Poštnina plačana ▼ gotovini.
Posamezna številka 1.25 Din.
DELAVSKA POLITIKA
Uredništvo je v Mariboru, Ruška cesta, poštni predal 22. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pasma se ne sprejemajo. Uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštna predal 22. Ljubljana VII, Zadružni dom.	Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.	Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda Din 1.—. V oglasnem ‘delu stane pe-titna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo.
ttev. 20.	Sreda 5. marca 1930.	Leto V.
Ogromna manifestacija za delavske pravice in zaščito.
Akcija delavskih strok, organizacij proti nakanam delodajalcev.
Prihod direktorja Mednarodnega urada dela Alb. Thomasa v Jugoslavijo. — Impozantno zborovanje strokovnih organizacij v Beogradu. — Radijski prenos zborovanja. Protestna akcija na isti dan in ob isti uri po celi državi.
nodajnega sveta. Ta je izjavil, da vlada ne namerava ustreči vsem zahtevam delodajalcev. Vlada si bo triintridesetkrat premislila, preden bo izvedla revizijo. Delavski zastopniki imajo pravico, da zahtevajo ohranitev zakonodaje, ker se deloma ne izvaja, dasi bi se morala.
Delavski apel na vlado.
Reputacija 44 članov delavskih strokovnih organizacij z Živkom Topalovitem na čelu.
Reakcija ne more biti namen revizije socijalne zakonodaje.
V soboto dopoldan se je predstavila delegacija delavske konference v Beogradu ministru socijalne politike in narodnega zdravja. V imenu deputacije. ki je štela štiriinštirideset članov, je dr. Živko Topalovič razložil ministru socijalne politike želje jugoslovanskega delavstva glede delavske socijalne in varstvene zakonodaje. Minister je v svojem odgovoru poudaril, da vlada nima namena podpirati reakcijonarnih nakan, vlada še nikdar ni nameravala poslabšati delavske zakonodaje. Minister Je govoril tudi o razširjenju pokojninskega zavarovanja za nameščence na vso državo in o zavarovanju monopolskih delavcev za pokojnine po vsej državi. Vlada hoče ostati nad strankami in zastopati interese, ki so v korist vsemu narodu in državi.
Deputacijo je pozneje sprejel namesto predsednika vlade dr. Ninko Perič, predsednik vrhovnega zako-
Delavska konferenca v Beogradu, posredovanje Alberta Thomasa in delavska deputacija so jasno, ob pravem času in na primernih mestih povdarili stališče delavstva. Vprašanje socijalne in delavskovarstvene zakonodaje je pa še v razpravi in nedvomno bodo gospodarski krogi še napenjali svoje sile, da škodujejo delavstvu.
Zato je potrebna budnost, zato je potrebna strokovna organizacija, zato so potrebne delavske zbornice, da vse zlasti v tem trenutku čuvajo to, kar imamo sedaj in v bodoče.
Govor Thomasa na zborovanju.
Socijalna zakonodaja sloni na inšpekciji dela in na delavski strokovni organizacij«.
Alebrt Thomas na konferenci delavstva v Beogradu.
Na ogromni manifestaciji enotnega delavstva v dvorani beograjske delavske zbornice za zavarovanje delavcev in delavsko varstvo je govoril direktor Mednarodnega urada dela v bistvu naslednje tople besede:
Sodrugi, z velikim veseljem spm pocoj med vami, skupaj z iskrenimi ,n nazljivim] ljudmi. Stopajoč na 0(|er, ne morem kaj, da se ne bi spominjal prejšnjih svojih bivanj v Beogradu. Leta 1924 sem poiskal, ko Sem prišel v Beograd, kakor to ved-J}° naredim, sodruge, delavce. Na-e| sem jih na neki pusti planotici, v obsežni baraki, skoro kolibi. Raztovarjali so se tam o svojih vprašajih, o svojih skrbeh, o svojem trpanju. Dve leti potem sem jih že na-?el v skromni sobi pri delu, ali tu je
nekaj bilo, kar je pričalo, da se delo organizira. Ta večer je pa za-jno proslava vašega novega napredka; nahajamo se namreč, malo rečeno, v desetkrat večjem številu na zboru kakor prej, na sijajnem zboru med sodrugi vseh pravcev, na izredno vaznem zboru, ki je poslušal referate, ki bi bili v čast tudi mnogo starejšimi organizacijam.
Teh referatov sicer nisem razumel, ali so mi jih moji sodrugi in Prijatelji sproti prevajali. Razumel sem dobro, kaj so prve in glavne
skrbi delavskega razreda v .Jugoslaviji. Rečem pa vam. da me te vaše skrbi niso prav nič iznenadile. Vi vodite tukaj tisto borbo, ki jo vodijo vaši sodrugi po vseh državah. Povsod je ista borba za delavsko varstvo, za družabno varstvo. Pri vas ima borba deloma poseben značaj. Poznam vašo zakonodajo iz leta 1922. Poznam jo prav dobro.
To je res velika, sijajna zakonodaja. Mednarodni urad dela pa ima glavno skrb v tem, da se dan za dnem doseže boljše izvajanje zakonodaje o delavskem varstvu. To je naša naj-večja in najvažnejša naloga. Od leta do leta uvajajo države sklenjene dogovore oziroma konvencije ter je dejansko njih dolžnost to, ker so članice mednarodne organizacije dela in vrše s tem samo svojo dolžnost, ki so jo prevzele. Mednarodni urad dela nima pravice, da zapoveduje, marveč sklicuje ankete, če treba. Vaša zakonodaja je lepa, kakor sem rekel. Zato se jaz, sodrugi. z vsem srcem pridružujem željam in zahtevam delavskega razreda Jugoslavije, da se obstoječi zakoni v celoti izvajajo. Resnica je, da jaz kot direktor Mednarodnega urada dela ne morem prezreti delodajalskega me-moranda, moram preštudirati njih razloge, moram vpoštevati tudi splošno gospodarsko krizo, ali bil bi slab
čuvar delovnih interesov, ki so določeni po konvencijah, če ne bi izjavil, da je naš cilj, da so delavci zdravi, da se delavcem omogoči dostojno življenje ter da končno delavske otroke očuvamo pred eventualno zlorabo po industriji. Vedno in ob vsakem trenutku mora biti to naša vodilna misel.
Vi vodite danes isto borbo, ki se vodi v moji domovini v Franciji. V Franciji se istotako vodi okoli tega vprašanja ostra borba. Jaz se, moram priznati, čudim tako vam kakor nam, kako vodimo to borbo, s tako velikim naporom za dosego delavskih ciljev, za preprečenje vseh inozemskih vplivov.
Če mi je dovoljeno, da vam tu na tem mestu s svojo besedo obljubim moralno pomoč, vas zagotovim, da vaša borba povsem soglaša z velikimi principi naše mednarodne organizacije dela.
Zahvaljujem se vam prav posebno, da ste se pobrigali za inšpekcije dela. Zakaj, ker brez svobodne in avtonomne inšpekcije dela sploh ni delavske zaščite.
Strinjam se z vašimi referenti. Popolnoma se jim pridružujem. Toda ne želim, da vas mučim v jeziku, ki ga večina vas ne more razumeti. Zaključujem; s temi, kar sem vam hotel povedati, da je garancija za socijal-no zakonodajo dvojna, in sicer:
socijalna zakonodaja sloni na
inšpekciji dela in na delavski strokovni organizaciji dela.
Brez organizacije delavcev bi bil Mednarodni urad dela neploden, jalov. Podlaga vsemu delu je strokovno predstavništvo. Ko je po burnih časih, ki so sledili vojni, nastala doba zmed in generalnih stavk, je bilo vprašanje ratifikacije konvencij na mrtvi točki. Šele potem smo, za kar se imamo zahvaliti trdnim strokovnim organizacijam, dosegli velike In koristne rezultate. Zaupamo v bodočnost strokovnih organizacij in z njimi tudi Mednarodnega urada dela; danes, po desetih letih obstoja, čvrsto tudi ta zaupa v svojo bodočnost. V imenu Mednarodnega urada dela sem prišel, da vas nocoj pozdravim. Hrastič, ki so ga prinesli estonski delavci in ki smo ga zasadili pred desetimi leti na obali Leman-skega jezera, napreduje, rase, zasaja globoko v zemljo svoje korenine. V njegovi senci bo delavski razred našel, kakor se nadejam, varstvo In blagostanje.
Govor je posnet po časopisnih poročililk Omeniti moramo pa. da ie Thomas v uvodu svojega goypra poudaril. da govori delavcem kot stro-knvničar in socijalist.
Mednarodni urad dela in delavska za&ita v Jugoslaviji
Albert Thomas intervenira v Beogradu.
V petek zvečer je prisostvoval Albert Thomas konferenci Delavskih zbornic in strokovnih organizacij v Beogradu.
Delavski referati so podali na konferenci poročila o snovi, ki smo že o njej pisali: o socijalnem zavarovanju (Uratnik). o varstvu delavcev (Pfeifer) in o inšpekcijah dela (Džurič). Konferenco so pozdravile vse strokovne organizacije in poleg tega je še dr. Živko Topalovič prevajal francoski govor Alberta Thomasa. Naši čitatelji so mogli slišati govore tudi po radiu po celi državi. Udeležba na konferenci je bila ogromna in soglasno odločno nastopanje govornikov kakor zborovalcev.
Direktor Albert Thomas pa se je kot uradnik Mednarodnega urada dela predstavil tudi drugim važnim državnim in privatnim funkcionarjem ter korporacijam.
Avdijence Alberta Thomasa.
V petek dopoldan je bil v avdi-jenci pri predsedniku vlade generalu Živkoviču. ministru namestniku za zunanje posle dr. Kumanudiju in ministru za socijalno politiko, pri dr. Drinkoviču.
Thomas na konferenci z delodajalci.
V soboto pa je imel Thomas konferenco z delodajalskimi zastopniki. Na tej konferenci je izjavil Thomas na znana izvajanja delodajalcev, da mišljenja delodajalskih govornikov ne bi mogel sprejeti. V Mednarodnem uradu dela smo navajeni v tem pogledu iskrenosti in stvarnosti. Vi dolžite delavce zaradi težkega položaja, delavci pa mene kot direktorja Mednarodnega urada dela. Opažam pri tem' politično težkočo. Ravno takrat, ko hočem posredovati pri reviziji ali glede izvajanja vaše socijalne zakonodaje, ste vi prvi. ki mi očitate, da se vmešavam v vaše stvari. Mednarodni urad dela ima vsekakor pravico, da se briga za ratifikacijo konvencij in informira, kako se ratificirane konvencije izvajajo. Vaše pomisleke hočem s pomočjo svojih strokovnih delavcev pri uradu proučiti in dognati, koliko so utemeljeni. Ne predlagam vam nikakega načina, kako naj se spor reši. Ali povem vam, da ste tudi vi v težkem položaju. Vaši vidiki mi niso znani do podrobnosti. Ne maram svojega mišljenja usiljevatl. pač pa bo o tem odločala avtoriteta Mednarodnega urada dela. Samo en izhod je: porazgovorite se. V Angliji se je pot pogajanj mogla nastopiti šele, ko je prišla na vlado delavska stranka. V Švedski je že tako. isto
store v Avstriji. Organizacija z organizacijo se mora pogoditi. Mislili boste morda, da delavci niso kvalificirani za pogajanja; toda verujte, tudi po drugih državah so bili indu-strijci prisiljeni, da hodijo po tej poti. Ne verni, ali vas bom razočaral ali ne, ker ne morem1 drugače kot direktor Mednarodnega urada dela, če pravim, da ne vem. zakaj bi bilo treba izmenjati dobro zakonodajo. Končno svetuje Thomas, da naj se veljavna zakonodaja po možnosti uvaja vsaj postopoma. To bo najboljši rezultat.
Tajnik industrijske zveze ing. Šuklje je izjavil, da se v banovinah onkraj Save in Dunava delavska zakonodaja izvaja. Misli pa, da so sko-ro nemogoča direktna pogajanja med delodajalci in delavci, čeprav bi veroval, da bi taka pogajanja dovedla do dobrih rezultatov. (Op. ur.: osemurni delavnik in inšpekcija dela se pri nas ne izvajata niti po potrebi!)
Drugi govorniki so navajali svoje znane teze, ki v narodnem gospodarstvu ne drže.
Končno je izjavil Thomas, da prihaja na tej konferenci od iznenade-nja do iznenadenja. Tu ni druge pomoči, kakor točna analiza vaših in delavskih zahtev. Pretiravanja razumem, kdo pa še ni pretiraval! Revizijo hočete, a druge poti ni kakor pogajanja. Presojati moramo tri stvari pri tem: gospodarski položaj države, resnično stanje, v koliko se izvaja delavska zakonodaja in končno podrobne podatke o vaših načrtih vobče.
Avdijenca na dvoru.
V soboto je sprejel ob 1. uri popoldan Thomasa kralj v avdijenco, ter ga pridržal na kosilu.
Obisk Thomasa v delavskih socijalnih ustanovah.
Dopoldne — v soboto — je Thomas v spremstvu svojega kabinetnega šefa Vipla in načelnika ministrstva socijalne politike Dušana M. Jeremiča obiskal delavsko zavetišče in druge delavske ustanove.
Predavanje Thomasa na univerzi.
Zvečer ob šestih je imel Thomas v svečanostni dvorani vseučilišča predavanje o desetletnem delu Mednarodnega urada dela.
Kapitalisti nožejo razorožitve.
Angleški bankirji in kapitalisti proti razorožitvi.
Curchill je imel dne 26. m. m. v Londonu shod veleindustrijcev in finančnikov, na katerem je ostro napadal angleško delavsko vlado, ker na pomorski konferenci popušča glede tradicijonelne sile Anglije. Shod je sprejel resolucijo, v kateri protestira proti vsakemu nadaljne-mu razoroževanju.
Protestno zborovanje delavskih mas v
Mariboru.
Proti nameram delodajalcev, poslabšati socijalno zakonodajo. Radio v službi delavskega gibanja. Prvo radijsko zborovanje v Mariboru.
Svobodne strokovne organizacije v Mariboru so enako kakor v drugih krajih države, sklicale v petek zvečer velik protestni shod proti zahrbtnim nameram jugoslovanskih delodajalcev, ki bi radi, če že ne odpravili, pa vsaj občutno poslabšali našo socijalno zakonodajo. O njihovih namerah glede revizije zakona o zaščiti delavcev, zakona o zavarovanju delavcev in zakona o inšpekcijah dela smo v našem listu že izčrpno poročali. Petkov shod je pokazal, da je delavstvo razumelo delodajalske nakane in dobro presoja položaj.
Shod je bil sklican za isti čas, ob katerem se je vršilo v veliki dvorani Delavske zbornice v Beogradu zborovanje Delavskih zbornic in delavskih sindikatov iz cele države, ob navzočnosti ravnatelja mednarodnega urada dela, Alberta Thomasa, tako, da je tudi mariborsko delavstvo potom radijskega prenosa lahko sledilo važnim referatom v Beogradu in izvajanjem dragega gosta iz Ženeve. Velika kazinska dvorana je bila z galerijami vred natlačeno polna delavstva in nameščenstva vseh strok, ki je pazno in disciplinirano sledilo glasovom radia. Zborovanje je otvo-ril stari strokovničar Čeh in že so se oglasili v aparatu mogočni akordi delavskega pevskega društva »Abraševič«, ki je kot uvod v beograjsko zborovanje zapelo »Pesem o delu«; mariborsko delavstvo jo je poslušalo odkritih glav. Zatem je Ne-goslav Ilič otvoril beograjsko zborovanje. Tajnik Delavske zbornice v Zagrebu, Vladimir Pfeifer, je referi-ral o zakonu o zaščiti delavcev, tajnik ljubljanske Delavske zbornice Filip Uratnik o zakonu za zavarovanje delavcev, tajnik Djurič iz Splita pa o inšpekcijah dela. Vsi ti referati, obdržani v srbohrvaškem jeziku, so si bili edini v tem, da jugo-
slovansko delavstvo ne le, da ne bo preneslo nikakega poslabšanja teh zakonov, vsaj v tej meri ne kakor to žele delodajalci, temveč, da zahteva izpopolnjenje istih, kakor je to naznačeno in začrtano v že obstoječih zakonih, in da zahteva ratifikacijo ostalih . mednarodnih konvencij o delu, ki še niso ratificirane. Obenem zahteva, da se bodo te socijalne konvencije in zakoni tudi striktno izvajali.
Nestrpno so pričakovali vsi navzoči nastopa naslednjega govornika, Alberta Thomasa. Bobneč aplavz in vzklikanje, ki smo ga slišali v radiu, nam je pričal, s kakim navdušenjem ga je pozdravilo beograjsko delavstvo. Vsi so se čudili njegovi močni, počasni, razločni in sijajno pointirani izgovorjavi in splošno so obžalovali, da njegovega francoskega govora ne razumejo. Govor Thomasa je prevajal Živko Topalovič v srbohrvatskem jeziku. Po Topalovičevem govoru se je radijsko prenašanje radi pozne ure ukinilo. Nastopil je za tem še predsednik mariborske podružnice Zveze nameščencev, Petejan, ki je v skrčeni obliki še enkrat orisal reakcionarne namere podjetništva in značaj ter pomen boja za ohranitev in izpopolnitev socijalne zakonodaje za delavstvo in narodno gospodarstvo. Zlasti je povdaril potrebo razširitve socijalnega zavarovanja na poljedelsko delavstvo, na čemur je zlasti dravska banovina, ki šteje 40.000 viničarjev, zelo interesirana, kakor tudi delavstvo, kateremu viničarji v svoji sedanji bedi v industrijah pritiskajo na plače. Za Petejanom je še Eržen v istem smislu poročal v nemškem jeziku.
Ta shod je zopet pokazal, da mariborsko delavstvo ni še prav nič izgubilo na svojem stanju... in kompaktnosti.
Kolektivizacija Rusije
Potrebno bo 5 milijonov novih delavcev. Zenačenje načina življenja.
Sovjetski gospodarski politik Lavrin izjavlja v nekem poročilu, da bo naraščajoča industrijalizacija sovjetske Rusije potrebovala v bodočih dveh letih 5 milijonov novih industrijskih delavcev. Pomanjkanje delovnih moči bo povzročilo potrebo, da se bodo ženske moči v veliko večji meri zaposlile kakor dosedaj, zlasti, ker bo dotok podeželskega delavstva v industrijo, radi široko zasnovane kolektivizacije poljedelstva, ki bo zahtevala mnogo več delovnih moči v poljedelstvu, sčasom
zelo zmanjšan. Da se ženske osvobo-de zaposlitve v gospodinjstvih in se njih moči pridobi industriji, bo najbližja naloga sovjetov, da se čimprej kolektivizira tudi privatno življenje. Načrt socijaliziranja načina življenja, ki je sedaj v diskusiji, ne predvideva samo gradnje novih kolektivnih mest, temveč tudi preureditev že obstoječih mest. Zakonski načrt predvideva kolektivne stanovanjske bloke, katerih stanovalci bodo oproščeni raznih davščin in jim bodo v prvi vrsti osigurane vse življenske potrebšči-Prehrana, vzgoja otrok in vsi
ne
opravki, ki so jih morale dosedaj opravljati gospodinje, bodo v kolektivnih mestih podružabljeni.
Na Španskem še ne bo volitev?
Na Španskem se pojavlja silna nezadovoljnost. Nemiri in stavke niso le v Barceloni in Madridu, ampak tudi po drugih krajih. Zlasti je vznemirjeno dijaštvo, ki neprestano demonstrira. Vrše se aretacije študentov in profesorjev.
Vlada dolži bivšega ministrskega predsednika Sanchez Guerro, ki je govoril na zboru republikansko, da je on zopet razburil pomirjeno prebivalstvo. Predsednik vlade hoče ukiniti zborovalno in tiskovno svobodo. Krožile so tudi vesti, da je podal demisijo.
Indija — pred borbo za samostojnost.
Pasivni odpor Indijcev.
Ghandi, voditelj indijskih nacijo-nalistov, je predložil te dni britanskemu podkralju lordu Irwingu ultimat, v katerem naznanja, da bo v enem tednu pričelo indijsko prebivalstvo s pasivnim odporom: proti odredbam oblastev.
Mi seveda vemo, da bo angleška delavska vlad, dasi ie sedaj zaposlena z jako važnimi svetovnimi problemi, našla tudi v tem sporu izhod, ki bo olajšal položaj indijskega prebivalstva pod angleškim' velekapita-lističnim terorjem, suženjstvom in izkoriščanjem.
Gibanje indijskih nacijonalistov, kakor je upravičeno, podpirajo tuji politični vplivi, da bi otežkočili položaj angleške delavske vlade in s tem preprečili rešitev važnih tekočih problemov.
V Angliji pred volitvami?
Povod — zaščitna carina in rudarski zakon.
Angleška delavska vlada zahteva moderniziranje oziroma izboljšanje zakonodaje, zlasti one, ki ima vpliv na socijalni položaj prebivalstva. V razpravi se nahajata sedaj rudarski zakon in zaščitna carina. Spodnja zbornica utegne sprejeti zakonske načrte, utegne pa zavrniti lordska zbornica vse pomembnejše določbe.
Henderson pravi, če se to zgodi, da bo vlada razpustila zbornico in izvedla volitve. Isto mnenje je poudaril Macdonald že ob nastopu vlade, ko je rekel, da preden bo demi-sijoniral, bo vprašal narod za mnenje.
Delavski stranki manjka v zbornici sedaj 27 glasov do večine. Volitve ji utegnejo prinesti povoljen uspeh, tembolj, ker se liberalna kakor konservativna stranka nahajata zaradi velikih problemov delavske vlade v težkem položaju, deloma celo v razkroju.
Aleksander Neverov:
Taškent — kruha nosato mesto.
(Ruska povest iz dni velike lakote. Prevedel I. V.)	33
Z glavo nekje ob Miškinih nogah je ležala razmršena kmetiča, obrnjena z obrazom kvišku in je z mrtvimi, nezaprtimi očmi strmela v tuje, daljno nebo. Tanki, posineli nos, nepremično odprta usta z žoltimi zobmi so vznemirila Miškine misli. Bolestno ga je udarilo v srce.
Trofim je pogledal ravnodušno.
Istotako ravnodušno so povesili mužiki svoje brade, razmišljajoč o svojih stvareh. Nekdo je rekel:
— Moramo jo vreči s strehe, da se ne zgodi kakšna neprilika!
— Kam?
— S strehe.
Miška je napel mišice.
Zaprl je oči in mislil na Lopatinje, na mater; bežal je v mislih v Taškent. A mrtva kmetica z žoltimi zobmi je zakrivala mater in Lopatinje in daljni Taškent, do katerega človek nikdar ne pride. Nemirno se ozirajoč na mrtvo, je zašepetal skrivoma Trofimu:
— Kdo je ta?
— Lačna ženska.
— Ali jo vržejo doli?
— Po dnevi se ne sme . . . Videli bi . . .
Ogromen oblak se je zbral na nebu, zaslepil je
solnce in vrgel črno senco na vlak. Vlak, napolnjen z ljudmi, dirja v ta oblak, ga reže z žvižgi, kriči, tuli, a ne more uiti. Ali ga oblak zavira, ah
je preveč strmo? Kolesa so nehala plesati, vagoni so se prenehali zibati. Počasi gre vlak, kakor da bo vsak hip obstal. Nenadoma se je vlil težak, debel dež iz ogromnega vedra, zaropotal ob umazani, obdrgnjeni strehi. Mužiki so se stisnili skupaj. Tudi Miška in Trofim sta nepremično sedela pod Trofimovim rogozom. Samo mrtva kmetica je ležala kakor poprej, s kvišku obrnjenim obrazom, z mrtvimi, nezaprtimi očmi, polnimi dežja. A ko se je ogromen oblak raztrgal na majhne kose in so se potoki vlili po stepi, je zapihal vlažen, mrzel veter.
Kakor majhna pega se je pokazala majhna postaja.
Po bližnji dolini so šli velblodi.
Nad hričkom se je vil dim.
Trofim vpraša Miška, drgetajoč s celim telesom:
— Te zebe?
— A tebe?
— Nekoliko me zebe.
— Mene tudi nekoliko.
— Lačen sem — je rekel zopet Trofim.
— Tudi jaz sem lačen — je priznal Miška.
— Trpeti znaš?
— A ti?
— Po dva dni sem trpel.
Miška ni hotel dražiti sodruga. Prepričevalno je mahnil z glavo.
Potrpiva.
Na postaji so mužiki naglo poskakali s streh. Ostala sta samo Miška in Trofim ter mrtva kmetica z žoltimi zobmi. Polna luna, ki se je dvignila visoko nad postajo, je z mehkim svitom objela
mrtvo telo in se zagledala v odprta usta. Miški je postalo strašno, a Trofim je mirno rekel:
— Midva ne zlezeva doli. Zlezeš doli, a na drugo streho se tako hitro ne vzpneš. Ostaniva tukaj. Se bojiš mrtvih?
— A ti?
— Zakaj bi se jih bal? Ne vstanejo več ...
Vlak ni dolgo stal.
V temi so zamahali s svetiljkami okrog lokomotive, odbijači so
udarili drug ob drugega in
v noč,
v hladno vlago so se mračno dvignili
vagoni, leno plešoč s kolesi.
Zadnja čuvajnica je zbežala mimo.
Z motnimi očmi je pogledala zadnja svetiljka.
Nad vagoni je obvisela mrzla luna z rumeno, plešasto glavo.
— Mrzlo je! — je rekel Trofim. — Daj, objemiva se.
Miška je raztegnil mokri suknjič in Trofim ga je krepko objel s trepetajočimi rokami, stiskajoč prsi k prsim, trebuh k trebuhu.
Istotako krepko je objel sodruga tudi Miška, stiskajoč konce suknjiča skupaj na Trofimovem hrbtu. In v hladni, megleni noči, dihajoča drug drugemu v obraz, rešujoča drug drugega smrti, sta se peljala na strehi vagona kot majhen dvoglavi sveženj, zlita v eno neupogljivo voljo, v eno stremljenje — ohraniti se za vsako ceno.
— Topleje mi je — je govoril Trofim.
— Tudi meni je topleje — je govoril Miška.
E^Sova francoska vlada.
Tardieu predsednik.
Obtoženi Ham krvave internacionale.
Patrijotizem tvorničarjev vojnega maierijala je njihov žep.
Krupp in Thyssen sta obtožena veleizdaje. Obtožena sta, da sta dobavljala med vojno vojne pomočke preko nevtralnih držav sovražnikom Nemčije. Težka industrija je na tak način že v letu 1915 poslala do 250 tisoč ton jeklenih izdelkov vsak mesec sovražnikom. Vse to so v Nemčiji vedeli, pa so odlikovali industrij-ce z redi. Vedeli so tudi, da so nemški jeklarji pošiljali na primer Nizozemski, ki se je pripravljala na vojno proti Nemčiji, obrambne jeklene ščite za pešce po 68 mark, dočim jih je morala plačevati Nemčija po 117 mark. Takrat se tem gospodom ni zgodilo ničesar.
Tako je delala med vojno internacionala tovarnarjev kanonov.
Ravno te dni so v Rumuniji iznašli nevarnost ruskega vpada v Besarabijo, ko je bil francoski zastopnik take tovarne v Rumuniji. Natančno vedo, da se ta vpad izvrši meseca maja: zato je treba orožja, municije. Patrijoti, zgenite se in naročite vojne potrebščine!
Tako se je godilo in se godi še. Zato ni čudno, če so težave na londonski konferenci.
Nemški patrijoti se jeze na proces.
Občutljivi Madžari.
Krivična volilna geometrija.
V poslanski zbornici v Budimpešti je 26. m. m. izjavil socijalnode-mokratični poslanec Štefan Farkasz v debati o osnutku glede reforme v upravi Budimpešte, da so bili mestni volilni okraji razdeljeni po strankar-sko-političnih vidikih z namenom, da se oškoduje demokratično meščanstvo in socijalnodemokratično delavstvo. Volilna geometrija se da primerjati le z rumunsko. Vladne stranke so nato uprizorile silen trušč in Farkasz je dobil ukor zaradi blatenja madžarskega naroda. Farkasz je pa izjavo ponovil in dostavil, da druge države madžarske manjšine po takem zgledu po pravici zatirajo. Nato je predsednik govorniku odtegnil besedo.
Očitna demonstracija proti nezaposlenim.
Rekonstrukcija ali padec nemške vlade?
V nemškem državnem zboru obravnavajo zakon o podpiranju nezaposlenih. Ker vlada ne more dobiti kritja za izdatek, ker se meščanske stranke upirajo vsakršnemu obdavčenju, je vlada priporočila, da naj se naloži uradnikom in nameščencem s stalno plačo enkratni progresivni davek kot žrtev v sili. S tem bi nameščenci sami podprli nezaposlene tovariše, ker bi davek dal okoli 100 milijonov mark. Finančni minister Moldenhauer in nemška ljudska stranka se pa upirata, čeprav je tudi Hindenburg rekel centrumu in nacionalcem, da je žrtev potrebna. V nemški vladi pride torej vsaj do delne demisije zaradi nacionalističnega sovraštva do nezaposlenih delavcev.
Delavska vlada protiverske akcije v Rusiji.
Macdonaldova izjava.
V angleškem listu je izšel članek, ki poziva Macdonalda k borbi proti verskemu terorju v Rusiji. Macdo-nald je na ta poziv izjavil, da je zgodovina Rusije polna takih verskih preganjanj. Ce bi proglasili Rusijo izven zakona, ne bi se doseglo, da se Rusija podredi svetovnemu mnenju, marveč bi bil rezultat ravno nasproten. Britska vlada ni indiferentna v tem vprašanju, ali vprašanje je drugačno. Vprašanje je, kako naj se izkoristi prilika, da se ogne nadaljnim preganjanjem. Tudi Henderson je izjavil, da je angleški poslanik v Moskvi dobil nalog, da naj pošlje temeljito poročilo o tem tudi na podlagi informacij, ki jih je dobil pri ' sovjetski vladi.
Bivši ministrski predsednik Andrej Tardieu je v nedeljo ponoči sestavil svojo drugo vlado. Dne 17. februarja je njegova vlada odstopila zaradi nezaupnice in dne 3. marca je mož že zopet predsednik vlade.
Nova vlada šteje 18 ministrov in 15 podtajnikov, to je, takorekoč 33 ministrov, kar ie jako lepo število.
❖
Francoski	nacij onalistični	listi
pričakujejo, da bo Tardieu imel v zbornici dovolj močno večino. Soci-jalistični »Oeuvre« pa pravi: Situacija je jasna. Tardieujeva taktika je bila dobra. Rekli bodo, da so edino radikali krivi, ker niso hoteli vstopiti v koncentracijo. Toda ti so povedali, da je koncentracija s človekom, ki je vodil borbo proti Chau-tempsovi vladi, nemogoča.
V vladi so zastopane vse stranke razen marksističnih. Vendar pa ima nova vlada to posebnost, da je več strank zastopanih po posameznih frakcijah strank, torej ne ob soglasju v strankah. To znači, da tudi nova Tardieujeva vlada ne sloni na močni politični konstelaciji. Ohraniti jo more le akuten boj med desničarji in levičarji, ki ga utegne Tardieu kot izrazit konservativec izrabljati v svoj prid.
Vladni večini pripadajo: neodvisna desnica, Marinova frakcija, Magi-notova frakcija, Tardieujeva frakcija, večina frakcije Franklin-Bolliona, skoro polovica članov levega centru-ma in nekaj posameznih članov so-cijalne republikanske in frakcije ne-
Doma in
Albert Thomas je v nedeljo dopoldne odpotoval s svojim spremstvom v Atene. Sobotno popoldne je posvetil še zasebnim razgovorom s svojimi znanci in se udeležil zvečer čajanke, ki mu jo je priredil dr. Živko Topalovič v ožjem sodružnem krogu.
Pastirski list jugoslovanskega epi-skopata. Za letošnji post so izdali jugoslovanski škofi skupen pastirski list, v katerem govore o razmerju med cerkvijo in državo glede vzgoje, ki je z ozirom na prepire v Italiji in novi šolski zakon pri nas za katoliško cerkev aktualna. Škofi pravijo, da morata država in cerkev imeti enak vpliv na vzgojo, vsak na svoj način, ki ga določa najvišja instanca. Pastirski list se izreka proti skupni vzgoji dečkov in deklic. Škofi so pripravljeni vse žrtvovati, da dosežejo te metode vzgoje. Končno vzklikajo škofi, da zaradi tega ne smejo prej odnehati z bojem, dokler ne bo zagotovljena krščanska vzgoja otrok in zajamčena popolna enakopravnost verskih šol z državnimi. — To so jasne zahteve. Vprašali bi samo, če niso tudi drugi državljani opravičeni enako kategorično zahtevati vzgojo modernega človeka, vzgojo za družbo. To ie bistvo vzgoje!
Stanovanjska kriza. Nedavno smo čitali v časopisju, da so gospodje hišni posestniki v Ljubljani postali
odvisne levice. V opoziciji so socija-listi, komunisti, vsa soc. republikanska in radikalna frakcija, večina neodvisne levice in skoro polovica centralna.
Ministri so naslednji:
Predsedstvo in notranje zadeve: Andre Tardieu, podpredsednik in minister za pravosodje: Raoul Peret, zunanje zadeve:	Aristide	Briand,
vojska: Maginot, vojna mornarica: Dumesnil, finance: Paul Reynaud, proračun: Germain Martin, prosveta: Pierre Marraud, kolonije: Fran-cois Pietri, pošta, brzojav in telefon: Mallarme, trgovina: Flandin, poljedelstvo: Fernand David, trgovinska mornarica: Louis Rollin, delo: Pierre Laval, javna dela: Pernot, narodno zdravje: Desire Ferry, pokojnine: Champetier De Ribes, letalstvo: Lau-rent-Eynac. Podtajniki: v predsedstvu vlade: Marcel Heraud, za narodno gospodarstvo: Francois Pon-cet, v ministrstvu za notranje zadeve: Rene Manaut. v ministrstvu za vojsko: Ricoifi, v ministrstvu za vojno in mornarico: Rio. v ministrstvu za kolonije: Alcide Delmont, v ministrstvu za poljedelstvo: Serot, v ministrstvu za javna dela: Falcoz, v ministrstvu za delo: Cathala, v ministrstvu za'telesno vzgojo: LUlaz, v ministrstvu za lepe umetnosti: Lau-tier, v ministrstvu za proračun: Ba-rety, v ministrstvu financ: Maurice Petsche, državni podtajnik v ministrstvu za trgovino: Oberkireh, vrhovni komisar za tujski promet: Ga-ston Gerard.
po svetu.
socijalni in ne odpovedujejo stanovanj in ne zvišujejo najemnin. Vendar je na primer v Ljubljani odpovedanih za maj nad 250 stanovanj. Stranke so večinoma delavci in nameščenci, hišni posestniki pa odpovedujejo stanovanja menda zato, da z njimi verižijo. Sedanja najemnina bi odgovarjala nekako 44 kratni predvojni najemnini. Hišni posestniki pa gredo vse dalje. Po njihovem receptu bi morali najemniki plačevati 40 do 50 odstotkov svojih prejemkov za stanarino, dasi je običajen odstotek 19 do 25 odstotkov. In zaščita stanovanjskih najemnikov naj bi v takih razmerah prenehala? Dokler nimamo primernega zakona proti oderuštvu, se stanovanjska zaščita sploh ne sme ukiniti. Občine in gospodarski krogi molče.
Pismenost v Jugoslaviji. Za Slovenijo prihaja kot druga najbolj pismena pokrajina Vojvodina. Imela je 1. 1921 pismenih moških 80.44%, žensk 73.15%, splošno 76.69%. Na tretjem mestu je Slavonija in Hrvat-ska. Tam je pismenost sledeča: moških 74.70%, žensk 61.38%. splošno 67.85%. V Dalmaciji: moških 61.14%, žensk 40.30%, splošno 50.52%. Po vsej tej statistiki je sklepati, da je bilo leta 1921 v celi Jugoslaviji pismenih: moških 57.79%, žensk 97.70 odstotka, splošna pismenost v državi je znašala! 48.52%. Pomeni torej, da je v naši državi polovica pre-
bivalstva nepismenega — ne računajoč seveda dece, ki še ne pohaja šol.
Poleg mnogih naših gospodarskih ustanov igra tudi Ljubljanski velesejem v napredku domače industrije, trgovine in obrti veliko vlogo. V teh desetih letih dela v naši novi državi so se pokazale njegove prireditve kot potrebne revije našega dela in napredka trudi v tistem času, ko je denai cout que c o ut iskal blago in obratno, iko je blago — produkt in njegovi izdelovalci — iskalo plaoement —- trg in denar.
V eni in drugi situaciji so Ljubljanski velesejmi popolnoma ustrezali oni s vrhi, kateri so bili namenjeni, in oidlično zadovoljevali potrebe domače produkcije, domačega konzuma, v kratko, potrebe našega trga. Moderno gospodarstvo', posebno industrija in trgovina sedanje dobe, je oisvojila velesejme kot najprimernejši forum iza propagando in placiranje vseh vrst predmetov in kot naiprikladnejša letna sezonska shajališča trgovcev in producentov. Zato so se skoro v vsaki državi povojne Evrope velesejmi afirmirali kot tržišča, odnosno blagovne borze, na katerih se posluje na bazi vzorcev. Njih glavna misija ravno je, da koncentrirajo ponudbo in ustvarijo center za vse one informacije, ki so potrebne, da pointirajo tendence trga.
V Ljubljani se vrši od 29. maja do 9. junija t. 1. X. mednarodni vzorčni velesejem, in isicer kot jubilejna 'prireditev v proslavo desetletnice obstoja te utanorve. Opozarjamo celokupno naše gospodarstvo na to velevažno prireditev, oa kateri naj brez izjeme sodelujejo.
Komunistična propaganda v vojašnicah. V vojašnicah v okolici Dunaja so našli množico komunističnih letakov. Za njihovimi razširjevalci sledijo.
Komunisti okradli vojašnico. V
Leipzigu so iz vojašnice državne brambe v Gohlisu na nepojasnen način ukradli neznani elementi 30 strojnic in 170 pušk, ter jih v tovornem avtu odpeljali ueznanokam. Z gotovostjo se trdi, da so to storili komunisti, ki so istočasno izvršili tudi napad na municijsko skladišče v Stolpu.
Razsvetljeni ulični napisi in hišne številke. Berlinski magistrat se bavi s projektom, uvesti ulične napise in hišne številke v obliki steklenih vitrin, ki bodo ponoči električno razsvetljene. Tozadevno se pogaja z neko ameriško tvrdko, ki bo vse naprave izvršila brezplačno, za razsvetljavo in oskrbo pa bi potem pobirala od vsakega hišnega posestnika po 4 marke mesečno.
Malenkost — krvav pretep. V vasi Čungulje pri Peču so se otroci sprli pri igri. V prepir so se najprej vmešali starši otrok, toda prepir je povzročil končno krvav pretep, ki se ga je udeležila skoro cela vas. Bitko je končala šele poklicana žandarmerija. Dva kmeta sta bila težko, več pa lahko ranjenih.
Sovjetski rabini izjavljajo, da so inozemske vesti o preganjanju Židov v Rusiji neresnične, ker so komunisti odločni nasprotniki antisemitske gonje, in je sam Lenin izdal dekret, v katerem proglaša antisemite za sovražnike delovnega ljudstva. Zapiranje sinagog se pa vrši na željo židovskih mas, ki ne čutijo zanje več potrebe, ne pa na zahtevo sovjetskih oblasti. Kljub temu je pa religioznost Židov v sovjetski Rusiji čistejša in višja, kakor v deželah, kjer sc ponaša z zunanjimi pompom.
Nošnja fraka v Rusiji prepovedana. Sovjetska vlada je izdala nared-bo. s katero se prepoveduje nošnja fraka. Sovjetski državni uradniki in diplomati bodo morali nositi posebne uniforme iz plavega mornariškega sukna. Rezultat te naredbe ie, da je v Rusiji cena črnemu suknu silno padla. Frak-obleka, ki je stala 300 rubljev, se dobi sedaj že za 15 rubljev.
Ruska obmejna straža pobegnila na Poljsko. Na Poljsko prehajajo vsak dan begunci 'iz Rusije. Ruske obmejne čete morajo bcgunče, če jih zasačijo, postreliti. Dne 1. t. m. ponoči pa je prešlo na Poljsko pri No-vogradskem tudi dvajset obmejnih stražarjev, češ, da teh razmer v rdeči vojski ne morejo prenašati.
Obnovitev državljanske vojne v Kini. Na Kitajskem so točasno štiri vzporedne, neodvisne vlade, ki se vojskujejo druga proti drugi: naci-jonalistična vlada v Nankingu, general Feng v Pekingu, general Jen-Ci-Čang v provinci Šansi in vlada v Mukdenu. General .len-Ci-Cang jc napovedal vojno generalu Catig-Rajšeku v Nankingu, ter mu ie tudi
Deset let raadfarskega belega terorja.
Socijalni demokrati demonstrirajo proti Horthyju.
V nedeljo je proslavljala Madžarska desetletnico regentovanja Nikole Horthyja, ki je najhujši absolutist in kot tak znal ohraniti na Madžarskem nekakšen fevdalni sistem, čeprav Madžarska zaradi reakcijo-narnih razmer ne uživa ugleda v inozemstvu. Horthy je bil izvoljen regentom po padcu znanega Bele Kuna. Zasedel je kot vojni minister protiboljševiškega pokreta in bele garde v Szegedinu Budimpešto 16. novembra 1919. Kraljevski sedež je ostal izpraznjen zaenkrat, parlament je pa njega izvolil 1. marca 1920 za čuvarja prestola. Zaradi udeležbe na slavnosti so socijalni demokrati v budimpeštanskem občinskem svetu prvotno odklanjali udeležbo na proslavi. Pozneje pa so prišli v dvorano
ter napovedali, da bo govoril tudi njih zastopnik. Socijalnodemokratič-ni govornik Karl Payer je podal na seji izjavo, v kateri je očital amne-stijskemu dekretu, da se ne nanaša na politične pregreške. Med govorom socijalnega demokrata so odborniki vladnih strank zapustili dvorano, tako, da so bili v njej sami socijalni demokrati. Govornik je tudi prav pošteno ocenil teroristično delovanje režima. Socijalni demokrati so po podani izjavi zapustili dvorano, na kar so se vrnili vladni pristaši v dvorano.
Ostra borba med madžarsko reakcijo in	naprednim	svobodnja-
štvom se torej vrši v najtežjih oblikah.
Zaščita valencev fraza — brezmejno izkoriščanje bridka resnica.
Starši prosijo za zaščito svojih otrok pred izkoriščanjem. O čezurnenii delu in nedeljskem »počitku« vajencev.
Fene obljubil pomoč. Baje že prodira proti Hankovu.
Koliko zaslužijo amerikanski delavci. Povprečni zaslužek izučenega amerikanskega delavca znaša na teden 33.15 dolarjev (to je 1856 dinarjev). Neizučeni delavci zaslužijo na teden 26.03 dol. (to je 1457 dinarjev). Znatno višji so pa še zaslužki delavcev, ki pripadajo strokovnim organizacijam in imajo kolektivne pogodbe. Ti zaslužijo do 55.66 dolarjev na teden. Kmetiški delavci zaslužijo poleg hrane im stanovanja povprečno 2.34 dolarjev (to je 131 dinarjev) na dan. Zivljenske potrebščine v Ameriki so sicer nekaj dražje kakor pri nas, vendar ne desetkrat kakršna je razlika med našimi in onimi plačami. — In kljub temu je Amerika gospodarsko močna in konkurenčna gospodarstvu, ki plačuje svoje delavstvo po 20 do 40 dinarjev na dan.
Jerihonsko obzidje odkrito. Prav zares. Poročajo, da je neka angleška ekspedicija) našla na mestu, kjer je stala svetopisemska Jeriha, ostanke njenega obzidja s 27 čevljev visokim stolpom, ki ima 12 čevljev debel zid. Potemtakem se pa le ni podrla vsa Jeriha, ko je Jozua sedemkrat trobental okoli nje. Pa kdo bi ne verjel brihtnim1 puritancem: saj so predlanskim našli celo grob naše prababice Eve, in to celo v Ameriki, kar je treba podčrtati. Mogoče najdejo še tisti goreči grm, iz katerega je bog govoril Mojzesu.
Napredek. Razglednica si je priborila v sodobni družbi ugledno mesto. Sedaj pa bo njena vloga še večja. Postala je fonografska. V Londonu izdelujejo razglednice, vsebujoče v obliki kožice, prevlečene s firnežem, ki ne poveča njene debeline, majhen disk 9 cm v premeru. Ta disk deneš na fonograf m zaslišiš takoj prav čedno godbo1. Za sedaj podajajo le serije glasbenih komadov. A pomislite, kako bo zanimivo, ko bodo individualni snemki omogočili taki lepenki, da ti bo glasno povedala novico z istim glasom, kakor jo je narekoval pošiljatelj. (Po čika-ški »Prosveti«.)
Otok rakov in podgan. V Sydney (Avstralija) so prispeli ponesrečenci z ladje »Nonvich City«, ki se je razbila v Tihem oceanu. Rešen-ci pripovedujejo grozotne reči o katastrofi, ki jih je zadela. Parnik je zadel ob koralno čer kakšnih 200 m od neobljudenega otoka iz Gardner-jeve skupine. Ker je bilo morje zelo razburkano, se je parnik kmalu napolnil z vodo in potopil. Treba se je bilo hitro rešiti na otok, čeprav je bila bibavica silna 'in je v morju kar mrgolelo somov. Enajst ljudi so somi tudi požrli. Ostali so s težavo dospeli do otoka, kjer jih je pa čakalo polno novih grozot. Otok je namreč prava naselbina rakov in podgan, ki jih je tu na milijone. Vse je gomazelo od njih. Ponesrečenci so morali zgraditi cele barikade proti tej golazni in vzdrževati stalno stražo, dostikrat pa je prišlo do ljutih spopadov z gnusno živadjo, pri katerih niso vse palice nič zalegle, da ne bi napadenci odnesli bolestnih ugrizov in vščipcev. Šele po štirih dneh in nočeh je prispela ladja, ki je nesrečneže rešila iz tega pekla.
Londonska konferenca brez Francije in Italije?
Zaradi franc, vladne krize in zadržanja Italije na konferenci, so sklenile udeležene vojne sile Anglija, Zedinjene države in Japonska, da bodo konferenco brez njih nadaljevale. Samo vprašala bo konferenca obe državi za mnenje.
Če si z naročnino v zaostanku, jo poravnaj takoj! Pomisli, da se morajo delavski listi vzdrževati Izključno z lastnimi sredstvi. —
Papir je potrpežljiv, zato se lahko izda nebroj zakonov in naredb, saj se naknadno skoro nikdo več ne briga zanje, zlasti za tiste ne, na katerih izvajanje oblasti strogo ne gledajo.
Medtem ko si starejši delavec lahko pomaga in se pritoži, ako se ga sili k čezurnemu delu ter ne dobi plačanih nadur, je uboga para, v a-j e n e c, brez moči. Vajenca se pač tako dolgo zaposluje v delavnici, dokler delo ni izvršeno, pa naj bo ura, kolikor hoče. Kaj briga mojstra predpisani delovni čas, ali je vajenec zaposlen 8, 10, 12 ali 16 ur dnevne, ali ima nedeljski počitek ali ne. Vajenoc se ne sme pritožiti, saj se pa tudi ne upa, ker če bi zvedel mojster o tem, bi mu slaba predla. O nedeljskem počitku ni govora. Vajenec ima ob nedeljah le po par ur prosto.
Razen tega se vajencem skoro ne nudi prilika, da bi se strokovno izobraževali. Te uboge pare žive skoro tako, kot da bi živeli v praveku, ne pa v dvajsetem stoletju. Kje je Inšpekcija dela, kje ie obrtna oblast, da bi energično posegli vmes. Ce se slučajno tu in tam inšpicira kak obrat, se to vrši ob belem dnevu1, med delovnim časom in tako se najde vse v lepem1 redu. Mi bi priporočali inšpekcijo majhnih obratov ponoči! Saj bi v to svrho ne bilo potrebno inšpektorju hoditi okoli. V mestih bi to delo nazadnje vršila tudi policija. Stražnik naj bi v večernih urah in ponoči pogledal v obrat. Če naide, da se v obratu dela izven navadnega delovnega časa, ie dovolj, če se prepriča, koliko ie med delovnimi silami vajencev, potem, če ima obrtnik dovoljenje za čezurno delo: ostalo ukrene na podlagi poročila stražnika, obrtni urad.
Na ta načini se bo najhitreje odpravilo izrabljanje in suženjstvo vajencev.
Naj navedem praktičen slučaj:
Ljubljana.
Jubilej dela, Redek jubilej praznuje tipograf Leopold Werzak. V pondeljek, dne 3. t. m. je minulo štirideset let, odkar je vstopil v sedanjo Jugoslovansko tiskarno. Okoli 24 let je posvečal med tem časom kot izboren strokovničar svoje moči tiskarski organizaciji kot predsednik. V svojem poklicu je izvrstno kvalificiran in je bil leta 1906 dodeljen prvim stavnim strojem, ki jih je tiskarna kupila. Werzak je rojen Ljubljančan, dasi je po očetu češkega poko-lenja. Izučil se je tiskarstva v sedanji Delniški tiskarni (prej Kleinmayr & Bamberg). Predlanskim je obhajal 50-letnico svojega poklica. Tudi k temu jubileju mu čestitamo in želimo najboljše zdravje!
Zadružno predavanje prof. dr, To-tomianza. Znani ruski zadrugar in zadružni pisatelj prof. dr. Vahan To-tomianz priredi pod okriljem vseh slovenskih zadružnih zvez zadružno predavanje v Ljubljani. Predavanje se vrši v soboto, dne 8. marca t. 1., ob 8. uri zvečer, in sicer v dvorani Okrožnega urada na Miklošičevi cesti. Predavatelj, ki je avtor številnih razprav o zadružništvu, je uredil' veliko delo »Handvvorterbuch des Ge-nossenschaftswesens« in je profesor na praški univerzi, bo predaval o pomenu in razvoju zadrugarstva. Vstop prost. Prispevek za kurjavo in razsvetljavo Din 3.—. Vse zadrugarje in prijatelje zadružništva vabimo na obilen poset.
Kabaretni večer v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani. V soboto zvečer je priredila delavska godba »Zarja« lep večer vsem udeležencem v ljubljanski dvorani Delavske zbornice. Izredna prireditev je bila to za Ljubljano, ki je številne udeležence razvedrila in ohranila do konca v skrbni paznosti. Predvsem je zasviral orkester »Zarja« tri lepe
Zadnjo nedeljo zvečer sem imel priliko slišati pogovor treh vajencev (slaščičarjev), ki so pripovedovali drug drugemu svoje težkoče sledeče:
Prvi vajenec je tožil, da mora garati od ranega jutra do pozne noči in tudi ob nedeljah pomivati posodo, kot kaka služkinja.
Drugi je tožil istotako, da mora vsako nedeljo že ob 6. uri zjutraj pričeti z delom in gre redko cb 12. uri domov, kljub temu, da še niti ni 18 let star. Ob delavnikih pa, da mora on opravljati vsa težka dela, ker mojster nima nobenega težaka ali dninarja zaposlenega, niti se ne poslužuje kake špedicije ali postreščka, da bi mu prevažal zaboje na kolodvor in obratno, dostavljal blago strankam, razpečaval led iz lastne ledenice itd. Tretji je trdil, da se prične pri njih delo že ob 5. zjutraj.
Torej tako se spoštujejo zakoni in predpisi obrtnega reda od strani obrtnikov! Kaj pa šele vajenci v krojaški obrti, v modnih salonih, čevljarskih delavnicah itd., ki morajo zlasti pred prazniki po cele noči garati. Imel sem priliko prepričati se osebno, kako se greši nad vajenci. Srečaval sem deklico-modistko, ki se je učila šele drugo leto in je prihajal zlasti pred prazniki ob 10. ali 11. uri zvečer domov, a_ stanovala je skoro uro hoda iz mesta! Taki mladini je dana možnost, da se moralno že v rani mladosti pokvari, četudi sc še tako pazi nanjo. Kajti starši v takih slučajih ne morejo paziti na svojo deco. je-li prihaja točno iz delavnice, ali se potepa in izrablja priložnost izredno dolge zaposlenosti.
Glede prijav pa je treba povedati, da bi inšpekcija dela. potem ko se je prepričala o resničnosti kake ovadbe, nikoli ne smela izdati dotič-nika, ki se je obrnil na inšpekcijo dela, kakor se je to zgodilo v nekem slučaju leta 1928 v Mariboru, ko je podjetnik pri Inšpekciji dela zvedel, da je ovadbo pod nesel oče pri dotič-nem podjetniku zaposlenega vajenca.
komade, potem je pel voditelj orkestra nekaj kupletov. Bilc so recitacije, burke (Snubač, Nemi muzikant, Elektroterapija, Mutasti klovn). Po dnevnem sporedu pa je bil ples, ker1 je predpust.
Maribor.
Kupi gnoja sredi mesta. Prava idila je v centru Maribora njiva na oglu Maistrove in Prešernove ulice, ki je vsako leto posejana s koruzo. Med visokimi tronadstropnimi hišami bujno poganja koruza tovarnarja Franca Derwuscheka. Še večja idila pa je ta njiva sedaj, ker jo diči-ta že celo zimo dva visoko naložena kupa pristnega gnoja. Če bi imel kak lastnik hiše na dvorišču, ki je od vseh strani zagrajeno, odprto naložen gnoj, bi ga sanitetha oblast gotovo kaznovala. Zato je tembolj čudno, da ima takšno prostost gnoj na odprti njivi g. Dervvuscheka v sredini mesta. Če ne kdo drugi, upamo, da bo takšna javna skladišča mariborskega gnoja odpravil vsaj davek na nezazidane parcele. Podobno javno skladišče gnoja je še tudi v bližini te koruzne njive na odprtem vrtu v Aškerčevi ulici, in zopet višje velikansko smetišče na travniku ob Tomšičevem drevoredu. Davek na parcele bo imel vsaj pri gnoju prav hvaležen posel, in bo lahko intenzivno konkuriral z Olepševalnim društvom pri odpravljanju javne nagrade.
Delavska predstava v mariborskem gledališču.
V soboto, dne 8. t. m. zvečer se vrši v mariborskem gledališču na pobudo delavskih strokovnih in kulturnih organizacij posebna predstava za delavce po znatno znižanih cenah. Igrala se bo opereta »Krog s kredo« od Klabunda, znanega nemškega socijalnega pisatelja, ki je lani
umrl za sušico. Za to predstavo je gledališče nabavilo čisto nove kulise in krasne nove kostume. Sodeluje popolni gledališki muzikalni orkester. Cene ostanejo kljub temu iste, kakor pri prejšnjih delavskih predstavah, to je od 3 do 12 dinarjev. To bo zadnja delavska predstava v tej sezoni, zato je naj noben delavec ne zamudi. Vstopnice se dobe v upravi »Delavske Politike« in pri delavskih zaupnikih v obratih. Delavske zaupnike pozivamo, da pridejo v sredo zvečer v strokovno tajništvo na Ruško cesto po vstopnice. Odbor.
Predavanje »Svobode«. Mariborska podružnica je priredila do sedaj dve predavanji, in sicer o Britaniji in Irski ter o postanku stroja. Kakor so taka predavanja tudi zanimiva, da ne rečemo poučna, opažamo, da je med delavstvom za to vse premalo zanimanja. Zato ponovno opozarjamo na ta predavanja in zlasti apeliramo na vsa delavska kulturna društva in strokovne organizacije, da vzpodbude vse svoje člane k posečanju predavanj »Svobode«.
Prihodnje predavanje se vrši v petek, dne 7. marca ob 20. uri v »Ljudskem domu«. Predmet: Črna Afrika. Vstopnine ni.
Pričakujemo, da ta poziv ne bo naletel na gluha ušesa.
Sfudesrsci prš Mariteoru
Ljudska univerza v Studencih pri Mariboru. V četrtek, dne 6. t. m. ob 19. uri predava šolski upravitelj Grčar o problemu štednje.
Jeserma.
Le dajmo se, se bo vsaj tudi pri nas začelo enkrat svitati. Izpad g. župana na mojo osebo v zadnji številki »Delavske Politike« me sicer ni presenetil, ker poznam njegovo mnenje o moji osebi, vendar pa ugotavljam, da sem proti svoji volji postal tarča v polemiki c občinskem gospodarstvu. K popravku g. župana pripominjam, da ni res, da ne privoščim podpore organistu, nasprotno, res je, da imam v tem pogledu gotovo več socijalnega čuta, kot tisti, ki bi za organista morali skrbeti. Ni pa res, da bi bila stvar občine, plačevati organista. Kakšno korist pa ima občina od tega, če ima cerkev organista ali ne? Ne poznam nobene mestne občine, ki bi vzdrževala organista. To je stvar cerkve, kateri organist služi. Dohodki cerkve pa so tako ogromni, da bi že lahko vzdrževala ljudi, ki jih sama nastavi, ker bi pač morala vedeti, da od besed, ki prihajajo iz ust božjih namestnikov, živi mogoče laliko samo orga-nistova duša, ki pa ne more orgljati in peti. — Kar se tiče verouka, smo si nasprotni v tem, da jaz ne dam nič na besede, ampak sodim .po dejanjih. — Ako g. župan to smatra za otročje, svobodno mu. škoda le, zakaj na »otročarije« odgovarja s popravki.
Najcenejši način otresti se nasprotnika, smatrajo člani katoliške akcije, da ga prikažejo svetu: kot sovražnika vere. Morda bi bilo umest-nejše in uspešnejše, če bi se me proglasilo za komunista? Toda vsi, ki me poznajo, vedo kdo sem1, zato se nikogar ne bojim, ‘sem in ostanem objektiven in neizprosen.
Priznati morate, da sem svoje-časrio bil proti izdatkom:, ki se jih je hotelo napraviti na račun občine za proslavo proglasitve trga v mesto s strani večine občinskega odbora ter da ste končno sami uvideli, da je bilo moje stališče pravilno. Res je, da je takrat občina prihranila 50,000 Din po moji zaslugi, ki bi sicer danes figurirali kot izdatek v občinskem sklepnem računu. Najmanj toliko vesten glede upravljanja občinskega premoženja kot g. župan in njegova večina sem jaz, kot delavski zastopnik v občini.
Za danes samo toliko, saj sem se samo slučajno znašel v javnem' raz-račnnavanju vsledi članka o moji osebi, ki mi ga je blagovolil posvetiti g. župan, v bodoče bom pa sam' kaj poročal v naš list in poskrbel, da dokažem1, da sem objektiven in pa tudi dosti resen, da bodo gospodje zadovoljni.	Bernard	Nikolaj.
lili#
Sedaj, ko vršimo agitacijo in širimo naš list med delovno ljudstvo, bo naše čitatelje gotovo zanimalo, če jim! pojasnimo, kako nastane »Delavska Politika1«.
Najbolje je, da pričnemo pri
uredništvu in naših urednikih,
brez katerih list ne bi mogel izhajati. Poleg urednikov v Ljubljani in v Mariboru ima naš list še celo vrsto sotrudnikov in dopisnikov ; vsi pa' so silno produktivni. Saj je včasih uredniška miza kar zasuta z rokopisi, ki jih mora tkzv. »Schlussredakteur« lepo vse prečitati, večkrat tudi popraviti in opiliti. Ni to majhno delo, »frizirati« članke in dopise, predno zagledajo beli dan v listu. Večkrat se zgodi, da pisec sam več ne spozna svojega članka ali notice, ko dobi list v roko'.
Pa saj tudi ni čudno! So nekateri med sotrudniki in pisci, ki rišejo svoje misli na papir in dajejo duška svojim srčnim čutilom; in ogorčenju, kakor ča bi ne bilo ne tiskovnega zakona, ne državnega tožilca, in ki bi v svojem svetem ogorčenju mirne vesti poslali odgovornega urednika v luknjo za vse večne čase.
Naš odgovorni urednik pa ima še nekaj samoljubja v sebi, zato pa črta in briše po rokopisih', da bi se človek od žalosti razjokal1; najlepše misli, jedrnate stavke, vse prekrijeta
Nova raziskana lisa zemeljske oble.
Ekspedicija, ki je obiskala največji neraziskani otok Grenlandijo, o katerem se je domnevalo, da je pokrit z večnim ledom, pravi, da so to blagoslovljeni kraji. — Telepatske rastline. — Razmnoževališča belega medveda in tjulnjev. — Bogati zakladi premoga in rud.
Geološka ekspedicija, s katero se je napotil znani danski raziskovalec Alvin Petersen v notranjost Grenlandije, se je vrnila domov z važnimi znanstvenimi izsledki.
črnilo ali pa rdeč svinčnik. Zato je pa tudi osovražen pri vseh svojih kolegih, sotrudnikih in dopisnikih in po pravici. Ali ni to brezmejna hinavščina, če tak človek, ki je hujši od cenzorja, pravi, da se bori za svobodo tiska?
V splošnem si pa morajo naši či-tatelji predstavljati urednika tako, kot vse ostale prebivalce našega planeta.
Mi smo vse te naše urednike hoteli slikati za naš list, pa so rekli, da so časi preresni in da so plošče Dremalo odporne in predrage in so fotografa raje odpravili.
Najbolj zanimiva osebnost je naš glavni urednik.
Članke, ki jih naši čitatelji vsi vprek hvalijo, nekatere seveda tudi razburjajo — saj so razburili celo v Švici izhajajoči emigrantski list »La Macedoine« — piše pri črni kavi kar v kavarni. Glavni urednik je jako plodovit novinar in oborožen do zob. Iz vsakega žepa mu gleda časopis, rokopis ali revija.
Sede k mizi, naroči črno kavo in je niti prav ne popije, že leži okoli njega na mizi kopica spisanih listov, ki jih naslednji dan potem čitamo priobčene v Delavski Politiki«.
V njegovi družbi najdemo često našega sotrudnika-zgodovinarja, dobrega humorista, jezičnega ^dohtarja v pravem! pomenu besede. Želo ima kot osa in piše zgodovinske reminiscence. Nedolžno zgodovinsko do-
Njena odkritja, ki pomenijo toliko kakor odkritje nove, neznane dežele, so tem presenetljivejša. ker jamči ime Alvina Petersena. da so poročila docela verodostojna in v ničemer pretirana. Vobče pričajo številni fotografski posnetki prav tako kakor drugi predmeti, ki jih je prinesel Petersen iz Grenlandije, da je ta dežela pravcati raj, katerega krasot nihče ne sluti. Petersenova raziskovanja se nanašajo v prvi vrsti na okolico fjorda Scorwbyja, ki sega skoro štiri sto kilometrov v notranjost dežele. V zaledju tega fjorda je Petersen našel razsežno ozemlje, o katerem so menili, da je po-
godbico porabi za krepko satiro. Ce niste brali vseh. potefn to ni naša krivda. Pozna pa tudi zgodovino delavskega gibanja na našem jugu kot malokateri. Taki članki navadno potekajo izpod njegovega peresa.
Bilo bi preobširno, če bi naštevali še vse vrline našilii podlistkarjev in literatov, zlasti teh zadnjih, ki bi našo »Delavsko Politiko« včasih radi napravili za torzo svojih literarnih razračunavanj. Neverjetno so raz-boriti, tako da jih večkrat sam »Schlussredakteur«, ki je, kot vemo, znan po svoji brezobzirnosti, težko kroti.
Našega urednika še niste obiskali? Mi ti, dragi čitatelj. resno odsvetujemo, da bi ga motil v nepravem času. Sicer je skrajno potrpežljiv, posluša vse in vsakogar, kdor pride k njemu. Ni je stvari, javnega in privatnega življenja, katere bi naš urednik ne zvedel. K njemu hodijo pomoči in tolažbe potrebni, včasih kar v procesijah. Toda vse ob svojem času. 1
Bili so časi. ko smo imeli vedno premalo rokopisa, vedno premalo gradiva. O našem uredništvu gre glas, da daje preveč rokopisa. Kadar v tiskarni lomijo stavek v strani, je huda ura. »Stavka je preveč,« kriči meteur, »kam pa misliš!« Drugjč zopet si stopita nasproti urednik m uprava; zadnja skuša ukaniti prvega za uredniški del, ker bi rada spravila v list čim več oglasov. Najboljše
krito z večnim ledom in ki je bilo na zemljevidih označeno kot popolnoma neobljudena dežela. V resnici pa so to naravnost bogato blagoslovljeni kraji. Flora in favna v teh krajih je takšna, da nima v drugih zemljah Grenlandije nobene primere. Nekatera pritlikava drevesa, ki niso v nobenem primeru višja od 60 do 70 cm, so tukaj naravnost doma.
Ena najzanimivejših Peterseno-vih najdb pa je neka nova vrsta telepatske rastline. Kakor znano, imamo dve tropski rastlini, pejotl in ja-je, čijih sok, nekakšne vrste mamilo, povzroča nenavadne privide. Te rastline. katerih svojstva je preiskal
znamenje, kako krvavo rabimo dnevnik. *
Jako zanimivi so tudi naši dopisniki. Veliko jih je, ki smatrajo navadno svoje dopise za najvažnejše in so naravnost jezni, če ni nastal iz njihovega dopisa v naslednji številki kak uvodni članek. Drugi zopet pišejo dopise, ki po svoji obširnosti ne zaostajajo za najbolj učenjaško razpravo in zamerijo uredništvu, če jim polovico rokopisa črta, kar je pač razumljivo, saj izhaia list le dvakrat tedensko in mora biti v njem od vsega malo. Zopet znamenje, da list preredko izhaja.
Nakratko povedano: vse to. kar se spiše v raznih krajih Dravske banovine. se v Mariboru previdno zbere in sproti znosi v Ljudsko tiskarno v Sodni ulici.
Tam so moderni stroji, na katerih delajo dobro kvalificirani grafični delavci, ki (če se jim; hočete prikupiti, potem pišite rokopis s strojem, brez korektur, s presledki med vrstami in samo po eni strani) napravijo iz rokopisa v kratkem času
..Delavjko Politiko"
tako, kakor jo vidite sedaj pred seboj.
Danes prinašamo zgoraj 2 sliki iz tiskarne o postanku »Delavske Politike«. To je stavni stroj, o katerem bomo prihodnjič obsežngje pisali.
Francoz Rouhier, imajo baje moč, da posredujejo do neke mere dar jasnovidnosti. Člani Petersenove ekspedicije, ki so navzlic njegovi za-brani srkali sok omenjene rastline, pripovedujejo o tem čudovite stvari. Sok rastline vsebuje neki alkaloid, katerega lastnosti velja še preizkusiti.
Še zanimivejše so živali te severne dežele. Na tisoče je polarnih lisic, belih medvedov in drugih nenavadnih živali, čijih kožuhi še zelo prodiajajo in iščejo ter drago plačujejo. Petersen meni. da je zaledje imenovanega . fjorda dolgo iskano razmnoževališče belega medveda.
Kako nastane »Delavska Politika"?
Tudi tu se stavijo iasopisi.
,,Delavska Politika*4 se stavi.
CITflJTEJ) E LOVSKO POLITIKO
nflROCO SE * m Q R I B O R
POŠTmPREDRLA
Ta domneva sloni na predpostavki, da je raziskovalec na svojem potu srečaval samo mlade bele medvede. Podobno je menda tudi s tjulnji, ki so jih1 člani ekspedicije videli več deset tisočev. Petersen je tudi prinesel s seboj nagačenega ptiča, ki ga je ustrelil na obali. Ta ptič pripada vrsti, ki je doma samo v krajih, katere je raziskoval Petersen. Že zaradi favne same bi bilo vredno kolonizirati to deželo. Peterse-nova raziskavanja se ne nanašajo zgolj na živalstvo in rastlinstvo, ampak tudi na geologijo. Raziskovalec
meni, da so podzemski zakladi na Grenlandiji vsaj tako bogati kakor površina te deviške dežele. Člani ekspedicije so ugotovili premog razmeroma nizko pod plastjo zemlje. Poleg premoga so v zemlji tudi rude.
Zdaj išče Petersen skupino interesentov, ki bi se lotili izkoriščanja podzemskih zakladov. Najsi izpade to prizadevanje kakorkoli, eno je že danes gotovo: Petersen je dovršil novo znanstveno odkritje. Z zemljevida bo zopet izginil bel madež, ki je doslej nosil sramežljiv napis: Terra incognita (Nepoznana zemlja).
Letni pregled delovanja „Javnih borz dela“ v Dravski banovini.
Število brezposelnih, ponujeno delo. posredovanj, o podelitvi podpor in nakazanih kart za polovično vožnjo za čas od 1. janu arja do 31. decembra 1929.
Tekom leta iz seznama črtanih brezposelnih:
moških ženskih Skupaj v Ljubljani	2770	524	3294
v Mariboru	3357	1003	4360
v Celju	2209	516	2725
v Murski Soboti	1248____ 173	1421
Skupaj	9584	2216	11800
Dne 31. decembra 1929 ostalo brezposelnih v evidenci:
moških ženskih Skupaj v Ljubljani	722	322	1044
v Mariboru	379	191	570
v Celju	351	162	513
v Murski Soboti	—_______—__________—
Skupaj	1452	675	2127
Izplačane brezposelne podpore tekom leta:
rednih izrednih potnih Din v Ljubljani	858	415	90	187.222.25
v Mariboru	440	72	53	91.911.50
v Celju	259	24	40	42.631.25
v Mur. Soboti 1____________12______ 7_____ 2.657,—
Skupaj	1558	523	190	324.422.—
Tekom leta Izdanih objav za polovično vožnjo po železnici:
brezposelnim v Ljubljani	3302
v Mariboru	2540
v Celju	1571
v Murski Soboti	7189
Skupaj	14602
Iz prošlega leta preostalo brezposelnih:			
	moških ženskih		Skupaj
v Ljubljani	705	364	1069
v Mariboru	388	198	586
v Celju	422	141	563
v Murski Soboti		—	—
Skupaj	1515	703	2218
Tekom leta	novo prijavljenih brezpo-		
selnih:			
	moških ženskih		Skupaj
v Ljubljani	6275	1069	7344
v Mariboru	5439	3085	8524
v Celju	3679	1076	4755
v Murski Soboti	5036	2662	7698
Skupaj	20429	7892	28321
Tekom leta ponujeno delo (prostih služ-			
benih mest):			
	moških ženskih		Skupaj
v Ljubljani	6528	836	7364
v Mariboru	2667	2611	5278
v Celju	2753	1028	3781
v Murski Sobot'	3965	_ 2532 _	6497	
Skupaj	15913	7007	22920
Tekom leta	izvršenih posredovanj (do-		
bili so službo):			
	moških ženskiH		Skupaj
v Ljubljani	3488	587	4075
v Mariboru	2091	2089	4180
v Celju	1541	539	2080
v Murski Soboti	3788	2489	6277
Skupaj	10908	5704	16612
vrednost 186.158.99 149.373,— 73.197.25 466.508.50____
875.237.74
Tokan ml.
Kulturni pregled.
Przybyszewskega »Sneg« v mariborskem gledališču. (Repriza 18. febr.) Drama nam v štirih dejanjih slika življenje boljših krogov ob koncu preteklega stoletja. Krogov, ki imajo dnevno 24 ur časa, da rijejo po »globinah« svoje duše in da radi svoje nervoznosti trpinčijo sebe in druge. Kulturna prenasičenost, popolna dekadenca — duševna in telesna! Živci so napeti kot strune, ki reagirajo na najmanjši dražljaj v pošastnem razmerju. Saj je bilo mnogo tega resničnega in je deloma še danes v krogih, ki kar meni nič tebi nič lahko zapovedo: vsa vas na delo za mojo kaprico! Moderni človek, ki živi sredi socijalnih bojev, sredi bojev za ljubi kruhek, pa se zaveda, da po-menja vsa taka družba višek individualne kulture in obenem že njen popolni razkroj, propast. In prav tako se tega zaveda tudi vsak zdrav človek, ki se krepi s športom. Takrat, ko je dosegla individualna kultura svoj višek, ko so pisatelji iskali najsubtil-nejše odtenke »duše«, je pisal Przybyszew-ski »Sneg«, ki je zanimiv morda le še za književnega ali kulturnega zgodovinarja, ne sodi pa nikakor več na oder, ker je današnjemu čustvovanju — popolnoma tuj. Upam, da bo prišel kmalu čas, ko bodo takele stvari doživele pri publiki le še — posmeh. Gledališče nam je hotelo podati globoko psihološko dramo — saj to je bil menda namen —, izbralo pa si je komad' s psihologijo, s katero se ukvarjajo zdravniki, ki lečijo živčne bolezni.
Zdi se mi, da tudi naši igralci niso za take stvari. V središču igre stoji Kraljeva (Bronka), ki je bila spočetka precej nespretna, pozneje pa je bila boljša, dasi je brez prehodov padala iz sreče v krčevit jok. Grom (Tadej) se je sredi psiholoških zmed skušal pomagati z začudenimi očmi, vkljub temu pa nas njegova igra ni prepričala: pa mu tudi ne zamerimo preveč, če te vloge ni zmogel. J, Kovič (Kazimir) naj bi bil svetovljan, prenasičen in truden kulture, pa je ostal — Slovenec. Demoničnost v hrepenenju, ki nam jo je podala Starčeva (Eva), je ostala zunanja. Maske Zakraj-škove (Makrina) nas je bilo res strah. — Dramo je režiral J. Kovič, ki je poskrbel za prav okusno scenerijo, motila nas pa je slika očeta slovenskega naroda, ki v tako okolje brez dvoma ne spada.
»Socialna mlsao.« Februarska (2.) številka prinaša na uvodnem mestu članek »Revizija radničkog zakonodavstva« od B. Krekiča: pisec razgaljuje v njem naše »gospodarske kroge«, ki se bore za poslabšanje socijalne zakonodaje, ne da bi jo dodobra poznali. — Češki politik dr. Winter opisuje »Novi režim u Ceškoslovačkoj« in ob koncu ugotavlja, da je danes v češkoslovaški republiki nemogoče vladati proti organiziranemu delavstvu. — Eden izmed najboljših esejistov »Socialne misli« jebrez-
dvomno Mirko Kus-Nikolajev, ki v eseju »Hooverov juriš na Europu« razpravlja o kapitalizaciji Evrope z ameriškim kapitalom: članek je pisan zanimivo in dokazuje dobro poznavanje stvari. — Dva članka, in sicer »Socialni motivi u komunalnoj poli-tici« (G. Berberovič) in »Čista i nečista industrija« se pečata s komunalno politiko, ki jo vodijo ljudje, ki nimajo ravno preveč socijalnega čuta. — Prav zanimiv je tudi Henčev prikaz »Mali oglasnik«, ki kaže, kako se v malih oglasih zrcalijo socijalne razmere posameznih dob. — Prav potrebna bi bila daljša razprava o temi, ki jo je urednik Adžija označil samo v glavnih obrisih, namreč o razmerju med inteligenco in socijalizmom; avtor skuša pokazati, zakaj je inteligenca vkljub svojemu slabemu položaju sovražna socijalizinu in vidi vzroke v njeni vzgoji, v nacionalističnih frazah in njeni odvratnosti proti pojmu »razred«. Pisec zaključuje članek s spoznanjem, da uporabljajo intelektualci delavske hrbte le prečesto za to, da splezajo po njih do boljših položajev. Ker gledamo glavno moč v delavski masi, bi mi še dodali, da preveč slabo šolani intelektualci, ki se priključijo delavskemu gibanju, to gibanje le hrome in zavirajo. — Kus-Nikolajev je prevedel iz knjige U. Sinclaira »Mammonart« odstavek »Beethoven«, ki je zanimiv prispevek k vprašanju proletarske kulture. — Ka Mesarič je priobčil dramatično sliko »Zrtva-import-eksport«, ki je umetniško izdelana socijalna slika iz sodobnosti. — Stanko Tomašič objavlja recenzije predstav v zagrebškem dramskem gledališču. — Talpa.
Radio.
Iz domžalske postaje. Pisalo se je že o oiačenju energije maše postaje, ;ki bi jo kazalo zvišati že ikoncem preteklega leta in so prinesli ugodne rezultate. Vendar realizacija te namere ni še definitivna. Izmenjava elektronk je združena s težkočami, ki jiih bo treba še premagati.
V načrtu je opustitev Diesel-motorjev, mesto njih pa poraba toka ljubljanske mestne elektrarne ter morda Završnice. Tako bi Domžale postale tudi nekaka električna centrala za v,so ljubljansko okolico, s čimer bi se seveda v ugodni meri' okoristila tudi naša postaja.
PRISTOPAJTE K
ŠTAJERSKI HRANILNICI IN POSOJILNICI V MARIBORU
Delež stane Din 100 — in se obrestuje po 6°/0. Člane sprejema začasno Ljudska tiskarna, Sodna ulica 20
MALA NAZNANILA.
Poceni ure, zlatnino in srebrnino ter vsa v to stroko spadajoča popravila pri
Albertu Eccariu*
urar, Maribor, Slomikov trg 5
LIPUŠ IGNAZ
mehanična delavnica za šivalne stroje in kolesa izdelava prvovrstna po najnižjih cenah-
MARIBOR, KOROŠKA CESTA 90.
Vulkaniziranje
Gumi ji za avtomobile, snežne čevlje, galoše itd. se sprejemajo v popravilo po solidnih cenah.
TERBUC, Marluor, Slavni trs 4. Mehanifna delavnica
za popravilo vseh vrst gramofonov, šivalnih strojev, pod jamstvom solidne in brezkonkuienčne cene,
JUSTIN OUSTINtlt, MARIBOR
TATTBNBACHOVA ULICA 14
Zadostuje dopisnica, da pridem po Vaše stroje in gramofone na doin.
ČITAJTE!
novo izišlo, socijalno dramo Rudolfa Golouha
KRIZA.
Naroča se pri upravi »Delavske Politike« v Mariboru, Ruška cesta 5. Vsaka naša knjižnica, vsak naš či-tatelj mora naročiti to našo najboljšo socijalno dramo.
Elektrotehnična delavnica
PRATTES & TRABI,
Maribor, Vodnikov trg St. 3.
Popravila vseh vrst električnih strojev in aparatov, novo ovijanje sežeanih elektromotorjev, dynamo-strojev, transformatorjev itd. Lastna preizkuševalnica, točna in ku-lantna postrežba, zmerne cene, nakup in prodaja porabljenih motorjev in dynaino-strojev.
Vsi letni naročniki dobe zastcnl
14 karatno originalno amerikansko
zlato nalivno pero
Zahtevajte takoj brezplačno na ogled „R»dlo“ weli“. Naroča se Administration der „Radio-welt“ Wien I, Pestalozzigasse Nr. 6, ki prinaša obširne radioprograme, interesantne slike in ima lepo urejene poučne tehnične članke.
TOVARNA „SOFRA “
kartotek, štampiljk in emajlnih tablic, graviranje, prodaja .Adler* pisalnih strojev in vseh v to stroko spadajočih potrebščin.
--------- T. SOKLIČ =====
Maribor, Aleksandrova cesta It. 43, Trg Svobode (Nova Scherbaumova zgradba)
V tekstilnem bazarju
Vetrinjska ulica št. 15
Maribor
se dobi pristno angleško sukno za obleke, plašče, svilo, platno itd. po najnižjih cenah. - Oglejte si izložbe.
D. ROSINA
Maribor, Vetrinjska ulica 26
nud najugodneje nogavice, rokavice, čevlje, razne drobnine, vrvi, špago, papir, šolske potrebščine parfumerijo, košare, igrače i. t. d.
Ali ste že krili?
svoje potrebe v tiskovinah ®
o
Dobavljamo vse tiskovine v prvovrstni izpeljavi in po n a] niz j ih cenah za vsa društva, industrijo, trgovine, pisarne itd.
Ljudska tiskarna d. d.
Maribor, Sodna ulica St. 20
Kot najboljše masažno in domače zdravilno sredstvo proti jj
■ H
m m m
m
n
m
m
»
ii
■
■
■
■
zobo- in glavobolu, prehlajenju, trganju, za negovanje telesa; ust, osvežitev in krepitev mišičevja ler živčevja sploh, se vporablja že pol stoletja priznana
LEVJA
MENTOL-DROŽENKA
(francosko žganje)
Dobiva se v originalnih plombiranih steklenicah v pristni predvojni kakovosti v vseh drogerijah in trgovinah z mešanim blagom, kakor tudi v vseh prodajalnah Konzumnega društva za Slovenijo.
Tiska: Ljudska tiska\*a 'd. (L v Mariboru, predstavltelj Josip OšlaJE v Maribora — Za konzorcij Izdala tn urejuje Viktor Eržen v Mariboru.