varna kakor v trdnjavi, ker Huronci ne love bobrov. Nato sem šel z Un-kasom poizvedovat k drugemu rodu — ali ste ga videli?« »Žalibog! Ujet je. Jutri zjutraj ga čaka smrt.« »Tega sem se bal. In baš njegova nesreča me je pripeljala semkaj. Tak dečko ne sme ostati v huronskih rokah! — Spotoma sva naletela na četo vračajočih se Hu-roncev. Seveda smo se spopadli in Unkas je bil tako nepreviden, da je zasledoval strahopetca, ki je hotel uiti. Pa so ga ujeli Huronci, ki so bili skriti v zasedi. Dva izmed njih sta me zasledovala, a moja puška jima je kmalu vzela sapo. Zdaj sem se plazil proti huronskim kočam in sreča je dala, da sem prišel na kraj, kjer se je baš oblačil eden izmed njihovih glumačev. Z dobro merjenim udarcem sem sleparja za nekaj časa omamil, ga povezal, si prisvojil njegovo opravo ter prevzel njegovo medvedjo ulogo.« »Pa ste jo tudi sijajno igrali«, je rekel Heyward. »Če je človek tako dolgo kot jaz živel v divjini, potem mora vendar znati oponašati medvedov glas in kretnje. — A ne trativa časa. Kje je deklica?« »Sam Bog ve — nisem je še mogel zaslediti.« »Ali niste slišali Davidovih besed: Ona je blizu in vas čaka?« »Mislil sem, da misli to bolnico.« »Ne, besede so imele drug pomen. — Čakajte, medved mora znati tudi plezati. Ta duplina je s stenami razdeljena v več oddelkov. Poglejmo, kaj je tam zadaj!« S temi besedami je splezal Sokol na pregrajo, pomig-nil Heywardu in hitro zopet zdrsnil doli. »Tukaj je«, je pošepetal Heywardu. »Skozi ta vrata lahko pridete k njej. Jaz je nisem hotel prestrašiti s svojo kosmatino. Sicer pa ši tudi vi umijte z obraza tiste barve. Tam-le pri ležišču je vrč vode. Predno zapustiva to votlino, vas zopet lahko poslikam.« Heyward ^e je ročno izpremenil ter pohitel skozi vrata v stranski prostor, nekak ozek hodnik, skozi katerega je prišel v veliko sobo. Tam je našel med navrhovatenim plenom bledo, shujšano, a še vedno ljubko deklico, sedečo na kupu jelenovih kož. David jo je bil že pripravil na njegov prihod. »Dunkan!« je vzkliknila s tresočim se glasom. »Saj, sem vedela, da me ne zapustite. A vi ste sami?« Heyward jo je seznanil z zadnjimi dogodki in svoje naglo, kratko pripovedovanje končal z besedami: »S pomočjo našega požrtvovalnega prijatelja Sokola se lahko prebijemo skozi to divje ljudstvo. Vendar boste potrebovali vse svoje moči, ves pogum, Eliza. Pomislite, da se vrnete v naročje očeta, ki hrepeni po vas.« »Vse storim njemu na ljubo.« vlada nič ne dela, da narodna skupščina ne more delati, ker jo ravno ta vlada najbolj ovira. Zoper lenuharsko vlado. Naša sedanja vlada je vlada brezdelja. Ničesar ne pripravlja za seje narodne skupščine. Vse protivladine stranke to brezdelnost vladi očitajo in pripravljajo oster nastop proti njej. Oblastne volitve bi se naj izvršile po vseh oblasteh ali področjih velikih županstev. Naša vlada sicer govori, da bo to kmalu izvršila, a pri nas »ima vremena«. SLS in njeni poslanci za Slovenijo. Slovenijo je zadela huda gospodarska nesreča vsled velikanskih poplav. Naši poslanci so si ponesrečene kraje ogledali, nato pa v Beogradu posredovali, da naj vlada takoj posreduje. Poslanci Pušenjak, Sušnik, Sernec so nastopili v narodni skupščini s posebnimi govori, katerim so morali tudi politični nasprotniki pritrditi. Vlada pa seveda se ni izkazala naklonjena Sloveniji in je prav malenkostno pomoč izkazala. — Za železničarje, katerim bi vlada kmalu storila novo krivico, ki bi zadela ravno Slovence, se je naš posl. klub zelo odločno postavil. Poslanec Žebot je v ostrem govoru izpodbijal vladino namero. Da se more našim železničarjem že enkrat urediti njihov služben položaj, so naši poslanci glasovali za lOOmilijonski kredit. Kaj pa Pašič in Radič? Ta dva moža sta danes največja nadloga v naši državi. Drug drugega izpodbijata, drug zoper drugega rovarita, se zopet poljubujeta, a drugi dan drug proti drugemu kujeta vse mogoče nasprotujoče si načrte. In vsled igre teh dveh stoji vsa politika, stoji vse delo za gospodarsko rešitev naše države. V DRUGIH DRŽAVAH. V Italiji so menda blazni. Zgodilo se je zopet, da je nekdo streljal na Mussolinija. Baje ga je zadel, a ne ranil. Fašisti so planili na nekega 151etnega fanta in ga na mestu pobili do mrtvega. Pozneje se je izpričalo, da je bil ta fant — nedolžen! Prišlo je še kaj več na dan. Napad je bil najbrž nalašč uprizorjen, da je mogel Mussolini zopet postati še večji gospod v Italiji. Zdaj je namreč odstavil notranjega ministra in bo sam tudi to vodil. Zdaj je torej že sedemkrat minister. Domišljuje si, da bo še enkrat kot kak Napoleon, da bo vsa Evropa pred njim na kolenih, zato je rekel: »Zaničujejo nas, a bojijo se nas Evropejci!« — Slovenci so seveda zavoljo tega napada in pa, ker je nekdo v Št. Petru na Krasu vrgel bombo v vojaški maga-cin, morali veliko prestati. V Gorici so v noči nato napadli naše gospodarske in prosvetne domove, jih uničevali, zažigali in ljudem grozili, škoda, ki so jo povzročili, je uprav ogromna. Ali mislijo Italijani, da bo njihov greben zares edini gospod? Tu se pač motijo in se bodo uračunali. Avstriji se pozna, da jo zopet vodi močna in prevdar-na roka prelata dr. Seipla. Vse razne grožnje, ki so že napovedovale pevrat in nemire, so izginile. Še politični nasprotniki priznavajo, da je pač »klerikalna« vlada še najboljša. Rudarska stavka na Angleškem se končno bliža svojemu koncu. Vlada je z ozirom na veliko škodo, ki zadeva celo držč vo, končno prisilila na primerno rešitev tega važnega vprašanja, ki je že ogrožalo miren razvoj Angleške. Rusija koraka vedno hitreje v mirne razmer in se približuje Evropi. Začela je opuščati agitacijo za syetovno revolucijo, pač pa hoče stopiti v stik z evropskimi državami, da z njimi sodeluje na zboljšanju po svetovni vojni oslabeli Evropi. Slovani bomo v urejeni Rusiji dobili pomoč, da bomo z njo in po njej imeli besedo v Evropi, ki je ne bo mogoče preslišati. Kaj je novega? Krvav dogodek pri Sv. Barbari v Slov. gor. V soboto, dne 6. t. m. zvečer so obrezovali pri posestniku M. Živku repo. Razen domačih je prišlo pomagat par bližnjih fai* tov, ki pa so bili precej vinjeni. Okrog 10. ure so končali z delom ter se po kratki južini nič hudega sluteč razšli. Kmalu po odhodu se je slišalo iz nočne teme klic na koraj-žo in več strelov. Gospodar je hitel iz hiše pogledat, kaj se godi, v tem mu je pa že pritekel nasproti 191etni mladenič Kari Damiš ves krvav. Opotekel se je v hišo ter obležal ibrez glasu v luži krvi. Za njim je prihitel Dominik Zorenčič, posestniški sin iz Male Zimice. Povedal je, da je on zabodel Damiša. Sam je izprva skušal ustaviti kri, ki je vrela ranjencu iz strašne rane na prsih, nato pa je odšel eam se javit orožnikom. Damiša so še živega odnesli na njegov dom, ki je v bližini. Živel je še toliko časa, da ga je Naša društva. Prosvetna zveza t Mariboru. Proslava 201etnice Prosvetne zveze v Mariboru in XVI. redni letni Obani zbor. Da damo obračun o delu enega leta in postavimo načrt za prihodnje leto, obenem pa, da se ozremo nazaj na dobo 201etnega prosvetnega dela, smo združili proslavo 201et-nice, kar obstoja Prosvetna zveza v Mariboru, z rednim občnim zborom, ki se vrši dne 29. t. m. v Mariboru. Spored slavnosti in občnega zbora priobčimo prihodnjič. Danes samo še prosimo naša društva sledeče: Nekatera društva še niso poslala izpolnjenih pregledniških pol. Nujno prosimo, da to čimprej storijo, ker moramo za občni zbor pripraviti pregled vsega delovanja. Društvom v okrajih: Celje, Mozirje, Konjice, Št. Lenart, Ljutomer, Ormož, Ptuj, Slov. Bistrica, Šoštanj, Braslovče, Prekmurje, smo še le pretekli teden razposlali pregledniske pole, ker je v teh dmštvih odpadla revizija, kakor je bila napovedana. Prosimo uljudno, da nam ta društva to oproste, pa nam poslane pregledniske pole čimprej vrnejo. Nujno moramo vse pole imeti vsaj do 15. novembra nazaj! Podobno je s članarino, dasi pohvalno omenjamo zavednost večine društev, ki so članarino že poravnala. Katolifiko prosvetno društvo pri Sv. Ani v Slov. goricah pri-rtdi v nedeljo, dne 14. t. m. prireditev s sledečim sporedom: Odkritje spominske plošče ustanovitelju Društvenega doma, narodna igra »Domen», srečolov (500 dobitkov, dragoceni, prvi S ia pol m V "V J . .'W : . duhovnik mazflil s sv. oljem, kmalu nato pa je izdihnil vsled izgube krvi. Vzroki umora še niso pojasnjeni. Gotovo igra v tej tragediji glavno vlogo nesrečni alkohol. Zopet požar pri Sv. Lovrencu na Drav. polju. V soboto pred Vsemi svetniki zvečer je zopet nastal požar v vasi Sv. Lovrenc ter je zgorelo kmetici-vdovi Pulko vse razen hišnega zidovja in malo vstran stoječih svinjakov. Velilka sreča je bila, da je veter vlekel od hiš proč in da se je kmalu vlil dež, kajti sicer bi lahko celi del vasi blizu cerkve postal žrtev plamenov. Kako je ogenj nastal, nihče ne ve. Letos je naša fara od ognja in povodnji že dosti prestala. Drzen vlom. Savinjska dolina je bila zadnja leta še kolikor toliko brez večjih tatvin ter ropov. V noči od sobote na nedeljo je bil izvršen drzen vlom v blagajno trgovca g. Tiršeka na Polzeli. Na predrzen in rafiniran način izveden vlom, mojstrsko prevrtana blagajna, vsi ti znaki kažejo, da so bili na delu dobro izšolani vlomilci. Trgovina g. Tiršeka je skoro sredi vasi, na najbolj prometnem kraju. Uzmoviči so izvili z močnim drogom z glavne ceste omrežje na skladiščnem oknu in od tamkaj so udcli v trgovino, iz trgovine v pisarno, kjer je bila »Wertheim«-bla-gajna. Blagajno so navrtali ter razrezali in so nato pobrali iz nje poleg raznih dragocenosti nad 50.000 dinarjev gotovine. Ko so opravili svoj posel, so se še pokrepčali s sirom ter likerjem in nato so jo odkurili skozi okno, skozi katero so prišli. Vlomilci so bili strokovnjaki za blagajne in denar, ker so pustili ostalo blago popolnoma nedotaknjeno. Domačini so videli par dni pred vlomom se potikati par sumljivih tujcev po okolici. Ogenj. Pogoreli so svinjaki gospoda Franca Stormana na Bregu pri Polzeli. Ogenj je zanetila najbrž iskra iz lokomotive. Vsled močnega vetra je bila v nevarnosti cela vas, vendar se je posrečilo ogenj omejiti. Posebna hvala gre domači požarni bram-bi, katera je bila v najkrajšem času na mestu. Njej gre glavna zasluga, da se je otelo še ostalo gospodarsko poslopje ter s tem tudi cela vas. Takoj za domačo je prispela brizgalna iz Zadkove I vasi, katera si je pridobila istotako dosti zaslug pri gašenju. Velik požar v Rigoncih. V noči od petka na soboto, dne 30. oktobra, je nastal v vasi Rigonce, župnija Dobova, | strahovit požar, ki je upepelil šestim posestnikom vse j imetje. Devet gasilnih društev iz bližnje in daljne okolice je gasilo, toda deloma brez uspeha, ker je ravno to noč di- j vjal izredno hud vihar. Žrtev požara, ki je nastal najbrž vsled iskre iz železniške lokomotive, je postala komaj 28-letna posestnikova žena Marija Cirnski, ki je hotela iz goreče hiše rešiti, kar bi se še dalo, a se je zrušilo nanjo goreče tramovje. Potegnili so jo sicer takoj izpod razvalin, toda opekline so bile tako hude, da jim je podlegla v bolnici v Brežicah, kamor so jo takoj po strašni nesreči pripeljali. Nova roparska družba na Hrvatskem. V vasi No vose- j lec-Križ pri Ivaničgradu sta se v zadnjih dneh izvršila dva strašna roparska zločina, pri katerih je nastopila ena ter ista roparska družba. Sredi minulega tedna so udrii v neko tamkajšnjo kmetsko hišo maskirani roparji, umorili gospodarja in gospodinjo in nato oplenili hišo. Dne 5. t.m. zvečer so pa isti maskirani roparji udrli v upravno poslopje parne žage Hrvatske eskomptne banke, ustrelili u-radnika Štefančiča, upravitélja Ježiča in drugega uradnika Matijo Svetličioa pa smrtno nevarno raniil. Nato so vse tri oropali dragocenosti in gotovine ter vlomili v blagajno, iz katere so odnesli 10.000 dinarjev. Težko so ranili tudi kuharico. Napadeni, ki so bili zbrani ravno pri večerji, so se zprva krepko branili in se je vnel boj na življenje in smrt. Ker so bili roparji oboroženi, napadeni pa ne, so leti seveda podlegli. Ljudje v vasi so slišali divje streljanje, a si ni nihče upal blizu; na orožniški postaji sta bila samo dva orožnika doma. Tako so roparji lahko nemoteno izvršili svoje krvavo delo in s plenom pobegnili. Sumijo, da so roparji domačini. Mučeniki. Niso še izginili 'kristjani, ki so pripravljeni, za svojo vero preliti kri. Mehika, kjer brezverski frama-soni vršijo krvavo nasilje nad katoličani, daje dnevno dokaze, da imamo tudi v moderni dobi mučenike, ki s svojo požrtvovalnostjo in pogumom ne zaostajajo za prvimi mu-čeniki-kristjani. En primer: 701etni trgovec v mestu Pueblo Jose Garcia Farfan, zvest in navdušen katoličan, je napravil v svoji izložbi napis: »Viva Cristo Rey« (Naj živi Kristus-Kralj). Dva mehiikanska generala Amaya in San-ches sta se peljala v avtomobilu mimo izložbe in videla napis. Avto se je na povelje ustavil in generala sta poslala v trgovino slugo z naročilom, naj trgovec napis takoj odstrani. Trgovec je odgovoril, naj se gospoda generala sama potrudita k njemu, če hočeta od njega kaj imeti. Generala sta nato vstopila ter ponovila svojo zaiitevo, katero finega sukna), licitacija Martinove gosi. Sodeluje polnoštevilni tamburaški zbor od Sv. Benedikta. Vsi prijatelji poštene zabave vljudno vabljeni. Začetek točno ob 3. uri popoldne. St. Anton v Slov. goricah. Ker je dne 24. oktobra vreme zadržalo, priredi Kat. bralno društvo pri Sv. Antonu v Slov. goricah svojo igro »Junaške Blejke« zanesljivo v nedeljo, dne 21. nov. in sicer pod streho društvene opekarne. H koncu bo srečolov, čigar glavni dobitek, štrjak živega apna, bo nosil številko 81. Za razsvetljavo prostora bo poskrbljeno. K obilni udeležbi vabijo — igralke. Sr. Benedikt t Slov. goricah. V nedeljo, dne 21. novembra vprizori tukajšnji orlovski odsek skupno z orliškim krožkom zanimivo Finžgarjevo dramo v treh dejanjih »Veriga». Vsi prijatelji poštenega razvedrila, vabljeni! Bog živi! Sv. Jurij ob Sčavnici. Bralno društvo bode napovedano igro »Črnošolec» iz raznih vzrokov preložilo na 21. november. Takrat pa se bo igrala pri vsakem vremenu, in sicer v Pergerjevi uti. Ker je ta prireditev zadnja v tem letu, se je prav gotovo vsi udeležite! Prosvetno društvo v Ljutomeru vabi vso cenjeno občinstvo na uprizoritev žaloigre »Mlinar in njegova hči«, ki se vrši 21. in 28. novembra v Katoliškem domu. Mala Nedelja. Potovalni kino Ferdo Kosi priredi v nedeljo, dne 14. novembra v Društvenem domu pri Mali Nedelji velik cirkuški film »Med plameni in zvermi«. Prva predstava takoj po ve-černici, točno ob 3. uri. Zadnje predstave točno ob pol 7. uri zvečer. Ker je to zadnja letošnja predstava, vabi vse od blizu in daleč k obilni udeležbi vodstvo kina. Ljudski oder SrediSže uprizori v nedeljo, dne 21. t m., ob pol 7. uri zvečer v Društveni dvorani ljudsko igro v petih delanjih: »Številke gospe Rožmarinke«. pa je trgovec zopet odločno odbil. Nato je potegnil general Amaya samokres ter ga nameril na trgovca. V obrambi življenja je trgovec zgrabil za kozarec ter ga vrgel generalu v obraz. Amaya je nato ustrelil, toda v naglici je ix-grešil trgovca, zadel pa je svojega kolego Sancheza ter ga ranil. Trgovec Tarfan se je med tem vrgel na Amayo ter mu iztrgal iz rok samokres. V tem trenutku so vstopili vojaki in ko so videli v Tarfanovi roki samokres, so ga takoj prijeli in odpeljali v ječo. Tarfan je šel brez sodbe na morišče ter bil še v isti noči ustreljen. Njegovo truplo so našli daleč izven mesta, vse prerešetano s kroglami in razmesarjeno z kolesi avtomobila. — Slučaj Farfan ni osamljen. Na tisoče kristjanov je še radi manjšega vzroka plačalo svoje katoliško prepričanje z življenjem. Potem pa še pravijo brezverci, da vera nazaduje! Za Dijaško kuhinjo v Ptuju se je nabralo na gostiji Lucii— Vrbančič v Vodrancih pri Središču 142 Din. NajlepSa hvala! Pažnja igralcem drž. razredne loterije! Opozarjamo svoje cenjene čitalce na današnjo prilogo najsrečnejše prodajalne srečk drž. razredne loterijo L. Ž. Konjovič v Beogradu. Koledarček naše Kmetske zveze je najbolj priročen žepni koledar. Izšel je z bogato vsebino in v močni vezavi. Poleg običajne koledarske vsebine je daljša vrsta strokovnih članov iz kmetijstva. Zelo primeren je članes o vojaški dolžnosti, kjer najde vsakdo glavna določila vojnega zakona. Koledarju je priloženih 48 strani zelo dobrega papirja za razne zapiske. Naroča se na naslov: Jugoslovanska kmetska zveza, Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani ali Tajništvo Slovenske ljudske stranke v Mariboru, Aleksandrova cesta 6. Prijatelje kmetskega stanu prosimo, naj povsod opozore na ta koledar. Izžrebane številke gasilnega društva v Kozjem. Dne 7. novembra so bile izžrebane za loterijo prostovoljnega gasilnega društva v Kozjem naslednje številke (številke vlečejo zaporedoma): 2916 1189 1789 15424 5419 20104 10030 18055 21099 17689 27775 22378 20726 29523 6290 9854 22586 19281 6463 14751 17571 19048 22596 14604 12455 7818 9963 5168 22618 24676 13947 29131 28240 2895 19552 29640 15536 10793 12530 21443 7030 7521 10997 19250 29312 19669 13678 20198 28919 29508. Dobitki se dvignejo v teku 14 dni pri gasilnem društvu v Kozjem. Kdor vpraša za pojasnila, naj naveden natančen naslov. Gasilno društvo v Kozjem. Pisma iz domaČih kraje?. Libeliče. Občinske volitve. V nedeljo, 31. oktobra so bile v Libeličah občinske volitve, za katere je bilo veliko zanimanja. Kljub veliki agitaciji za učiteljevo demokratsko delavsko listo, bi ista skoraj popolnoma propadla, ker je ljudstvo pač raje volilo kandidate obeh list SLS, kakor pa učiteljeve demokrate in radikale. Izid volitev je bil, da sta obe listi SLS dobili 8 odbornikov, dočim je dobila demokratska komaj enega. Sv. Peter pri Mariboru. Sodeč po delovanju naših društev, predvsem bralnega društva, bi si res lahko mislili, da spimo. No, oni siloviti vihar od 29. na 30. oktober nas je nemilo tresnii v grdo vsakdanjost. Ocenjevali smo škodo, ki jo je povzročila burja na strehah, na drevju in vrjovih. Gospodje, ki nam davke predpisujejo, so brali o teh nezgodah v časopisih, ter si bržčas mislili: nam neurje ne more do živega. Hajd na delo! Menda so mnenja, da se dajo tudi jalove krave molsti. — Vinska letina je bila tudi pri nas slaba, da bolj nemogoče.. Nekaj več je bilo sadja. Skoda, da se naši posestniki tako malo pečajo s sadjarstvom. Marljivost in spretnost bi jim zelo koristila. To vidimo na primer pri g. Knuplež Matiji, želarju v Trčovi, ki je na malem prostoru vzgojil sadje, da bi se lahko postavil ž njim na vsaki razstavi. Vesela novica pa je, da imamo nove zvonove. Težko smo jih pričakovali. Od same nestrpnosti smo se celo skregali — za prazen nič. V četrtek, 28. oktobra so nam jih pripeljali: večjega Vračkova fanta, manjša dva Rokavčev Marka. Dekleta so ckrasila oba vozova zelo okusno; voz z velikim zvonom je bil posebno nežno opleten, manjša zvonova pa sta se kakor fanta postavljala s šopki in trakovi. Vsa čast vrlim mladenkam! Drhteli smo ko sta se približala vozova cerkvi. Skoda, da so bila kolesa tako blatna; vzrok so temu naše ceste. Stoj! Kaj boš grajal naše lepe ceste! — Torej ceste niso krive umazanih koles, temveč le blato. Preljubo blato! Izgini samo nekam, drugače se bomo zadušili v tebi v veselje tistih, ki jim blato nič »an ne gre«. Torej nove zvonove imamo. Prav lepo pojejo, le četrtega zvona še manjka. Treba bo nabrati denar tudi za tega, da nam ne bodo gotovo Marjetčanke očitale siromaštva. Ker mislimo na zvonove in še marsikaj, se s postavitvijo Društvenega doma ne moremo tako pečati, kakor bi se radi. Pa bomo pozneje bolj pridni. Toliko za danes. Pa brez zamere! Vurberg. (Rusom v zadoščenje). V »Slov. Gospodarju» e dne 14. oktobra t. 1. se v dopisu »Rop pri belem dnevu« iz Dolgoš dol-žijo vurberški Rusi, da so tam oropali nekega Kompana. Ruse v sanatoriju zelo boli, da jih ima dotični dopisnik za tolovaje. Drugič naj nikogar ne pita s takimi priimki, dokler ne dokaže, da je kdo res tolovaj. Rusi v sanatoriju še nikdar niso storili komu kaj žalega, pač pa ruski zdravniki mnogo dobrega, pa tudi se še niso nikdar potikali krog Kompanove hiše. Vzamite na znanje: Tu je sanatorij za bolne ruske emigrante, med njimi so osebe večinoma z višjo izobrazbo. Vsi ti se morajo ravnati po natančnih določilih zdravnika. Ob solnčnih dneh »o veliko na prostem v nalašč zato pripravljeni uti, na sprehod smejo le kratek čas z dovoljenjem zdravnika. Uslužbenci sanatorija so pa skoraj sami Slovenci, ki imajo veliko dela v sanatoriju in se ne utegnejo potepati ob Dravi, še manj pa, da bi hodili ropat h Kompanu. Je že tako, da ni nihče vesel, če ga kdo s tolovajem nažene. Seveda boli tudi naše slovanske brate, da jih eden brez najmanjšega povoda tako grdo napade. Zato vas prosimo, gospod urednik, da zanaprej ne sprejemate za naše ruske brate tako obrekljivih dopisov. Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Hiša dijaškega semenišča, v kateri je pošta in mežnarija, pa je bila dozdaj tudi že nekak društveni in zadružni dom, je po dolgih pogajanjih prešla v last cerkve ter solast občine, posojilnice in mlekarske zadruge. Vsi pametni domačini so s to rešitvijo zadeve zadovoljni; a nek »uvidevni» dopisnik prodaja v »Domovini« na cente in vatle svojo »naprednost«, ki seveda brez laži izhajati ne more: Trdi, kako je s tem občina oškodovana, ko bi vendar občina morala še enkrat toliko plačati (in pa takoj!), ako bi gradila novo mežnarijo, dočim sedaj prevzeto breme odplačuje v 10 letih; da mora občina plačati nad polovico cele kupnine, ko v resnici niti tretjine ne; blebeta, da občina kupuje hišo župniku, da so šele »naprednjakl« naučili zarukane klerikalce pametnega občinskega gospodarstva itd. Temu naprednjaštvu, ki že dolga leta ne ve, ali naj se izroči Puclju ali SDS ali Radiču, ampak zna samo in edino zabavljati zoper klerikalizem, se že krave po naših gmajnah smejijo; kako začudene so pa šele žabe in urhi v nekaterih potokih ali mlakah, kadar katera takšna »naprednost« v noči uri zaide s ceste med nje . . . Ali se razumemo? Sv. Marjeta niže Ptuja. Zadnja naša prireditev je prav dobro izpadla. Po blagoslovitvi je mil. g. prelat dr. Tomažič v krasnih besedah razložil pomen Društvenih domov in vzpodbujal k vztrajnemu, odločnemu delovanju naših katoliških organizacij. Lep» u Ce pridete t Maribor, potrudite te r m.eJ3.VLfa,l$fU.r33.0 trg-o-vlno Pranje Majer na Glavnem trgu št. i $je* 3obife rarao timsko llago, n. pr. odeje, koče, barhen-1e8 «eiko in fenako sukno, platno, zimsko perilo itd. Stri. po zelo nizkih cenah. liti V trgovini Franc Koleni, Apače morate kupovati, ker tam dobite dobro blago pi nizki ceni. Velika izbira blaga vseh vrst 1098 m delo na domu in v tovarni se sprejmejo pri tvrdki Dnr-fava, Maribor, Gregorčičeva ulica 24. Delo na dom se da tudi šiviljam iz mariborske okolice. 1477 Kristjanske cene in dobro blago se dobi pri lit"1- I. TRPIN V MARIBORU, GLAVNI TRG 17. Kostanjeva drva za tanin aeobeljena, do 1.20 m dolga, od 10—45 cm, neklana, kupuje stalno po ugodnih cenah in takojšnjem plačilu, event. proti akreditvu: Ernest Marine, Celje, Zrinskega ulica 4. Posredovalci dobijo provizijo. 1489 Cujtel Gle|teJ MARTIN SUMER, KONJICE Kdor hoče lepo in dobro oblečen biti, mora v Konji®« M teti; tam v trgovini Sumerjevi, se blago jako poceni dobi — Za prav obilen obisk se uljudno priporočam f linoléum, posteljni vložki, tridelne žimnice 320 din., oto* mani 750 din., blago za pohištvo 60 din., gradi za žimnlca 82 din., šilone 10 din., molino 8 din., rjuhe 26 din. meter, «avese, posteljne garniture,, posteljne in namizne odeje, perje žima, morska trava, vsakovrstne blazine, pernice kot blago za posteljna in tapetniška dela po izpod konkurenčnih cenah kri 1484 KARL PREIS, MARIBOR, GOSPOSKA ULICA ST. Si. Pošiljatve s pošto in železnico. — Cenike gratis. ZAHVALA. Gospodu dr. Vlad. Mogilnicki, iz Št. Jurija ob juž. žel., ki je mene ozdravil od zelo težke in nevarne želodčne bolezni (čezželodea), na kateri sem trpela več let, izrekam tem potom iskreno zahvalo. — Št. Jurij ob južni žel., dne 31. X. 1926. — Marija Mravljak, posestnica. 1540 je, da kupite: češko sukno, volneno blago, hlačevino, tiskovino, platno, svilene in cajgaste rute, nogavice, srajee in drugo različno blago najboljše kakovosti po znižanih cenah samo v manufakturni trgovini pri Franc Lenartu naslednik BERGANT BENJAMIN, PTUJ, SRBSKI TRG ŠTEV. 2 poleg glavarstva. 1290 Priporočam svojo špecerijsko trgovino, kjer se dobi vedno sveže blago, beli amerikanski petrolej, karbolinej, špirit za mizarje, šelak, in vse drugo špecerijsko blago po najnižjih dnevnih cenah. Nadalje kupujem jajca, fižol, pšenico, orehe, vinski kamen in vse druge poljske pridelke po najvišji dnevni ceni. Pridite in prepričali se bodete, da je pri meni vedno sveže in dobro blago ter solidna postrežba. Hinko Kreft, trgovec v Ptuju nasproti gostilne Zupančič. 1484 Za bodočo zimsko sezono, kakor tudi za miklavževa darila se zaradi pomanjkanja prostorov sledeče stvari razproda-jajo s 25% popustom: domače čevlje za gospode, dame in otroke v volni in usnju, samoveznice, pipe, doze za tobak in zigarete, ustnike, pisemski papir, kakor tudi'igrače, denarnice za gospode in dame, damske ročne torbice itd. Josip Mlinaric, Maribor Glavni trg 17. 1503 □□□C3EHHHHSEHHHSHHIH3H[3B Fr. Ksav. Krajnc-a naslednik MARTIN GAJŠEK, Maribor, Glavni trg priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstni! posteljnih odej lastnega irdelka na drobno In na debelo. « Zahtevaj cenik! 1J§J SSaaHSHHHHESHHHHmHBHBR DOBRO POMISLI, preden kaj kupiš! Denar je danes drag, zato glej, da si kupiš obleko in drugo blago tam, kjer je najcenejše in to pri: Mihajlo Lapuh, Konjice št. 93. 1487 Velika sezijska prodaja! Prodajam niže navedeno blago po sledečih cenah: flanele od Din 10.— naprej, barhente od Din 12.— naprej, modne barhente od Din 22— naprej, moško sukno od Din 62 — naprej, žensko volneno blago od Din 42.— naprej, moške hlače suknene od Din 90.— naprej, moške zimske suknje Din 425.—, odeje, navadne Din 116.—■, odeje, fine klotaste Din 200.—. Vse drugo zimsko blago po zelo znižanih cenah. Vsakdo si naj ogleda zalogo brez siljenja k nakupu pri F. STARCIC, MARIBOR, VETRINJSKA ULICA ŠT. 15. a □ODO 1IËM» □o □!□!□!□ n\na Najbolje In najvarneje naložite svoj denar . pri Okrajni posojilnici v Ljutomeru r. z. z n. b. Id obrestuje hranilne vloge najbolje. Tekoči računi. Posojila na poroštvo, zastavo in vknjižbo. Uraduje od 1. maj» 1926 vsak delavnik od 8. do 12. ure. noEojpppninininin did Dobro in poeeni zimsko blago, obleke, platno Iti, se dobi pri I. TRPIN V MARIBORU, GLAVNI TRG 17. lolslt najboljše in najvarnejse pri Spodnještajerski ljudski posojilnici ¥ Maribora Stolna ulica št6 r.nu. Stolna ulica St 6 Hranilne vloge brez odpovedi po 6%. Na trimesečno odpoved po 8% Enrilo Splošno priljubljen Kavni nadomesieH okusen i cenen. Dobiva se v vsef> dobro asortiranlD Kolonijalnifi trgovina&. CD CD Hi S 2 Si H K IZ! m m CD iS CD m ca m IX) ca Pooblaščeni prodajalec srečk dri razi, loterije« ¡j§ k «■■»■■■■■■■■■■BHMGBBHMBHE Zadrožna gospodarska banka d. d. .rrruT rTTITI TTf T S Silili JLUULII I I m C H I I IIX11XU111II11JIXJ Podružnica Maribor* v lastni, novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta 5„ pred frančiškansko cerkvijo. Izvršuje vse bančne posle najkulantnejše! — Najvišje obrestovan je vlog na knjižice in v tekočem računu. Somišljeniki, širite naš list! □ E E E E E r 2! Varcnjte z denarjem !2 pri nakupu manufakturnega blaga. Predno kupite, si oglejte velikansko zalogo in čudovito nizke cene v maniifakturnl in modni Irgoviol FRANC DOBOVIČNIK Celje, Gosposka ulica Stranke iz dežele dobe popust! — Krojači in šivilje posebne cen« I Na drobno! I244 Fit* debelo ! HEHmHH^mHmcgRPlHBmr- □ o o o o o o o o o a p * g r- Edino najboljši Šivalni stroji in kolesa so lo JOSIP PETELINC-A LJUBLJANA (blizu Prešernovega spomenika ob vodi) = znamko Gritzner, Adler is Pbonii = 48 tslefss m za rodbinsko, obrtno in industrijsko rabo. — Istotam najboljši švicarski pletilni stroji znamke »Dubied«. — Pouk 0 vezenju in krpanju brezplačen. Večletna garancija. Delavnica na razpolago. že 0a$q ¿tam mati, bilo /c pravilno. Kuhala ie svoio Kavo samo s Ta je danes še vedno Tako fin kakor izvrsten pridalek K zrnat"! In 7iTni kavi fer bo to ("udi zmeraj ostal. il Priporoča as TISKARNA SV. CIRILU uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiHHiiiiiiiiiiHiiiiitmiHimiHMiiniiiiiimiiiii Za poljske krile •i mnogi želijo Kristusove podobe (korpuse). Da ustreže ljudem, jib je oskrbela Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, kjer se dobijo po sledečih cenah: 65 cm veliki po 550 D, 75 cm veliki po 560 D, 80 cm veliki po 700 in 800 D, 90 cm veliki po 80 D, 100 cm veliki po 950 D in po 1280 D, 120 cm veliki po 1700 D. Stenski krili ■ leseno podobo (korpusom) stanejo Velikost 20 cm po 42 in 77 D, 25 cm po 55 in 90 D, 30 cm po 77 in 100 D, 35 cm po 98 in 115 D, 40 cm po 140 D. Stenski krili ■ kovinasto podobo stanejo v raznih velikostih p» 4, 12, 18 in 24 D. Stoječi krili a kovin a s ic podobe stanejo v raznih velikostih in ti* peljavah pe 22, 24, 28, 30 in 36 D. Izpeljava je zelo okusna In solidna ter se topla priporoča, da si vsak, kdor križe potrebuje, iste kupi v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. í i Najboljše in zelo trpežno blago sa moške in ženske obleke, sukno, hlačevino, volneno bla- \ go, barhent, cefir, platno, robce, nogavice, gotove obleke in perilo kupite najcenejše le v trgovini J.N. Soštarič, Maribor, Naložite denar le pri Ljudski posojilnici v Celju registrirani zadregi z neomejeno zavezo Cankarjeva ulica 4 poleg davkarije (poprej pri »Belem volu), kjer je najbolj varno naložen in se najugodneje obrestuje. 50 Jii Rentni in invalidni davek plačuje posojilnica. SNIG je, da kupite: češko sukno, volneno blago, hlačevino, tiskovino, platno, svilene in cajgaste rute, nogavice, srajce, čevlje in drugo različno blago najboljše kakovosti po znl žanih cenah samo v manufakturni trgovini Jr 1 S Za obilen obisk se priporoča: 60& K. DROFENIK, CELJE, GLAVNI TRG 9. £ U D O r 565 OKLIC. Marija Flašker, prevžitkarica na Zg. Ročici št. 36, okraj Sv. Lenart v Slov. gor., ki je umrla dne 20. aprila 1926, je zapustila oporoko, v kateri je potomcem Jere Valh, katerih imena in bivališče ni znano, volila neka volila. V poštev pridejo: 1. Dva otroka Janeza Valh. 2. Potomci Terezije Valh. 3. Potomci Lize Rop: Edvard Rop in Albertina Milič roj. Rop. Našteti potomci Jere Valn naj se v svrho sprejema volil zglase ustmeno ali pismeno v pisarni Frana Stupica, notarja pri Sv. Lenartu v Slov. gor. 1557 3—1 Inseriraife! Potrebujem za takojšnjo dobavo 3 vagone suhih drv. Za pozneje rabim 15 do 20 vagonov. Ponudbe poslati na Ivana Naraks, opekarna, Zg. Ložnica, pošta Žalec. 1576 Pletene jopice, bluze, oprsnike, robce in sploh vso pleteno oble ko za moške, ženske in otroke li najlažje izberete in najceneje kupite tam, kjer se izdeluje in to je edino v strojni pletarni Marije Vezjak v Mariboru, Vetrinjska ulica 17. Prodaja se na trgovce tudi na debelo. 1486 Hrastov i» »ti okrogel les kupuje takojšnjemu plačilu elek-ritia žaga M. Obran, Maribor, lek- 1'stienijachova ulica. Posteljni vložki s križem se po meri izdelujejo, 1 komad 175 din., alrikmatrace tridelne 420, 450 din., zašite odeje 180, 200, 240 din., flanel-ikoce 60, 100, 130 din., slamnjače 45, 50, 68 din., ženski predpasniki 26—80 din., ženske bluze 45—110 din., ženske obleke 100—240 din., ženske ali moške srajce 45—72 «din., ceighlače 70—100 din., ključavničarske obleke 14» a "m-> nahrbtnike 40—110 din., potne košare 40—80 din ; vrvi za perilo 1 m 1 din., dolgost 10—50 m, vrvi za zv<£ nove, kleti, studence, vsako dolgost in debelost 1 kg 40 D, štrange, ujzde in povezne vrvi. Impregnirane dežne plahte za vozove vse velikosti 1 kvadratmeter 60 D, za konje nepremoč-ljive plahte s ku-metšpico 1 par 640 din. Pošilja se tudi na vse kraje. 1400ALOJZIJ GNIUŠEK, MARIBOR, GLAVNI TRG ŠTEV. 8. Velika razprodaja v veletrgovini Franca Lipeja v Brežicah radi selitve iz dosedanjih prostorov v novo zgrajeno trgovsko hišo, ki se gradi zraven sodnije v Brežicah, Splošna razprodaja vsoga manulakturnega blaga za vsakovrstna oblačila, dalje stekla in porcelana v dosedanjih prostorih, dokler traja zaloga. Vse blago se bode prodajalo po izredno nizkih cenah, najmanj 25 odstotkov nižje kakor dosedaj. Pri nekaterih predmetih pa še večji popust. NE ZAMUDITE UGODNE PRILIKE - PRIDITE IN SE SAMI PREPRIČAJTE' S Izšla je Blasnikova [ELIM HR ATI KA za navadno leto 1927, ki ima 365 dni. »VELIKA PRATIKA« je najstarejši slovenski kmetijski koledar, koji je bil že od naših pra-dedov najbolj vpoštevan in je še danes najbolj obrajtan. Letošnja obširna izdaja se odlikuje po bogati vsebini in slikah. Opozarjamo na davčne spise, koje mora vsak či-tati, da bo vedel, kaj smo plačevali nekdaj, kaj in koliko mora plačevati danes zlasti Slovenija. Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in stane 5 Din. Kjer bi jo ne bilo dobiti, naj se naroči po dopisnici pri J Brnika «asi tiskarna in litografični zavod Ljubljana, Breg št12. starejši, razumen, neoženjen mož za večjo vinogradsko posestvo, travniki in polja s prvovrstnimi spričevali in priporočbami, se sprejme. Pismena vprašanja na Kaiser, Maribor, Slovenska ulica 38. Osebno se predstaviti pri Niefergal, Koroška cesta 1. 1568 Borova debla 8 m dolga, od 16 do 24 cm premera kupim večjo množino za rimsko dobavo. Naslov v upravi. 1223 10-1 Pohištvo velika zaloga od prlprostega d« najfinejšega lastnega izdelka. Popolne (kompletne) opreme in tudi posamezni komadi. Prevzame vsa stavbena in druga mizarska dela po brezkonkurenčnih cenah. Cenike gratis. Zaloga pohištva združenih mizarskih mojstrov, Maribor 5—1 Gosposka ulica 20. 1433 SOSEDJE in . . . VI! Dobro orijentirani kmetovalci, kateri opravljajo svoja domača in poljska dela s pomočjo Fordsona, vedo, da je Ford-son bodisi kot stabilni motor, bodisi kot traktor (vlačna sila: 10 ton) brez primere; da on vsako delo bolje in hitrejše opravi kot več vprežne živine skupaj in kar je zelo važno, da je izdatek za njega samo trakrat, kadar dela. Fordson obdeluje v štirih urah ¡eden celi hektar. < : , 'i .M V -1 Izdelek od Ford Motor Company ObiSčite še danes jednega izmed naših brezštevilnih zastopnikov v državi. Proti return išiasu, trganju in bolečinah v obokih Vam ponujam dobro preizkušeno sredstvo. Obširno brošuro s poskusnim vzorcem pošljem vsakemu brezplačno in brez stroškov, ki mi naznani potom dopisnice svoj natančen naslov. Gre za odlično domače zdravljenje z izvrstnim preparatom, kateri pri uporabi ne pokvari želodca in nima slabega okusa. Zastavlja novo stvarjenje scal- nične kisline ter pospešuje izločevanje iste. Zdravniki in profesorji priporočajo to sredstvo, bolnice in sanatoriji ga uporabljajo z uspehom. Od vseh strani sveta tisočero zahvalnic in priznanic. 1543 AUGUST MÄRZKE, BERLIN-WILMERSDORF, Bruchsalerstrasse 5, Abt. 316. BIIIII1HIIIIIIIH1III V manulakturni trgovini 1528 Srečko Plhlar j Maribor, <*«*sposka ulica 5 j kupite dobro, lepo in poceni. — Velika izbira lepega in j dobrega blaga za moške in ženske obleke. — Oglejte si pred nakupom zalogo in izložbe. — Najnižje cene. Kmetje najboljše zamenjate in prešate v tovarni bučnega olja J. HOCHMtlLLER v MARIBORU pri starem mostu juž. breg Drave Po nizki ceni dobite najboljše otrobe in prgo. 1026 12—1 Samo kratek čas poizkušajte uporabljati za negovanje celega telesa pravi rellerjev blagodišeči >Elsafluid< in zvedeli boste, kaj je do-sedaj manjkalo v Vaši hiši. — Za glavo, za pleča, za roke, za noge, za oče, za zobe, za vrat, za mišice, za živce, za vse dele človeškega telesa se je izkazalo koristno dnevno umivanje, drgnenje, grgranje s pravim Fellerjevim Elsafluidom že od časa naših dedov in upravičuje njegov glas kot zaupljivega ublažitelja bolečin in kosinetikuma. Za zunaj in znotraj močnejši in izdatnejši kot francosko žganje. Zahtevajte za poizkus v lekarnah in odgovarjajočih prodajalnah izrecno -Fellerjev* pravi Elsafluid, v poizkusnih stekleničicah po «•- Din, v dvojnatih steklenicah po a — Din tli specialnih steklenicah po 26 — Din. — Po poŠti pride tem cenejše, čim več se naroči naenkrat. Z zavojnino in poštnino stane: 9 poizkusnih ali 6 dvojnatih ali 8 »pecijalni steklenici