List slovenskih delavcev v Ameriki
. 4:5-
JSTe w
6. .i
1800
Let o VTTT.
Kontraktni delavci.
Tisoč Italijanov na potu.
Tukajšnjim naaelniškim uradnikom je došla vest, da ima dospeti španski pamik „Gran Antilla" b
Pravo morenje.
Skoraj 11.000 Filipincev pobili od početka vojne.
W a 8 h i n g t o n, D. C., 4. jun.
1CX>0 Italijani; mucgo te'i je bilo Državni tajnik Root je danes odpo-v Siciliji najetih kwt kontraktni de- j sl*il senatu odgovor na interpelaciji) glede števila usmrtenih, ranje-uih in vjetih Filipincev od priftetka vojna. Vojni oddelek nema informacij in je m >ral še le po kablu vprašati generala McArthurja, ta pa odgovoril:
,,M a n i I a, 4. junija. Usmrtenih je t■ i 1 <i 10.7SO Filipincev, 2104 ranjenih, 10.425 je bilo vjetih, ali pa so oddali svoje orožje; sedaj je vjetih 20(H) mož. Prave sestave zgii!>e Filinincev ni v glavnem eta-nu. Navedene številke so zppisane iz poročil raznih bitk ui niso povsem zanesljive. Natančneja poročila bi zahtevala par tednov časa. Število u-in-.rfomh je najbrž** previ s<>k<> računano, zato pa najbrže ono ranjenih prenizko. Višje častnike in druge zelo sumljive os »l»e so obdržali kot vjetuike, druge Filipine pa t:ikoj na bojišču h [>n ^ ti 11 kakor hitro so jih razorožili.
lavci iusicer pol'adr -nih za uewyor ški Rapid Transit pred->r. Uradniki bodo z<*lo strogo postopali proti temi naseljenci. Naselbinska oblast je od agenta zahtevala več tisoč dolarjev poroštva in to za stroške, ako bodo morali več ljudi nazaj vrniti in tukaj par dni hraniti. Parnik trna za 2200 ton prostora in ima toliko ljudi na krovu; prav kakor ob čaau trgovine s sužnji.
Zaigral svoje premoženje
Vsled baukerota tvrdke A. Felil-st^in A: €•»., uvažnvalci surove svile v New Yorku je prišlo na dan, da jf Arnold Fnldstein, načelnik tvrdke malo pred p<.lomom trg.-vine zaigral $.">(> (MM) v raznih igralnicah mesta. Kakor Feldstein sam priznava je nesrečna igra pMuzročila njegov Unancij»lui polom in Dick Caufield, Dan}' Johnson, A. C. Mtiynard in A. Jlallenheck so dobili vefyi tlel denarja, kterega je zgubil v igri. Naj hode temu že kakor ho-č >, toliko je gotovo, da se bode proti Caiifieldn pričela tožba v dosego S10 000, ktero svoto je Feldstein zaigral v Can libido vetu lokalu.
Dolgovi baukerotue tvrdke znašajo 85)72 897, premoženj«* pa S195.-636. Feldstein ni bil malo začuden ko so mu pri zaslišanju predložili 30 čekov v znesku ff>6 716, ktere je dal kot plačilo za zaigrane svote. Kakor pravijo je omenjena svota le del premoženja, kterega je Feldstein zaigral. Od teh čekov je izdanih 17 na A. C. Maynarda, trije na R. A. Caufield a iu dva na D W. Bueklina, Canfieldova sod ruga Po postavi se mora zaigrani denar zopet povrniti, ako se vloži tožba tri ni'-s^ce po zgubi.
$60.000 zaklada za korupcijo.
Poštni uradniki so po United National Post Ollice (JlerkB Ahso-ciation predložili kongresu predlog, kteri kot klasifikacijski predlog na merava zvišanje plače vseh poštnih uradnikov. V rneotih prvega razreda, na j bi znašala prva plača $600 na leto in se potem zvišala vsako leto za $100, dok ler ne doseže $ 1400 na 1» to. V mestih druzega pa naj bi se pričela plača s 8500 in potem zviševala do 8 1000. Ta predlog je bil senatu že priporočen, in bi bil tudi sprejet v obeh hišah. Dne 2. junija pa je dospela v javnost do. ločna vest, da so uradnike v vseh velikih mestih • pozvali takoj od svoje plače za mesec maj prispevati 810 za zaklad, kterega v Washing-tonu za sprejem omenjenega pred loga nujno potrebujejo. Ta ,,zaklad za silo" bi moral znašati $60.000. Stvar je prišla na dan, ker se je več uradnikov v New Yorku upira-ralo prispevati $10. Predsednik od ,,Clerks-As§oci«tion" je Jožef llea-ly, uradnik na postuji ,,F" 28. cesta in 3 Ave. Isti je priznal, da so zahtevali zaklad, toda menil najivuo, ne v korupcijske namene, ampak za postavodajalne namei e. Poštar Van C'ott meni, da s predlogom Bedaj ne bode nič; treba je le govoriti o kakem zakladu za ko rupcijo, da se odstrani kak predlog, kajti noben senator §e ne hode upal zanj glasovati, ker se bode bal bu-m ničen j a. Sicer pa bode zadevo preiskoval in ako so vest obstini, imelo bode za osnovatelje slab posledice.
Ako pošiljate novce v staro domovino obrnite se vedno na FR SAKSER & CO. 109 Greenwich Str., New York.
Umrla vsled zavžitih jagod.
1 Sleti.a šivi I ja N> ža Mil ler v New Yorku je minolo sredo zvečer ko seje vračala od dela domov, srečala pr- dajalca, kt»ri je prodajal 6 kvartov jagod za 2-* centov. Ta cena jo je premotila, daje kupila 6 kvartov, akoravno niso bile jagode več sveže. l"ro pozneje bo slišali sosedje glasno stokanje v šivilini sobi. Ko so 'Judje prihiteli v njeno sobo, vila se je deklica v velikih bolečinah na postelji. Na vprašanje kaj jej je. pokazala je na šeste-ro izpraznjenih cajnic za jagode. Prepeljali so jo v bolnišnico, kjer s ' kina i ti spoznali, da ni za njo več upanja. 1'mrla je drugi dan po noči v velikih bolečinah. Preiskava je dogns la. daj- nastala smrt vsled vn< t;n želodca.
Lahko se veseli.
Jožef A. Raynold, brezposelni mož, kteri je minoli petek ravnateljstvu Bellevue boluišnice v New Yorku pismeno ponudil svojo kri v zdravniške n?mene za 815 do 820, da bi zarnogel kupiti kruha svoji stradajoči družini, je bil v nedeljo že zelo vesel. Tudi njegova žena ni bila videti več tako bolna kakor je pisal Raynold. Mož je dobil namreč v soboto več denarnih pisem in seli so prinašali ves dan živila, obleko in druge dobre stvari, ktere so bile namenjen" pregnati lakoto in bedo iz stanovanja prodajalca svoje lastne krvi. Celo skopuh Ru-sell Sage mu je baje poslal .celili" 50 centov, akoravno je Raynold rekel, da ne ž^li da bi s^ objavila imena njegovih dobrotnikov. Od nekega časopisa je dobil 86 za zelo zanimiv popis njegovega ži v-Ijenja kot vojak na obeh polovicah sveta.
Raynold je obiskujoči m poročevalcem prip > redoval, da je brat igralke Man je Allen. ktera je pred nekaj časom v Manhattan gledišču na odru pretepla igralca Charlie Bigelowa, me I tem ko mu je R iy-nold brizgal j odoform v obraz. S ponosom je ka :al poročevalcem ono brizgalnico. N egova sestra je Bedaj pri ,,Beauty S io\v" v Parizu. Iz tega je razvidno da imajo opraviti b zelo zanimivo družino kakor tudi. da je mister! Reynold navaden slepar.
Po dolge m praznovanju
je dne 3. juniji, velika Mottehau^r-jeva sladkorni ;a v Williamsburgu pričela zopet c elati. Delo v tovarni je počivalo skr raj šest mesecev. V tovarni dela 5 X* do 600 mož.
Dinamit in kroglje.
Milica kot deputiji.
St. Louis, 2. junija. Medtem ko se Transit Co. upira dovoliti zahteve štrajkarjev, se sprevodniki in motorinetii ravno tako trdno drže štrajka kakor v prvih dnevih. Nevarnost za življeuje in imetje pa se neprenehoma povečuje. Kdor stopi na voz z skabi, tvega svoje življenje, zato so pa tudi vozovi akoraj ves dan prazui, akoravno vsled varstva mnogobrojno oboroženih skoraj na vseh črtah redno vozijo
Cioverner Stephens, glavni pravd-nik Crow in policijski komisr Ha-wes, so sklenili na vsakuačin končati štrajk, v slučaju, da se prepirajoči stranki ne bodeti podali odloku meščanskega odbora. Predloge meščanskega odbora bodo še enkrat predložili štrajkarjem in in Transit Co. Ako se bode družba upirala sprejeti predloge, potem hode glavni pravdnik predlagal, da 3e druž! <i odtegnejo pravice, ako ne bode na vseh črtah redno vozila. Ako se bodo pa štrajkarji upirali sprejeti predli ge odbora, potem bode oboroženo moštvo zasedlo vse črte in zaprli bodo vsako oso bo, kt> ra bi hotela rabiti silo.
Glavni odvetnik pravi, da hoče napraviti zopet red, ako tudi velja državo milijon dolarjev i n governer mu pritrjuje. Tudi meščani nameravajo st< riti energične korake, da s--} končajo anarhistične razmere, ktere so škodovale trgovini že nad #20,000.000. Meščani nameravajo majorja primorati, da bode razorožil družbene briče inskabe. Policija naj bi dobila povelje, zapreti vsa-cega, kdor bi brez policijskega ali š^rifovega dovoljenja nosil orožje. Na ta način hočejo odstraniti mnogo povodov za izgrede. Ljudstvo je zelo razkačeno, kjer je družba svojevoljno dala v roke moriluo orožje neodgovornim osobam.
Nedelja v St. Louisu.
St. Louis, 3. junija. Sedemindvajseti dan štrajka 3500 služabnikov poulične železnice, je prinesel na novo morilno streljanje in raz-streibo dinamita. Več osob, ktere so se vozile v vozovih z skabi, moške in ženske kakor tudi več od Transit Co> plačanih žensk so hudo pretepli. Nek skab je ustrelil na I6letnega dečka Peter Franka in ga smrtno runil, med tem ko je več stotin osob kamenjalo voz.
Pri Maryland in Boyle Ave. seje pripeti'a rano zjutraj strašna raz-strelba naboja z diuamitom, ktera je razdjala tir, da ves dan niso m<>gli voziti po oni črti. Ljudi, kteri so se hoteli udeležiti izleta po Missouri reki in se danes zjutraj peljali z vozovi, na kterih so nastanjeni skabi, je sprejela velika množica z Matom z reke, jim pokvarila lepe praznične obleke in jih napo sled še pretepla. Izletnika Ernest Cooperja so na istem kraju hudo pret< pli in več ženskam, ktere so služile družbi v varstvo, so raztrgali skoraj vso obleko raz telesa. Ko-nečnoje prišla policija in napravila mir.
Polk milice, kterega so daneB zjutraj ob 7. uri pozvali v orožnico, se je podal zopet domov ker člani niso mogli dognati, kdo jih je poklical k službi. Od meščanov, ktere je šerif imenoval deputijem se je zbralo danes 655 mož k vežbanju, toda stražue službe za sedaj še ne bodo opravljali. Jutri bodo razdelili med nje naboje s krogljami.
človekoljubno!
St. L o u i b, 4. junija. Včeraj so se vršili razburjeni dogodki, kteri pričajo kaka razburjenost vlada med delavci, kteri ao štrajfcarjem
naklonjeni. Včeraj so napadli ženske, ktere so se vozile v ekabovih vozovih za dobro plačo, da bi privabile druge potnike. IStetna Kristina Tbiere je izstopila na 9. cesti in California Ave. in takoj jo je pozdravila množica s kričanjem: „Skab!4t V hipu seje zbrala okolo nje velika muožica ljudi in jej skoraj vso obleko raztrgala iz telesa Bežala je od hiše do hiše, toda nihče ji ni hotel odpreti iz strahu preu množico. Ne daleč od tega prizora je Stella Broderick zapustila voz in tudi njej je muožica raztrgala obleko. Jednaka Be je pripetila Susani Hensel. Šerif še vedno prisi ljuje vse razrede prebivalstva k svojim bri-čem in je že obrožil cel polk. Ti bri-či ao dobili povelje pri izgredih zapirati posebno voditelje, in ako pride do streljanja meriti samo na krivce, da ti pridejo v ječo ali pa v mrtvašnico.
Na,,lockout" odgovorili s štrajkom.
K a n s a b City, Mo., 2. j unija.Tukajšnji BuildmgTrades Council je proglasil danes splošen štrajk vseh delavcev prt atavbinskih sestavah Kakih 5000 mož se bode udeležilo štrajka. Štrajk je nastal vsled tega, kjer je podjetnikov klub sklenil nobenega k uniji spadajočega delavca več vzeti v delo. Vsled t^pa sklepa je veliko število uuijskih delavcev zadel,,lockout". Štrajkarji bodo delali le še pri taci h bosih, kteri bodo izstopili iz stavbinakegH k uba.
Pobegnil s 60.000 franki.
3 parnikom ,,Kaiser Friedrich" je minoli tedeu dospel J. R. Unen-reann v New York. Deputi šer'fi so tu ž« čakali nanj, in ko se je pripeljal iz Hobokena na newy r*ko stran ga takoj prijeli. Nemški konzul Adolf Geissler je na posredovanje,, Banque Agricole" v Galatm. na Rumunskem dobil zap"rno povelje za imenovanega moža, kteri je obdolžen, da je ukral banki 60.-000 frankov in ž njimi pobegnil Vsled iz Evrope došlih informacij bi bil moral imeti pri sebi vso ukra deno Bvoto. Deputiji so našli pri njemu samo še $7000.
„Steeple Jack" padel.
C o 1 d S p r i n g s, N. Y., 5. jun. Stephen \V. Romaine, 24 let star iz Yonkersa, vsled njegovega drznega plezanja po stolpih, navadno „Steeple Jack" imenovan, je danes ponesrečil. Imel bi pozlatiti jabolko na zvoniku metodistovske cerkve. Plezal je po strelovodu 250 čevljev visoko in ravno hotel prijeti za jabolko, kar se je strelo vod zlomil in Romaine je padel v globočiao. Zadel je na streho in potem je padel na cestni tlak, kjer je odskočil 14 čevljev visoko. Ne srečnik je imel polomljene vse kosti, toda bil je še pri življenju in umrl dve uri pozneje. Mladi mož je nedavno v New Yjrku popravljal zvonik Triuity cerkve in pozlatil kupolo Pulitzer p-slopja. Ravno danes pred 30 leti so postavili kupolo na cerkev v Cold Springs iu delavec, kteri je splezal gori, je na jednak način ponesrečil.
Ni morska kača pač pa morska jegulja.
Atlantic City. N. J., 3. junija. Obrežui čuvaj Martin iz Chelsea postaje, je videl danes zjutraj, ko je rano hodil ob obrežju, moleti glavo pomorske kače iz valov. Valovi so vrgli kačo na obrežje, kjer so jo obrežui straž liki ubili. Pomorska žival je bila 11 čevljev dolga. Profesor J R. Stoue iz Ohio je rekel, da je morska jegulja in Bicer največja kolikor so jih dosedaj videli. Mnogo ljudi je šlo gledat čudovito kači podobuo žival.
Neizmerni dobički.
Bakreni rudnik še vedno gori. del ničarji pa vendar ne stradajo.
Houghton, Mich., 2. junija. Požar, kteri je izbruh.iil minolo nedeljo v Calumet in H^cla rudnikih v bakreni pokrajini ob Superior jezeru, še vedno razsaja. Nemogoče je naprej p >vedati k;»ko dolgo bode se r-i/.Bajal, ali kol.ko škode bode prouzročil. Najbrže bode trajal požar vefc tednov, ako ne še dalje, in morebiti bodo morali plamen zadušiti s plinom ogljene kisi ne kakor pred dvanajstimi l»-ti. V Calumet in Hecla rudnikih delu 5800 ljndi med tem veliko Slovencu*, in d.>lgo 6 isa trajajoči požar bj utegnil istim osodep >ln postati, brez ozira na financijelne izgube, ktere bodo iz tega nastale. Calumet. in Hecla delnice so vpondeljek in t Tek mioole^a tedna zgubil-85,000 000 na cenah, in ako bode šl ) tako daije, bode padla cena delnic na §600 komad, ;*li še nižje, proti $750 v miiiolem letu. V torek napovedane dividende znašajo farno -S10 pri delnici, med tem ko v minolih dveh l< t h o so nikdur • nanj znašale nego §20 Pri preji, nji h požarih so dividende ali d bičke na jedmik iia'if o zm-i o j^nv^l Poda pri tako velikanskem kapitalu, kteri tiči v takem pod]- t,u. bt»-ro donaša $10 000 oa dan čist-pa dobička, igr jo takošoj • nej-g d samo neznatno vlog > Da pa az ; t mejo ž njimi računat* dokazuje, iz tacih nezgod nastali preostanek v znesku $10.000.000, po fct- rem s< se ,,lačnim" deluičarjem že d >sti krat sline cedile.
Tovarne zaprli.
Slaba kupčija z jeklom.
Chicago, 3. junija. „Illinoig Steel Co." je svoje tovarne zaprla na nedoločen čas. Uarok temu zaprtju navajajo slabo kupčijo z jeklom in je tudi ,,American Steel and Wire Co." zaprla svoje tovarne.
Republikanci zmagali.
Portland, Ore., 4. junija. Pri današnjih volitvah so republikanci v državi Oregon najbrže priborili sijajno zmago. Postavodajalstvo ima republikansko večino iu republikanski državni tiket je bil brez motenja izvoljen.
P e o r i a, Ili., 4 junija. Poročila volitev iz 13 couatyev nazuanjajo, da je sodnik John P. Hand, republik anec izvoljen z večino 12.000 glasov. Dogedaj je bil ta <. k-aj odločno demokratičen.
I
Požigalci na delu.
P o e b o r o, Mass , 4 junija. Tukajšnja ^Townhalle'*, v kterej Be nahaja visoka šola in ljudska šola. je pogorela. Pri gašenju je bil fieorge Josaelyn ubit, ko se je zid porušil; trije gasilci so bili ranjeni. Škodo cenijo $50 000, zavarovalnina pa znaša S30 000. V obče mislijo, da je bilo poslopje navlašč zažgano.
B a I t i m o r e, 4. junija. „Mount Holly Inn", novi hotel v predmestju Walbrook je ogenj vpepelil. Škode je $85.000.
Ponesrečen roparski napad na vlak.
L o n g v i e w, Tex., 4. junija. E^spre8ni vlak International in Great Northern Railroad so danee po noči kmalu po polunoči roparji ustavili pri postaji Prvors, (30 milj južno od tukaj. Roparji so položili na tir pragove in druge ovire, ko je vodja lokomotive to zapreko zapa zil in vlak ustavil, so trije roparji skočili na lokomotivo. Ti so prisilili kurilca in vodjo lokomotive, da §ta odpela poštni in ekspresni voz od oBtalega vlaka in se tako dve milje daleč odpeljali. Ko bo došli na z:iž -ljeno mesto, ao ukazali eks presnemu uradniku odpreti voz. Ko roparji niso dobili odgovora, so prisilili kurilca Lavea, da je s železnim drogom napravil luknjo v voz. Kurilec je pri tem delu prosil uradnika ekspreanega vlaka, da naj uikari ne strelja na njega, ta pa mu odgovoril, da bode prvega, kteri Be skozi luknjo prikaže ustrelil Roparji so nato rinili kurilca v voz ekspresni uradnik je pa tako streljal, da ni zadel kurilca, pač malo t a ne roparje. Ti so sedaj pričeli streljati na uradnika ekspreanfga vlaka, a ga niso zadeli. V tej zmešnjavi se je vodja lokomotive splaz 1 na lokomotivo in ubežal s par vozovi, roparji so pa s kislimi obrazi za njim gledali. Ko je ta oddelek vlaka dospel v -Jacksonville so takoj proti roparji spustili krvne pse.
l Slovsnci in Hrvatje na. Ely, Minn,!
najcenejše
mozke obleke,
obuvala
in druge stvari dobite pri
^arkotu Zoreticu,
KIy< Minn. R jaki p-d p i raj te raje rojaka e go tujce, saig Zoretič je naše ' gore list.
Ali je rak ozdravljiv?
Vsi zdravniški velikaši menijo, da je mo-oče ozdraviti raka samo v gotovih in redkih slučajih iu sarint začetkom bolezni in vselej le s težavno in nevarno operacijo, ktere izid se neposreči vselej. Ko se rak nekoliko bolj razširi, se ne more odstraniti iz života, posebno ne iz notrajnih organov, kamor ne seže nož zdravnika. Vsa zdravila so zaman in kdorkoli priporoča kako zdravilo za raka, učini vede sleparstyo! Kak v želodcu ali na kakem drugem notrajiie;n organu je zelo nevarna bolezen, ker zastrupuje kri. Toda sedaj imamo sredstvo, s kterim preprečin»(> prijemanje raka. Najboljše, najcenejše in najokusnejše vseh sredstev je TKINERJEVO GRENKO VINO (Triner's American Elixir of Bitter Wine), ktero že io let uspešno izdeluje JOŽEF TKINEK, 437 W. iS. St., Chicago, III. Grenko vino se je obneslo že v več tisoč slučajih kot izvrstno zdravilo za želodec, ktero čisti vse telo, toraj tudi um. Isto krepča mreno želodca in črev, ktero utrjuje proti škodljivemu upljivu prevroče ali premrzle jedi, ter ne dopusti prijem raka, kteri nastane dostikrat iz navedenih uzrokov. Kazun tega Trinerjevo grenko vino oživlja Živce in pospešuje kroženje krvi. V tem je nedosegljivo zdravilo, posebno ob času velike vročine in vsak naj bi vedno imel pri rokah par steklenic, ter jemal redno za ohranenje zdravja. Potem se mu ne bode treba bati, da tii dobil raka, ali kako drugo bolezen, zaprtje neprebavljivost, vrtoglavost, grižo, zlato žilo itd. pred kterimi ga bode varovalo Trinerjevo grenko vino.
JOS. TRINER,
437 W. iS Street,	Chicago, Illinois.
Seveda...
oaisliš vsako pivo je "obro — Večinoma je tudi ....
Toda ...
ako si kdaj pokuail
SUPERIOR STOCK
pivo, potem veš da je boljše nego dobro. — lato je NAJBOLJŠE ......
Bosch Brg. Co.
LAEE LINDEN - - - MICH.
PRODAJA SE POVSODI V SODČEKIH IN STEKLE-NICAH.
Domača godbena skrinjica.
M iogo naročil dobimo od nadih ljudi za domačo godbeno skrinjico, oznanjeno na zadnji s ta a ni tega lista. Vsi ao zadovoljni s tem instrumentom. Isti igra vsakovratuo godbo in prihrani stroške za muzi« kan te pri plesa.
Entered as second claBS matter at the New York, N. Y. Poet office October 2 f893i
„6LAS NARODA".
List alovenBkih delavcev v Ameriki.
Lxdajatelj in urednic: Publi§bed by
F SAKSER. 109 Greenwich St. New York City.
tfa leto velja list za Ameriko $3.—,
*a pol leta..............$1.60,
L* Evropo za v&e leto .. . gld. 7.—,
m i. i, pol teta...... 3.50,
, „ „ fcatrt leta . . . „ 1.75.
V Evropo pošiljamo list skupno dve Številki
,Glaa Naroda" izhaja vsako vedo in soboto.
r GLAS NARODA"
(„Voice of the People")
Will be isued every Wednesday and Saturday.
Subscription yearly $3.
Advertisements on agreement.
Za oglase do 10 vrstic se plafca 30 centov.
Dopisi brez podpisa in osornosti M6 ne natisnejo.
Denar naj Be blagovoli poslati po M on »v Order.
Pi1 spremembi kraja naročnikov r>ro«'mo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naril >vti ika
Dopisom in pošiljatvam naredite
uaBlGVom :
„Glas Naroda",
10^ Greenwich St New York City.
Vec vojakov na Filipine
Pred nekaj dnevi je administracijo ali upravništvo raztrobilo na vse štiri vetrove dežele, da namerava po božitu velik del ua Pilipi-nah nastanjenih ameriških vojakov zopet nazaj poklicati, ker je vstaja do cela zadušena, male praske sem in tja nimajo dosti pomena, od bivše filipinske armade se pa klatijo le še posamezne tolpe na okolu Vladni organi so veselja vriskali zbog te novice, vendar oni, kteri bo VB'* gibauje pazno zasledovali na naših kupljenih otokih, so vedeli, da je vae to ob;avljeuje le volilni manever. In kot tako smemo to tudi smatrati, ker buš te dni bo listi poročali, da upravuištvo ne bode ne le nikakih vojuih oddelkov od poklicalo iz Filipiu, temveč na nujno zahtevo generala McArthur-ja, tja poslalo že tri polke konjiče Pri tacih razmerah nikakor letos ni misliti na odpoklicanje vojnih oddelkov in uprava pod vplivom Hanue, mora sedaj vse preje naznanjeno ne le preklicati, temveč celo ee odločiti v pošiljatev pomu< ženih čet ali polkov, seveda je to za vlado zelo sitno, ali ne pomaga nič druzega, nego ugoditi zahtevi Jlc-Arthurja. To je tudi mojster skaza delo na vse strani skakujoče poli tike naše sedanje vlade. Pred d verni leti pričeta vojna na Filipi-nah toraj še ni končana in Be še bije, cenzura l;cde postala ua vsak način še bolj stroga, in premog za vojno bode gotovo postal dražji, nego ceueji. Kar bi se dalo doseči na mirnem potu, to Be mora vsled sklepa uprave zgoditi z ognjem in močeni, b pobijanjem mnogoterih življenj in uuifcenjem dragocene imovine, vse to pa vendar na stroške delavskega ljudstva te dežele. Vse to pa bode zelo kočljivo za vlado pri volitvi predaed nika.
Lakota v Indiji.
Bombay, 3. junija. Gospod Louis Klopscb, izdajatelj ,,Christian Heralda" v New Yorku, kter je sem dospel due 14. maja, se je takoj podal v okraje, kjer narod mori lakota ; te dni pa se je nazaj podal iz njegovega potovanja, ter je obiskal najbolj prizadete kraje predsedništva Bombay, Gujerat it. Barola; kar je doživel priobčuje, in mi hočemo tu le kratko navesti:
,,Povsodi, kamor sem dospel, na letel sem na najgroznejše prizore.
Taborišča za lakoto trpečih je gro-
7,no obiskala kolera in koze. Begu ne, kteri so bo že nalezli kužno bolezen, je najti cele kopice na polju in v cestnih jarkih — umirati. Na neko podporno postajo, ktero sem obiskal, prihaja sleherni po 10 000 siromakov po pomoč.
„V Godhoa je umrlo v teku 14 dni 3000 osob vsled kolere; v Do-had v iBtem času 2500. V bolnišnicah v Godhoa in Dohad jih umrje vsak dan po 90 in 100.
Razmere v okrajih kamor se je beda vselila, ni mogoče popisati. Zrak in voda smrdi po truplih nesrečnih ljudi. V bolnišnici v Ahme-dabad umrje sleherni 100 odstotkov bivalcev. Bolniki in mrtvi bo tam kar zmešani in skoraj v vsaki četrti postelji sem našel mrtveca.
„ Vroči De je tam včasih 115 stopinj v senci in milijone muh se pase po bluvauju, ktero izmečljejo bolniki.
„V Viragram sem obiskal bolnišnico za kolero in koze. Bolniki leže na golih tleh, ker tam nimajo uiti najbolj priprostih postelj. V ostalem pa so bile tam razmere prenosljive, seveda v oziru okoliščin.
,,Iz lastnega prepričanja zaroo-rem trditi, da se Bkobci, psi in šakali žive od trupel umrlih vsled kol^r«. Psi se klatijo tam po cestah iu glodajo človeške kosti.
„Vlada stori kar zamore, toda domači uradniki si ne znajo prav nič pomagati. Vsled gladu, kuge in kolere bo v predseluištvu Bombay nastale razmere, kakoršnih že 100 l"t ni bilo tam. Mnogotere cele družine so izumrle. Ljudstvo je na duhu potrt in bati seje še slabej-ših razmer kadar se pojavi Mousoon (i^as dež^vanja in hudih viharjev)".
Iz Mi
Vojna mea Boerci in Anglijo. Pretoria podala.
Predsednik Kriiger na begu.
A g u i n a 1 d o v naslednik.
M a u i 1 a, 5 junija. Včeraj je napadla sotuijo E 35. peš polka 4 milj. ? eevern. od Norzagary utrjen oddelek Fi ipincev. Slednji so stre-! j h 11 ua Aa; ?rikance in ranili 7 mož, k-j" e' tnija korakala čez reko. Pozi ej j prišla pomoč od pešpolka št 3, kt- ra ee je zamorala približati Filipincem samo ua 50 vardov.
Iz trnu sotnij obstoječa ekspedi-cija se je vrnila nazaj, ne da bi oprostila kapitana Robertsa, kte-rega so Filipinci vjeli. Iz Bulacan g rovja s pričenjajo Fiiipinci umikati. Major JohuBon jena otoku Tablas izkrcal štiri oddelke, kteri so vjeli 60 Filipincev s 4 častniki in vplemli 24 pušk, 18 000 nabojev in 20 ton riža. Udaui Filipinci poročajo, general Mascardo, Aguinaldov naslednik kteri se nahaja v Zam-halos z 200 možmi je pri volji se podati, toda le pod pogojem, da ga ne zapro.
Pred Pretorio pričakujejo odločilno bitko.
Pretoria, 2. junija. General Viljoeuev oddelek je korakal skozi mesto. Ljudje so prišli iz Randa in ker bo se bojevali tri dui, bili zelo utrujeni ljudje kakor tudi konji. Topničarstvo se pomika proti zapadu in severu, ter ni videti, da bi nameravali braniti Pretorijo. Včeraj večer je poročal ,VolksBtem\ uradno glasilo Transvaala, da Burgherji prete mesta Cronetad in Bloemfontein nazaj osvojiti. Gene ral De Wet je včeraj z 8000 možmi zasedel Viljoeua Drift. Njegov edi-ui namen pri tem je pretrgati vezne črte Angležev-	.
Ravnokar je slednji vlak odrinil proti Delagoa zalivu. V meBtu vlada nepopisna zmešnjava. Banke strogo stražijo. Burgherji plenijo vladiua skladišča. Inozemski pre bivalci in k armadi spadajoče moštvo Be brzo pomika skozi mesto. 10.000 Burgherjev bode branilo uhode k meBtu. Vsak trenotes: je pričakovati bitke pri Six Mile Spruitu.
French blizo Pretorije.
London, 2. junija. Daues je vojni urad objavil sledeči brzojav lord Robertsa:
,,J o h a n n e s b u r g, 31. maja. Frenchova poročila o njegovem prodiranju 28. in 29. maja sem dobil danes zjutraj. Na vsem potu seje sovražnik ustavljal, toda posrečilo se mu je istega le z malimi zgubami pregnati. Po mojem navodilu zaseda sedaj French primeren kraj severno od Jobannesburga. Dva častnika iu 27 mož je bilo ranjenih in dva moža sta bila usmr-tena."
To poročilo je nekoliko nejasno. Okolnost, da je Freuchevo poročilo trebalo dva dni, predno je dospelo v glavni stan, kaže, da se nahaja French daleč severuo od JohauneB-burga, ali pa da ima težave s svojo vezno črto. Slednje vendar ni vero-jetuo in uajbrže se je French pomaknil že blizu Pretorie. Da Roberts poroča samo dogodke do 31. maja, kaže dalje, da se pripravlja na važne operacije.
Kriiger seje poslovil.
Lourenzo Marque z, 2. junija. Predsednik Kriiger je 1 »i 1 včeraj v Machadstoru ua polu pota med Pretorijo in portugalsko mejo, ob železnici med glavnim mestom Transvaala in Delagoa zalivom. V četrtek je zasedalo 10.000 Boercev višine pri Pretoriji. Drugi močan oddelek Boercev je zasedal Broug-hurst Spruit, kakih 40 milj od Pretorie ob železnici proti Delagoa zalivu. Telegrafieua zveza s Trms-vaalom je za občinstvo zaprta. Tu vlada veliko razburjenje vsled popolnega pomanjkauja poročil od obeh strani.
Pretoria, 30. maja. Predsednik Kiiiger, državni tajnik Reitz in drugi viBoki uradniki so odpotovali minolo noč v Middelburg. Na kolodvoru je vladala tihota in splošno gibanje iu ženske iu otroci so glasno jokali. Predseduik je bil hladen kakor veduo.
Transvaalska vlada je poslala dvajset tu nastanjenih vjetih briti-ških častnikov v Waterval, kjer je 5000 vjetih Angležev, da napravijo med slednjimi vojni red. Vjetniki so bili zelo vznemirjeni ko so zvedeli, da so njihovi tovariši na poti proti Pre-toriji. Tu ostali Burgherji odhajajo v predmestja, kjer zasedajo uhode k mestu.
Bodo li Pretorijo branili?
Pretoria, 1. junija. Povsodi dobivajo Boerci zopet pogum in se pripravljajo na upor. Veliko razburjenje ie prouzročila okoliščina, da je predsednik Kiiiger prezgodaj bežal iz Lydeaburga in vzel seboj za knvmjp odločeno zlato, vsled česar uraduiki niso dobili svoje piače. Vojni svet je vzel vlado v svoje mke in na njegovo priporočilo bodo morda glavno mesto le še branili. Pet tisoč možje Standnr-tou južno iztočnemu kotu Transvaala zapustilo, da odreže zvezno črto Angležev. V svojem nagovcru na Boerce je rekel veljaven Trans-vaalec, z božjo pomočjo se bliža ura, ko bode Velika Britanija vendarle pri poznala neodvisnost obeh republik, posebno ker se je vojni položaj zelo predrugačil. General Del m y je bil danes tu za nekaj ur in pri tej priliki rekel, da bodo Pretorijo brauili do slednjega trenutka. Dovolj je še prilike sovražnika pognati iz dežele. Radi velikanske razburjenosti je dal predseduik v petek o polunoči povelje zamenjati nove bankovce zaklada za zlato. Te baukovce bo izdali za plačilo uradnikov.
Upori v Oranje državi.
London, 4 junija. Iz bojišča ni slišati prav nič,novega, pa tudi poročevalcem ni dovoljeno poročati o gibanju angleške armade. Toliko je gotovo, da Pretorijo Augleži še niso osvojili. Preko Lourenzo Mar-quez se sicer marsikaj poroča, toda ta p ročila nikakor niso zanesljiva.
V iztočnem delu Oranje države dajo Boerci Augležem mnogo opraviti. Tam se vrše hudi boji iu naj-brže bode Roberts še počakal, da uajprvo v Oranje državi zatrejo upor, predno se bodo pomaknili proti konečn©mu cilju vojske. Po-
vrat generala DeWeta in predsednika Steijna v bližino Kroonstada ima zelo slab pomen za generala Rudla in Brabauta in za varnost
železuične zveze za hrbtom Robert-Beve armade.
Dne 1. junija je dcbil Roberts slednje poročilo od Bullerja; ob istem času so Boerci še zasedali Loiugs Neck. O Hildyardu in Lytt-letouu ni bilo več čuti odkar sta zasedla Itrecht oziroma Bryheids. Najbrže se pomikata ob železuici proti severu med Pretorio in Lourenzo Marquez.
Stolica Transvaala se podala.
Loudon, 5. maja. Roberts in njegova armada je v Pretoriji. Lon-doučani praznujejo dogodek z veli kim navdušenjem. Vse mesto je okrašeno s zastavami. Po cestah korakajo možje in dečki s zastavami, prepevaje ,,Rule Britania". Vse ljudstvo je kakor pijano. Trgovci, uradniki, pridigarji, delavci, bogati in revni, stari in mladi se obnašajo kakor blazni. Po vsem mestu se razlaga pričanje, petje in streljauje. V vojaških krogih menijo, da vojska ne bode več trajala dolgo, akoravno se je pri Lyden-burgu iu Bethlehemu morda nadejati še nekaj trdovratnih bojev.
Brzojav, kteri je dospel popolu-dne od Robertsa se glasi:
„Včeraj večer smo preguali sovražnika iz vseh pozicij in konjiki so ga preganjali tik do Pretorije. Boerc* bo &e umaknili skozi mesto proti severu. Dulisle je poslal potem parlameutarja, kteri je zahteval podajo mesta. 0 polunoči sta prišla k meni dva uradnika jugo-afrikansbe vlade iu j^den štabni častuik spisrnom od generala Botha, v kterem je prosil premirja, da določijo pogoje za podajo. Sporočil sem poveljniku, da ni nikakih pogojev, in da se bodem zjutraj polastil mesta. Botha je rekel v svojem odgovoru, da ne bode branil Pretorijo in upa, da bodem varoval žeuske, otroke in imetje Ob 1. uri danes zjutraj so prišli k meni trije višji uradniki s poročilom, da se bode mesto podalo. Ob tej priliki sem določil, da bodemo mesto zasedli ob 2. uri popoludne. Gospa Botha in gospa Kriiger sti v Pretoriji.
Stolno mesto sejepodalo
molče v žalostno osodo.
London, 5. junija. General Roberts je s svojo armado danes popoludne doBpel v Pretorijo. Prebivalstvo je sprejelo zmagovalca z nemo udanostjo. Ceste so bile skoraj popolnoma prazue. Samo uekaj zamorcev je bilo videti zuuaj, in še ti 8 > se kaj malo brigali za zmago Ai gležev. Meščani so ostali v svojih stanovanjih. Prodajal-nioe, razuu onih kjer prodajajo živila, so bile zaprte.
Roberts se je nastanil v uradnem poslopju predsednika, postavil pro-vizoričuo vlado in podaljšal od Kriigerja proglašeno vojno pravo. Prebivalstvo Transvaal ljudovlade je naznanil, da posestvo sedaj spada k Angliji pod imenom Transvaal kolonija. General French je dobil povelje se z močnim oddelkom podati v Waterval in oprostiti angleške vjetnike.
Johannesburg, o. junija. Popoludne se je podal general Roberte s svojim štabom in dvema brigadoma na trg pred soduijsko poslopje, k Jar so sneli boerskr, zastavo :u razobesili angleško. Roberts je stopil raz konja, šel v poslopje kjer je imel govor, med kte-rim je rekel, da dosedajni uradniki ostanejo še v službi. Potem bo zdolaj med živijoklici Angležev potegnili kvišku zastavo. Okolo-stoječi Boerci, njihove žene io otroci so se jokali, ko bo videli pasti svojo zastavo, za ktero so se tako pogumno bojevali.
Idealni ropar.
San Francisco, Cal., 3 junije. V drugič je bil danes zju traj v Y-»semite dolini oropan poštni voz in sicer najbrže od istega rop«rja. kteri je pred mesecem dni oropal pošto. Poleg tega je vzel tudi dvema vojakoma njihove puške. Ropar je bil zelo uljuden. prfdstavil se sicer ni, pustil pa jo potnikom vizituico, iz ktere jo razvidno, da so imeli čast videti „Black Kida". Uplenil je malenkost $250 iu sicer na zelo uljuden način. „Prosim izstopite gospoda, hitro seveda brez izjeme!'4 Proti damam se je glasil ta poziv še uljud-neje.
Potem je preiskai žepe in prtljago v najlepšem redu iu ko ni našel več zanj pripravnega, dal povelje voziti dalje. Konjiki bo pozueje preganjali roparja, toda o istem ni bilo nikakega sledu več. Mislijo, da je bil ropar zloglasni „Black Bart", kteri navadno svoje rope iz vršuje z gotovo uljuduostjo.
Raymand, Cal., 3. junija. Cestnega roparja, kteri je včeraj v Josemite dolini napadel tri poštne kočije in dva voza iu dvema ko-ujikoma Btric Sama pobral puške, še niso ujeli. Ropar je oropal 32 osob. 27 moških iu 5 žensk. Major Uecker iu kapitan Wilcox sta prišla b8 možmi konjiče po potu v Josemite in dospela do prizorišča ropa ravno ko je ropar poskuša! odpreti deuarui zaboj. Ko je ropar zagledal prihajajoče konjike, je pobegnil, kakor potniki pripovedujeje je ropar govoril angleščino s švedskim naglasom. Popis roparja se vjema z onim možem, kteri je 13. maja ustavil dva poštna voza pri Big Oak Flatu. Dal je takrat postilijoi u vizitnico z imenom ,The Black Kid. na kteri so bile zapisane besede: ,,Upam, da se bodevaše bslje seznanila stari 1"
Evropejske in druge vesti.
Dunaj, 1. junija. Nek poročevalec v Varšavi je poslal po pošti poročilo o uporu kmetov v ruskih pokrajinah Kie^, Podolia iu Char-kov, kterega so baje nihilisti osnovali. Proglasili bo prekosod in vojaštvo je vstajo brzo zadušilo.
Carigrad, 2 iunija. Ahmed paša, admiral lu mornarice, kteri se mudi s» d;.j v Zjed. državah, je svetoval s >.ji vladi, nsj kupi amenkausko vojno ladijo, k^r so iste najboljše , a a\>>tn.
Kiel, 3. junija. Nemški poštni parnik ,,IViitsch!and" j<- na reki Oder zavozil ua dno v blato in obtičal. Poslali so vojni ladij! ,0 i i ti' iu ,,Aegir" kako tudi r.Aiino ladij« ,,Se^adler11, da naj parn:k kot^gne jo na visoko vodo.
Bombay, 3. juo'ja. V štirih dnevih je v Godhri umrlo za kolero 3000 ljudi v Dohad u pa 2500. Mnogo trupel so sežgali iu zrak je oku žen od smradu mrtvih trupel. Tudi voda je okužena. V Ahmiabadu umrje vsaki dan 10 odstotkov prebivalstva. Divje živali, ktere seživ^ od mrhovine imajo sedaj velike gostije in psi letajo okolu z otročjimi kostmi v gobcih. Vlada stori vs'j kolikor le zamore, toda njeni urad
niki niso nič vredni. •
Rim, 3. junija. Volitve za parlament so se danes mimo vrši le. Do-sedaj je od 508 volilnih okrajev znan izid od 251 krajev. Kou atitucionalisti so dobili 192 sedežev, radikalci 13, republikanci in Bocijalisti pa 41. Pet članov kabineta je bilo zopet izvoljenih.
Berlin, 5. junija. Na Nemškem je bila biukošfi j praznike huda vročina in iz ra nih krajev poročajo o nevihtah. V Vaudsbeck je strela udarila v voj ško kazino in ta pogorela; pri Th< :n je strela zanetila gozdni požar u ta uničil 2400 akrov lepega gozd.*
Dunaj. 5. juuija. 1 akaj je sko čil Karol Ehrbar, rit lojster 14. dragonskega polka v D navo; mor
mož broječa tolna ,,boxeijev" s puškami in mlicami napadla 34 ino-zemcev, vpoštevši šest žtn*k in jednega ( troka ko bo skušali v čolnih pobegniti v TienTsin Inoztm-ci so se branili kakor bo vedeli in znali, toda imeli bo ie malostielji-va. Štirje Evropejci po biti usmrt«-ui in mnogo ranjenih : < b -da dr u?ih ni znana. V očigl^d takošmh grozodejstev, je vlada governerja v Shanturgu poučila, iu j z ,,b« x»iji4' mil stno postopa, češ dobri ljudje ne amejo boljše.
Peking, 1. junija. Vojaki ptu-jih vlastij so sem d< spfli ravno med prazuiki zmajev. Na cestah je vladal nenavaden drenjin akoravno je redki prizor vojakov vzbujal radovednost ljudstva, sh niso pripetile nikake sovražne pojavi. Posledica navzočnosti varstvenih vojakov je bila, da so Kitajci predrugačili svoje vedenje proti ptujci in tudi ua deželi se je razburjenje nekoliko poleglo. Radi varnosti pa še vedno mnogo Kristijanov beži v mesto. Gibanje ,,boxerjev" se je brezdvom-uo razpršilo bolj po deželi. < 'uduo je, da niso nobenega vodja ^gradnikov zaprli, akoravno bi ee bilo to lahko zgodilo. Vlada je samo zasedla kraje nemirov, z vojaštvom ukrenila pa ni ničesar proti morilci.
NIKAKOR
ni pretirano, ako pravimo, da pošlje FR. SAKSER, 109 Green wic h St., New York Slovencem in Hrvatom sleherni teden po 40 000 do 50.000 kron v staro domovino, in to zato ker to najceneje, najbolj vestno in najhitreje opravi.
nar je skoči! za njim rešil smrti. Ehrbar je na živcih.
Ob Achensee na Tin gorel hotel Seehof.
Klanje na Kitajs *em.
T i e n T a i n, 2. jun ia. Francoski duhovniki v Pao Ting Fu so tukajšnjemu francoske /iu konzula' tu nasnanili, da je vf četrtek 700
u ga komaj hudo bolan
skem je po-
Prelil
=LO
Podpisani očitno pr<-ktič m, kar sem govoril razžaljivega o FL RI-JANU BOH TETI: in MARIJI GAZVODA ; to je bilo nepremišljeno govorjenji-.	j. Gregorič. Calumet, Mich., 1. junija 1900.
Prošnja.
Podpisani prosi rojake, ako vilo kaj o mojem bratu .JOHN PEGE-K U, delal je prnjf* nekje v I tah, ali odkar sh jp prigodila ona velika nesreča v Scofield, nemorniu nič o njem zvf*d'-ti, zato prosim rojake ako kaj o njfm vedo, da I * i mi blagovolili naznaniti, posebno prosim rojake bivajoče y Utah, ako kaj o njem vedo.
ANTON PEČE K, Orient Mine, Colo.
Službo isce.
.Joe T e r š k a n, izurjen mesarski pomoCnik, star 24 let, Ljubljančan. V tej deželi s«-m poldrugo leto, ter vesčas dnlal v mesariji pri nekem Nemcu; sedaj bi pa rad delo dobil pri kak^m slovenskem mesarju pod ugodnimi pogoji. Znam hudi delati izvršne kranjske klobase. Kdor bi me utegnil v delo sprejeti naj mi piše pogoje poti naslovom :
JOE TERŠKAN, 1003 Main St., La Salle, 111.
Kretanje parnikov.
V New York dospeli:
2. junija i/ Hamburga, s 1931
,, Pretoria' pot ni k i.
„St. Paul* pi »trnki.
,,Ktruria", 2. junija i/ 1 .iverpoola, s 5 58 potniki.
,,Islami", 2. junija i/ Sl<*uina, s 314 |«itniki.
junija i z Kotterdania, s
2. junija \/ Southamptona, 2. junija i/. 1 .iverpoola,
junija i/ Havre. / 981 i .iver|w»>la s 1260 junija il Antvrerpena, s 1262
junija
junija iz Marseille, s 732 5. junija iz 1'remena, s i/ Genove, /. S76 potniki.
,,Statenciam",
1221 ]H>tniki. ,,I.a 1'retagne"
potniki. ,,Cymric", 3.
potniki. ,,Friesland", 4.
potniki. ,,! Iesj>eria'% 4
potniki. ,,K<"ini^in l.ouise",
13S5 potniki. „Aller", 5. junija
dospeti imajo: ,,Lahn" i/ Hrenu-na. ,,Columbia" i/. Hamburga. ,,1'alatia" i/ Hamburga. ,,Campania** u. L.ivcrpoola. ,,St. Louis" i/. S'>uthani|itona. ,,La Gascogne" i/ Havre. ,,Spaarndam" i/. Kotterdania.
(J d p 1 j u I i so:
,,Potsdam", 3. junija v Rotterdam. ,,Kaiser Wilhelni der Crosse", 5. junija Bremen.
,,St. Paul", 6. junija v Southampton. ,,Majestic", 0. junija y Liverpool. t,Nordland", 6. junija v Anlwerpen.
Odpljuli bodo:
,,La liretagne", 7- junija v Havre. ,,Barbarossa", 7. junija v Bremen. ,,Kaiser Friedrich", 7. junija v Hamburg. ,,Pretoria", 9. junija v Hamburg. ,,Statendam", 9. junija v Rotterdam. „Lahn", 12. junija v Bremen. ,,St. i.ouis", 13. junija v Southampton. „FriesIand", 13. junija v Antwerpen. „Oceanic", 13. junija v Liverpool. ,,La Gascogne", 14. junija v Havre. „K5nigin I^)uise", 14. junija v Bremen. ,,Columbia", 14. jnnija v Hamburg.
1
Parcifti listki so dobiti po izvirnih cenah pri FK. SAKSER & CO., 109 Greenwich Su, New York.
>
A
r
Jugoslovanska Katoliška Jednota.
Sedež v ELY, MINNESOTA
URADNIKI:
Predsednik: JoŽkf Agnič, Box 266, Ely, Minnesota. Podpredsednik: Josip pkznirr, 1024 South 13th St., Omaha, Neh.
I.	tajnik: Ivan GoviE, Box 105, Ely, Minnesota
II.	„ John Globok ar, Box 302, Ely, Minnesota; Blagajnik: Matija Agnič, Box 266, Ely, Mi meso ta.
PREGLEDOVALCI KNJIG: John Habjan, Box 303, Ely, Minnesota; John PkkSirn, Box 286, Ely, Minnesota; John Lovšin, Box 291. Ely, Minnesota.
Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika I van Gov že ta, Box 105, Ely, Minnesota.
Poziv«
Društva, kt**ra so v zvezi z Jugosb >VHHrtko K atol. J^duoto, H^Jaj v Ely, M mu., naj hi blagovolijo izvoliti delegate za glavno zborovanje dne 4.. 5. in 6. julija v Ely, Minn., na) naznanijo prvemu tajniku
Juiroelov. Katol. Jedno-la jih lu priobči v glasilu.
ELY, Minn., 14. aprila 1900.
J v a n G o v ž e, I. tajnik.
Društveno glasilo je ,,GLAS NARODA"*
Drobncsti.
Obilo potnikov. Parnik ,,Kaie-r
Wilhelm dnr Gr^sse", kt^-ri je od-pljul vt<ir«-k v Bremen je imel na krovu Šn0 jmtnikov v kajitah in 590 v uiedkrovju, nad 300 potnikov v med k rov j a pa j«4 zaostalo iu bodo odpotovali « parnikom ,Barbar->bsa '
V staro domovino so s« vrnili: I g ns c Jurečič iu John Jerina oba i7. JolietH, lil., na Vrhniko; Štefan in Nnža Klan«, oba iz Ely. Minn., v l^ko vas; Avjfint in Marija Koza iz Ely, M i un., v Iško vas; Stefan Losar ii Steeltona, Pa., v Gaberj*: |ŽIH'k"da ^ John Zupančič ii Klemingtona, j \\\ Va., v Toplico; Marija Kraš -vhc iz New Vorka v Cerknico; Jf-i kob Zurgii iz Memphisa, Tenn., v Plese«; Anton Zitgar, Friderik Kavalir, Math. Kavalir, John Ža gar vsi iz Memphiaa v (-abar; An ton Heski, Simon Vujuovič, Mat Lisac in Anten Likar iz Memphiea. Tenn., v Vrbovsko na Hrvatskem; .1 osi p Žagar, Ferdinand Žagar iz Memphisa, Tenn., v Cabar; Simon in Marija Uupnik iz Chicage, 111., v Ljubljano; lvtrna Erčulj iz Lead-ville, Colo., v Ribnico; Frank Klem»nčič iz Sharon, Pa., v Št. Jernej; Janez Žitnik iu Anton Marinčič iz Ev.-letha, Minn., v Lašče ; Anton Godec iz Eveletha. Minn., v Nemško vas; Josip Konda iz Leadville, Colo., v Semič; Joe Skof iz Leadvi'le, Colo., v Suhor: John Stukelj iz Pueblo, Colo., v Pehočovo vas; John Konda i'/. Pueblo, Col >., v Osojuik; Ana Ku>man iz Kaukeke«., III., v Mokronog. Vai ti bo kupili vožnj« listke pri Fr. Sakserju.
R£lz Kl)\ Mino., sn nam poroča, d« je Šla gospica Ana K!un dne 6. maja na lov proti kanadski meji v dražbi z Indijanci iu so v uekej dolini vj di s-^dem mladih ,muso\" (nevernih jelenov). O aenjena gospica j« prinesla na Eiy, dva mla diča in jej za uju že ponujali S15 ter zatrjuj*, da z dobro tovaršijo še rada na lov gre.
#
Pri ljubljanskih mestnih volitvah
•o bili izvoljeni kandidatje narodne napredne stranke v vseh treh razredih, drug« stranke niti kandidatov niso postavile. Saj je ta stranka i neumorno delujočim županom g. Ivan Hribarjem Ljubljano pj oaodep dnem potresu v istim ponovila ter je postala prava „bela
Ljubljana". Cast, komur čait. * • *
Znatno darilo. Dediči barons Borna so darovali ot>čiiiam Tržif-20.000 K, Sv. Ana in Sv. Katarina pa }>o 10.000 K v dobrodelne na mene.
* * ♦
Rad motenja vrre se je vršila v Ljubljani 16 maja kazenska razprava proti Ignaciju Kvasu in Fr. Škrl u Poškodovala sta, kakor znano, pod Rožnikom Marijino soho ter razbilr oziroma pnAkodila razpelo na R ž niku in v Kosezah. Kv t« je bil i alužbi v katoliški knjigoveznici pri Breakvarju v šenklavškem farovžu.
Pred p< Idrugim letom je onesnažil v delavnici neko svetniško podobo b-r delal iz svojega čina vpričo vseh nesramne d vtipe. Bil je ndan pijači t»r se j.- t url j v knjigoveznici večkrat opijanil. Pred par tedni se je po d končani službi sprehajale prijatelj m Velepičem za Gradom, razbil ondi neko svetilno in h tel porušiti križ ■ >b Gruberjevem kanalu. Prijatelj pa je fco preprečil. V Pruljah je hot d razbiti neko tablo, a se mu tudi to ni posrečilo. Pri-sedša v mesto, sta srečala Škrija. Vsi trije h > šli v gostilno iu v kavarno. Kvas j • Velepiča nagovarjal. ; naj t;re ž njim iu Skrijem na Ro-) kaj naredili. Ve I epi č |ia je šel dom »v. Kvas in Skrlj pi sta *la pod II žmk. Tam j« zlezel Kras v kap lico ter je suval Marijino soho S"in t*jr tja, da se je po škodovala. Skrlj je med tem dalj ■ oziroma je stal na straži. Nato sta se lotila križa na ovinku poti pod cerkvijo. Skrlj je potrgal s križa venec, Kvas pa jerazlomil Boga Skrlj je od omil Kristusu glavo in |o nataknil na palico. Ko ga je vprašal Kvas, zakaj to dela, mu je Skrlj dejal: ,,Iiodo imeli vsaj časniki kaj pisati 1" Kvas je nato utak-uil Kristusovo nogo narobe v nji-v i ter vrgel tj;i eno roko. Potem sta šla v Kose/e, kjer sta se lotila Zakot iikovega križa Sxrl je podrl, Kvas pa je obesil podobo na vejo nekega drevesa. Drugega due je šel Škrlj na R »žnik in videl,da so okoli razlom-Ijenega križa jokale ženske. To pa ga ni zanimalo prav nič. Obtoženca $ta priznala vse. Sodišče, kateremu je predsed val g. sod. svetnik Mar-tiuak, je ol.aodilo Kvasa, ki je bil provzročitelj vsega početja, na 18 mesecev, Škrlja pa ua 13 mese cev teške ječe.
Letošnje novae«1 nje na Kranjskem
|e dovršeno in je imelo — izvz^mši Notranjsko— naslednji uspeh: V kamniškem političnem okraju je bilo potrjenih 195, uepotjeuih pa 42S predstavi je uce v, v kočevskem potrjenih ls7, nepotrjenih 452, v črnomaljskem p »trjenih 194, nepotrjenih 5S8, v krškem potrjenih 241, nep ,trjenih 723, v litiškem po trjenih 145, nepotrjenih 459, v radovljiškem potrjenih 115, nepotr-uepotrjenih 370, v kranskem p »tr jenih 1*7, nepotrjenih GOT. v ljubljanski okolici porjenih312. nepotrjenih 657, v mestu Ljubljani potrjenih 92, nepotrjeni 264. Novačenje na Notranjskem se vrši za primorski polk ; izid novačenja nam m znan.
* » *
Požar. V Gradiščhh v kamniškem ikraju sta p goreli hišrposestnikov Ivana Pestatorja in Al. Pes ta to rja. Skoda znaAa pri prvem 200 K, pri drugem 1000 K, zavarovana pa sta bila prvi na 240 K, drugi na 1420 K. Pogorelca sta bila oba aretova-na, ker sta ua sumu, da sta ogenj
nalašč zane ila.
* *
*
zastrupila se je 17. maja ponoči v iek< m ljubi jai ekem hotelu neka dama, ki seje 16. maja iz Trsta pripelja lav Ljubljano. Vzglasilnicoaeje vpi
a'*: Albertir eUn<erwalder,Private, Wi-n. Zdravo'k je 1 o ietatiral,da se je samomorilka zastruvila s kar-
bolno kislino. Neki potnik, ki se j»-peljal iz Nabrežine v istem kupeju, kakor ta tujka in Be je v istem ho telu nastanil, je damo opazoval in pripovedoval, da je dama že med vožnjo bila vsa obupana iu je tožila, da ne more več živeti, ker jej je smrt vzela otroka. Samomorilka je pustila denar za pogrebne stroške in za stanovanje ter zavitek, kateri senajp-šlje Vilmi Flermak -vi v Prstu, via Lazzaretto vecchio št 14 Truplo samomorilke so takoj pre
nesli v mrtvašnico k sv. Krišt <fu. * *
*
Strajk laških zidarjev. 14. maja zjutraj so začeli v Ljubljani štraj-kati laški zidarji, ki delajo pri kranjski stavbeni družbi pri gradbi nove justične palače. Delavci pravijo, da se jim je pri vzprejetju obljubilo, da bodo imeli mezde na dan po tri krone, sedaj pa dobijo 1 K 60 v., 1 K SO v., ali k večjemu 2 K 20 v. mezde na dan in š<a to neredno izplačano. Kakih 140 delavcev je zjutraj ostavilo delo in zahtevalo, da se jim plačuje tako, kakor se jim je obljubilo. V tvrdki kranjske stavbinske družbe ob Bleivveissovi cesti je bil vsled tega zjutraj velik •liriudaj Strajkujoči delavci bo ua vse zgodaj peli in plesali, dokler jim to ni policija ustavila. Zadržali so se potem povsem mirno iu so od^li na Vič Ako se jim do 15. maja ne ustreže na zahteve, namerava j<> vsi zapustiti Ljubljano, iu Bi kje drugod iskati dela in zaslužka.
Laški zidarji, ki so 14 maja zjutraj ustavili delo pri kranjski stav-binski družbi, so zopet delo vspre-jeli. Samo okoli 30 delavcev, ki tudi s sedaj določeno novo mezdo ni so bili zadovoljni, soiztopili izdela
in odšlo iz Ljubljane.
* * *
Poskusen samomor. V Kožlevcu
je J i kob Irt iz jeze, ker ga je njegov oče radi n,egovega nerednega življenja ostro grajal, vpričo očeta in druži h delavcev z uožem večkrat zabodel v prša in se smrtuo uevar
no poškodoval.
* *
*
Xesreei. V Cerncmijuje umrl 72-letnicerkovnik, JanezJuuko. Umrl je kot žrtev svojega posla. Due 30. aprila, ko je popravljal šmarnični (dtar, je hotel popoludne še oltar sv. Florijana osnažiti. Ko Be je sukal okoli kipa sv. Florijana z ome-lom v roki. mu je spodrsnilo. Hotel se je uloviti ob kip sv. Valentina, pa kip je bil preslab, da bi ga držal, in zato je padel s kipom vred med v likim ropotom z altarja ua tla in ondi obležal v nezavesti. Prebil sije črepinjo in umrl. Malo dni poprej seje p »nesreči! grobokop in posestnik Farič v Vojni vasi. Kc je kopal grob za neko staro žeuico, mu je skočila šibra kamna oko. Oko mu izteklo.
* *
*
Ponesrečil se je 53letni Matevž iz Šmarja. V gozdu mu je Dadla smreka na glavo in mu jo razbila. * *
*
Beda v Posavini. Posestnik Štefan Lonreukovič je opisal v „Hrv. Domovini" Btrašni položaj, ki vlada v Preložčici in v vsej Posavini. Vsa-kolet ne velike povodnji so povzročile lakoto med narodom, ki narašča. Goveja živina je malo vsa poginila za kugo in prešičev ni več. Do 12. maja še ni mogel nihče sejati, ker so polja pod vodo. Bolezni se širijo iu bolnišnice so polne.
* * *
Nos odrezal ljubici Rudar Emil Aubrecht je bil v Ustju (Assigu) obsojen v ječo za 10 mesecev in ua odškoduiuo 550 gld, ker je odrezal svoji ljubici nos. Ana Sriillmaier je nos pobrala in ga spravila v žep. V Mostu ga jej je zdravnik zopet prišil, a — prijeti se ni hotel več. Narediti bo ji morali novega iz kože na čelu.
* * *
Sredstvo proti pijančevanju. Tur ki bo vkljub prepovedi piti vino vendarle precej hudi vinopivci. Nekteri pa poznajo izvrstno sredstvo zoper pijančevanje. Neki had-žija pripoveduje: Svoje Bosede sem odvadil pijančevanja s tem, da sem spomladi natočil v posodo trtuega soka ter vsakemu primešal nekoliko v pijačo. Trtni sok nima prav nobe-
nega okusa, zato pi an"c ničesar n* čuti Kmalu se mu pijača tak-prig i si da opusti pijmče*anje Morda poskusi kaka ženka na t-
oačin ozdraviti svojega moža.
* * *
Sfrtvond je za de I 13 maja e ces. svetnika in poslinci Muri k na levo stran. — 14 maja se je bolniku stanje nekoliko zbolj&ab B' g dal, da bi Ugledni rod« d ji b
okreval popolnoma !
* *
*
Nekoliko statistike \T l j-b ane
V	prvem letošnjem č* tri lei m je bil. v Ljubljani 37 1S6 prebivale v. P.. rok je bilo 118, na sv> t je pa prišl na novo 307 Ljubljančanom; umrle jih je 302, izmej teh 75 za jetiko. Ponesrečile so se 4 osobe, samomor je bil 1.
» *
*
Stekel pes je v Jankovičih, v črno meljskem okraju, rgrizel neko žer o in necega otroka. Žnio in otrok-so poslali na Dunaj v Paid>urjev zavod.
* * *
Poskusen samomor- V Kranju se je hotel umoriti A. Kerš č, doma iz Klanca pri Kamniku. S hodnika g. Perissinija je skočil v glo-bočino 20 m . a se ni ranil smrtno nosuo.
* * *
Koliko se proda domačih zajčkov
Neki avstralski list poroča, da je bilo lansko leto izposlanih iz Av-Btralije 500.000 domačih zajcev, za razpošiljanje katerih je trebalo 16 250 pletenic. V avstr .lskib Vol »ni-jah kultivira angleška vlada 1< to ii dan to žival, katere meso je izb- rno
V	Anglijo se razpošl e vsako leto čez 70,000.000 domačih zn jcev iz raznih dežel sveta, ondi pa delajo iz njih mesne konzerve itd V Parizu sr pojč vsako leto čez 100,000.000 domačih zajcev.
* *
«
39 ljudi utonilo. Iz Rona^liona se poroča straš ia katastrofa. Sredi je zera Nico je majhen otok z romarsk« cerkvico sv. Lucije. Kmetje romajo radi tja. Te dni pa se je čoln z romarji prevrnil. Drug čoln je hitel potapljajočim ua pomoč a se tudi prevrnil! Tako je ut »nilo 39 ljudi Potapljavci iščejo njih trupla.
Logično. ,, Pomislite, danes so nekoga zaprli ker je ponarejal komade po 10 centov." — Oče(obi-le družine premišljujoč): „Ta mož je gotovo samec." — ,,Po čem sklepate to?" — Oče: „Ker bi drugače delal komade po — 20 dolarjev."
Listnica uredništva.
Rojakom odpošljemo sedaj za S20.42 100 kron avBtr. veljave, pri-dejati je še 20centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana.
G M. J—Pueblo, Colo. Vaš dopis nemoremo priobčiti ker j* OBobeu in Vam damo na razpolago poslanih 60 centov, žal, da imate v marsičuem prav, toda za osobnosti ni list.
G. J. .aj v B. Omenjena rojaka sta predobro znana opravljivca in obrekovalca in bi bilo najbolje, da preje svoje umazane do'gove in sleparije poravnata, jednega so iskali detektivi, a je odnesel pete v Mon tauo.
Falace Heat Market,
Jos. Asselin, Prop., 337Fifth St.- Calumet- Mich.
Med postom po pri mem d biti
vsake vrste sveže, nasoljene in
rekajene ribe, od 6 centov naprej. OlenOVka (štokš) po 15ceut. funt. Za velikoročne praznike pa kupite pri meni prekajeno meso. Naša posebnost so
kranjske klobase. T^l
Posebno pozornost bodem dajal Slovencem!
rbf> star linb
(prekmorska parobrodna družba ,,Rudeča zvezda")
New Yorki v Antwerfen
vozi naravnost iz pH|LMELpH,E v ANTWERPEN
<važ8 p mike z slovečimi poštnimi parniki:
,iCUTHWAEK", na dva vijaka, 8607 ton.
..F.-UbLAND",......7116 tun.
..WESTEENLAND", - . . .57361«™. ..NOCEDLAND"......5712 ton.
Slovencem iu Hrvatom naznanjam, da sem odprl
Miners Exchange
t rx Saloon,
700 E. Cooper Av., Aspen, Colo.
V	njem točim izvrstno pivo Denver Milwaukee, od te pivarne sem tudi agent, dalje vsakovrstne žgane pijače, fine smodke, dobiti so dobra jedila in prenočišče.
V	obilen obisk se priporočam (1. jI.) MAT. MAUTZ, lastnik.
..VATEBLAlTE ', »a dva vijaka
(se yradi),......liooot'Hi.
,.JžEELA1»D". na dva vijaka, 12000 ton. ,rKENSIKGTON", na dva vijaka, 8009 ton.
Pri cenah za medkrovje so vpoštet*- vse potrebščine, dobra hrana, najboljša postrežba.
Pot čez Antwerpeu je jedua najkrajših in najprijetnejših za potnike IZ ali V Avstrijo: ua Kranjsko, St:«j-rsko, Koroško, Primorje, Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije.
Iz NEW VORKA odpljnjejo parniki vsako sredo opoludne od pomola ^t. 14, ob vznožju Fulton St. — Iz PHILADELPHIJE vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington St.
Glede vprašanj ali kupovanja vožujih listnov seje obrniti na:
International Navigation Company
73 Broadway. NEW YORK — 43 La S;vl5e St., CHICAGO. — 30 Montgomery St.. SAN FRANCISCO. Thi <1 & F^ St.. ST. LOUIS, ali na njene zastopnike.
Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER.
Holland-America Line
(HOLLAND AMERIŠKA ČRTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjedinjenih držav med
New Yo.kom in Rotterdamom preko Eoirogne-Sur-Mer.
POTSDAM, I'arnik / dvojnim vijakom,	EOTTEEDAM, parnik z dvojnim vijakom,
m 12500 ton.	S300 ton.
STATiuNDAM, parnik z dvojnim vijakom,	Parniki: MAASDAM, SFAABNDAM in
10500 ton.	WEEKEWDAM.
tea)"" Najcenejša vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije. • Radi ceue gloj na posebej objavljenih listinah.
Parobrodna črta ima svoje pisarne v
Trstu, št. 7 Prosta luka	Inomostu, 3 Rudolfstrasse
Dunaju, I. Kolowratring 10. Brnu, 21 Krona.
Parniki odpljujejo: Iz ROTTERPAMA vsak četrtek in iz NEW YORKA VBako s o I) o t o ob 10. uri zjutraj.
Holland ameriška črta
39 Broadway, NEW YORK. 86 La Salle St., CHICAGO, 111.
Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER, 109 Greenwich St., New York.
© • • ■
m - -
Oticijeini zastopnik razD'h parobrodniti ^	aruzb.
.........
- -3 Pošilja najceneje in - s * '■ I; najnitreje denarje v • . { atd.ro domovino.
TTT
M . ■ ■
ot i<

FR. sakser
109 GREENWICH STREET, NEW YORK.
• • • • ............. • • • ■
Prodaja parobrodna 1-'	. ".^ši _jraf ?.j_
in železniške listke po I Edino slovensko pod- I - : izvirnih cenah. J	..... jetje v New Yorku. I-\-V >:=
.1 • • " ■• • '.I -1




Podpisani se priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Omahi in okolici, da obiščejo prvi sloven* i ki
9
1024 South 13. St„ Omaha, Neb.
Vedno sem pripravljen ysakomn dobro postrefci zdobro pijačo, finim wh i e key e m in izvrstnimi smodkami. Tudi imam lepo urejene prenočišča; ako kdo sem pride in tie v6 kam, naj se le pri meni oglasi, in zadovoljen bode z vsem. Moj saloon je, le tri bloke od postaje (dipe).
JOSEPH PEZDIRTZ, 1024 South 13. St, Omaha, N*
Ali si gluh ?
Vsak. kdor je gluh ali slabo sliši se sedaj
lahko ozdravi i našo novo unajdtxj, samo i^luho rojeni sc ne dajo u/draviti. Brenčanje vu.šesih takoj preneha. 1'opiši tvojo bolezen. Preiskava in sovet l>re/plačni). Lahko se oz-dravi.š sam duma / malimi strdki.
Dr. Dalton's Aural Institute,
596 La Salle Ave.,	Chicago, 111.
John Maurin
slovenski
pog3?elDT\ i.Is:
(Untertaker)
lilllli
% 1 n >
se priporoča Slovencem in Hrvatom v Calumetu iu okolici 'a prirejeva-nje pogrebov, maziljenje in vse v
mojo stroko spadajoče opravke.
JOHN MAURIN, Laurium, Mich.


T»i sipols:,
V premogokopu.
U)
I.
Zgodilo se je nenadoma.
Grenu 8e je pripoguil, da bi pobral orodje in padel v blato. Sve-tilnice krog njega bo se pričele gibati in ugasnile, v daljavi je začul gromenje nastopajoče vode. Silen potres je razdejal rudokop, raztrgal tramovje in zasul rove, potem je nastala grobna tišina in noč. Pre-mogar se počasi vzdignil in preiskoval tipaje z rokama Btene in obok. Nakrat ga opusti omotica in pre mogar se ne more načuditi svoje rešitve.
Brzo je zaklical v temno noč: „He, kaj je z Vami tu spodaj I"
Nobenega odgovora.
Obide ga groza ne spozna več svojega glasu. Navadno kadar je zaklical v premogokop, razlegal se je u j ego v glas, da je odmevalo po rovih. Sedaj se je čulo kakor v*kaki zaduhli kleti. Delavec je preudaril položaj in kako bi se rešil, iz te ječe, v kteri se nahaja.
Preplašen ob steni naprej, pazljivo preiskova-je tla z nogama. Najprvo je naše) obok nad seboj kakor tudi kot prehoda. Videti ni bilo nič nenavad-
voda?.... v štirih, petih urah nama bode segala do vratu.'1
II.
Poleg stoječih mož se zasliši veselo žuborenje hitrega studenca. Voda kaplja počasi skozi obok in
stene iu teče potem po premogokopu.
Grenu molči in Mallard se čuti grozno osamelega v tem grobu. Na um mu pride prejSna por^gljivost iu polasti se ga nežen čut.
Ubogi Grenu! Kaj bode začela njegova žena Lazarina, ker jej je odvzela nesreča naenkrat moža iu ljubimca , . čudno, dastasesuid-la ob&dva tu — Mallard lahkoživ njen ljubimec iu Grenu zvesti njen s pri ?	Gotovo pričakuje ob-
upana Lazarina pred jamo. kterega med njima? Grenu ali Mal-larria?
Ubogi Grenu! Nepremagljiva bridkost se polasti Mallarda, da priduega Grenu a že goljufa šeBt mesecev. Zal mu je sramotno ravnanje, posebno radi tega kerLazarino nikdar ljubil ni, ne more zapopasti svojega ravnanja. Vso krivdo je zvračal na njo, da ona je začela,
Vina na orodaj.
Dobra rudeča in črna vina po 40 do
55 centov galona s posodo vred.
Dobra bela vina po 55 do 65 centov galona s posodo vred. Z naročilom naj vsakdo pošlje tudi novce ali Money Order.
NIK. RADOVICH, 702 Vermont Street.,
San Francisco Cab
Josip Losar v East Helena, Mont
priporoča svoje
grocerijsko blago
kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODZE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni. -
Kje je?
MARTIN MUŠIČ, doma iz Drago-vanje vasi, okraj rnomelj, pred petimi leti je bil pri podpisani m na hrani in mi ostal dolžan S07 86 to ga priporoča kot dobrt-ga rojaka
Josip Smuk. B(.x284, Ely. Minn., St. Lous, Co,
, ... ona je hotela. Čutil se je čisto ue-lii zbegan Be je plazil	rp ,	- , ,
,	- ,	d' lžu> ga. Toda natačen premislek
in nemirna vest njegova ga vzdra-
mi, da je krivda obeh jednaka. Ne-'
m goče umreti s tako vestjo. Počasi
se približuje svojemu tovarišu in
netra, ra?un nekoliko vode, ktera!
6 ...	- ,	, i ga nagovori:
se je nabirala na lednem mestu., „ .
1 .	J	, ■ , „Poslušaj Grenu--
l-pauje iu srčnost sta pa navdajala, „ , _ .	,	,
'	-	. ,	hočeš; voda nastopa ali
gotovo se reši nevarnosti s previd- |
nim ravnanj m in potrpljenjem. V j ' '	A	. .
J	, , , ' ,,Da, nastopa---poslušaj
iedni uri; več gotovo ne bi rabu,; _	'
.. »	. . , . , ; Grenu---
pride do vzjjenjače, m kadar dospe
tja. . .
Naenkrat zadene na nepričakovano steno, ktera mu zapira pot da ne more uaprej. Gre;.u pr^isku-j je tipaje kos skale, ki mu zapira prehod iu skuša odstraniti zaviro, J toda stena Be niti ne premakne, | usuje se samo nekoliko peska in prahu; brezuspešna so vsa njegova prizadevanja.
Vsled strašnega prepričanja, da je živ zakopan in bode moral počasi umreti lakota, zgrudi se in je bil toliko prestrašen, da na rešitev niti upa! ni. Pozneje še le mu je šinila misel v glavi, da ga bodo zuuaj premogofcopa pogrešali i a s^ inženirji in njegovi tovariši trudili osvoboditi ga. Da, gotovo, samo klicati mora na pomoč.
Zopet zakliče: „Het"
Na njegov klic odgovori slab glas.
,,Halo 1"
Greuu se obrne in vpraša: ,,Kdo je tu.'4
,,Mallard!11
,,Jaz sem Grenu . . ali ei kaj poškodovan?"
„Nevem.... mogoče."
,.Kje Bi?'4
„Pod zemljo, vse mogoče stvari leže na meni. Nikakor nemorem vstati.... in ti, kaj je s teboj, se ti ni nič pripetilo?'4
„Ne, čakaj malo."
Grenu se pripogue iu seže z obema rokama v tmiuo. Voda, blato, kameuje, tramovi, zlomljeno orodje, lopata, zmečkan klobuk . . uaposled se dotakne Mallardove glave.
,,Kje te drži?"
„Tu čez pas!"
Grenu odstrani kamenje in tram, kteri je tiščal Mallarda in ga na ta način osvobodil iz opasuega položaja.
,.Pojdi za mano,44 reče Grenu in dovede Mallarda pred steno, ktera je zapirala pot prehoda. Mallard položi uho na steno, potrka s pest ,,jo na njo, posluša in računa ; po tem mu porogljivo reče:
„Ako je to izhod, potem bi nune bilo potreba motiti. . . . ta skala ni skala Grenu, to je cel breg. . . . lahko vpijeva kolikor hočeva nihč naju ne bode Blišal..,. Tudi je brezuspešuo najino upanje, da najt rešijo tovariši. Tu sva na koncu premogokopa iu prehodi so gotovo večinoma zasuti.
Molče pobere Grenu kladivo iu •ain poskuša prepričati se o tem.
,,Le prepričaj se,4' mrmra Mallard, „stimiš, ker se ti še ni prip -tilo kaj tacega.. . . doživel sem že ieet tacih nesreč, pa se vselej srečno rešil, a danes nimam nikakorš-oega upanja, tudi voda narašča .... Ali ne čutiš kako narašča
,,K;ij pa vendar hočeš?" ,M>ram ti nekaj povedati," mrmra. Mallard, pogledovaje bojazljive svojega tovariša. Ali kaj s'uti? Mu je li morda znano njegovo po-čenjanje?
Grenu nadaljuje: ,,Umrla bode-j v:\ tukaj skupno, edina tolažba nama je, da nisva sama v tem trenot-ku. Spodobi se v tem slučaju spominjati Be svojega minolega življenja. . . . A'.i sem te morda kdaj razžalil?'4
,.Mene?4t ecla Mallard iu pretrese ga mraz.
..Da, tebe. . . . odpusti mi, večkrat bil sem osoren in srp med delom, mogoče, da sem te nevede razžalil; ako je tako, oprosti iu od pusti mi, hočeva se bratovsko obje ti pred najino smrtjo." ,,Grei:u! Grenu!4'
(Konec prihodnjič.)
Smesnice.
To pa to. Sodnik: „Priča, Vi morate na vsak način povedati resnico!"— Priča (užaljena): ,,Gospod sodnik, kaj bi pa druzega po-v*dala, j h z sovražim laži ker sem vedeževalkaI"
Spoznal ga je Bolnik : ,,Gospod doktor, kaj pravite, kaj je uzrok moje bolezni?" — Zdravnik (izvleče b !uiku iz žepa steklenico žganja): To jo glavni uzrok !"
Ni njih krivda. Ptujec: »i*J"j« JlJ kako je ta spomenik umazan, ali Vas ni sram l'4 — Meščan• „Z&m< remo li mi pomagati, ako
vse poletje ni deževalo?"
Vse mogoče. ,,Vaša žena kaže, »i: je zelo marljiva gospodinja." — ,,Seveda, tak j zna čas uporabiti, du si je klavir pustila celo v kuhinjo postaviti 1"
Velik razloček. „.. . Kaj? V j g j pišr.L-> Vodnik? Prav tako kakor naš sloveč pesnik?1' — „Ne, ne, jaz sem samo kamnosek Vodnik."
Zapeljivo. Stric: ,,0 ljubi stnčiiik, mene še niso nikdar javno ast.Ji!"— Stričnik : „Striček, ako plačate vse m rje dolgove, ti bodo moji upniki priredili b a k lj a d o!"
Izvrstne viržinke
kakoršnih dosedaj še ni nihče v Ameriki izdeloval, izdeluje sedaj
Leonard Puh, 404 W. 17 St. - CHICAGO, ILL. Poskusite jih in prepričali se bo-det«, da za tako nizko ceno niste še nikdar kadili boljših smodk. Te viržinke bo ravno tako izdelane kakor jih izdelujejo v Ljubljani v tobačni tovarni.
Naročila po pošti se nemudoma izvršujejo.
Naznanilo.
K^r imam sedaj zopet p o p o I no zalogo knjig raznih založnikov in so zaznamenovane v m-j» m ceniku m še mnogo novih, s*1 priporočam cenjenim rojakom za daljna naročila. Cenik pošljem poštnine prosto.
žepne ure.
in verižice itd. Denar naj se mi blagovoli naprej poslati, malo zneske se lahko pcšlje v poštnih znamkah.
MATH. POGORELC,
5102 Butler Street, Pittsburg, Pa.
Dobro blago. Planinir (v prodajainici sukua) : ,,Rad bi imel blago za obleko." — Trguvec: Kako blago bi pa radi imeli?44 — Pla uinar : „Takokakoršuo imajo vojaki v tem mestu, 18 let že prihajam v mesto, a vojaki imajo še vedno isto obleko, to blago kaže, da je tprežno.'4
\
\
Francoska parobrodna družba
e
Direktna črta d« HAVRE - PARIS
ŠVirU - IXNSBRUK (Avstna) Jf^F" Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob
io uri dopoludne. Parniki odpljujejo iz pristanišče štv. 42 North River ob Mortoi Street:
La Bretagne La Gascogne La Champagne L'Aquitaiue La Touraitie La Lorraine La Bretagne Novi
7. juni 1900. 14. „ 1900. 21. „ 1900 28. „ 1900. 5. julija 1900 12. ,, 1900 19. ,, 1900 _	brzoparnik na dva
vijaka ,.La Lorraine*' odpluje prvič iz New Yorka 12. julija t, 1.
Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK
V srečni hiši ljubijo godbo.
Glasovir za $500 aH orgije za $250 si le malokdo od nas more omisliti, še manj pa igrati nanj. Domačo godbeno skrinjico pa, ktera nadomestuje oboje, si lahko omisli vsakdo. Z njo zamore vsakdo pravilno igrati razne komade. Godba je urejena na valjčkih z jeklenimi iglami — ne papir, nič kar bi se izrabilo. Ima lepe glasne glasove kakor orgije. Igra vse znane napeve in razveseljuje stare, bolne in otožne. Zabava druščine z najboljšimi valčki, polkami, četvorkami itd. Daje godbo petja najnovejših priljubljenih pesem. Popolno razveseljevanje in zabava za otroke. Z njo lahko igraš nad Iooo komadov, ktere si izbereš. Popolno, čudežno glasbeno orodje. Na tisoče spričeval od zadovoljnih kupcev „ Veliko boljše nego smo se nadejali", tako pravijo. To ni igrača. Tehta s zabojem vred l6 funtov. Lepa godbena skrinjica velja samo $6 00. Isto Vam pošljemo po sprejemu S3-00 po ekspresu. Agentje zaslužijo denar, ker se lahko proda. Pošljite Z ct zna-aiko za
cenik itd. Standard Mfg. 0o., 45 Vesey St., New York, P- O. Box 2S53. Dept. Gl. N.
Otvorjenje.
Podpisani priporočam Slovencem v La Salle, 111., in okolici Bvoj
saloon,
kterega odprem dne 1. -naja t 1. v obilen obisk. Vedno bod^m točil
izvrstno sveže pivo, fino doma napravljeno vino, dober Whiskey in drug^ likere, ter prodajal dobre smodke. Slovenci, obiščite me pogosto.
S spoštovaujem
MATH. KOMP,
1003 Main St., La Salle, III.
ALI
pošiljaš cenjeni čitalec tvoje v etaro domovino namenjene novce po FR. SAKSER, 109 Greenwich St., New York? Ta pošilja najceneje, najhitreje in n a j z a 11 e s 1 j i-veje!
Grahek in Sunich,
CALUMET,----Michigan,
priporočata rojakom svojo
grocerijo,
v kterej prodajata vedno vse sveži-blag^ po najnižjih cenah.
Tudi p"š;Jjata denarje v staro domovino in rojakom preskrbita potne listke.
V obilen obisk se priporočata
J. GRAHEK in M. SUNICH,
Calumet, Mich.
KNAUTH, NACH8D & KUEHNE
No. 11 William Street.
Prodaja in pošilja na vse dele sveta denarna nakaznire. m eni ice, in dolžna pisma
Iepoftlfije in izlerjnje £apn$č;ne in dolsjcv«.
Slovanskega naroda sin giasoviti in proslavljeni zdravnik
IDoo. Gk Tsr^-jsr POHEK
sedaj nastanjeni zdravnik na So. EastCor. loth &: Walnut Str., in N. \V. Central & Park St.,
Kansas City, U. S. A. Bivši predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejših zdravnikov zaradi svojih zmožnostij pri tamošnjeni ljudstvu.
DR. O. IVAN POHEK
se priporoča slovenskemu občinstvu za zdravljenje vsakovrstnih notranjih kakor tudi
vnanjih boleznij.
Dr. G. Ivan Pohek se je pokazal izredno nadarjenega^v'zdravljenju žensk in otrok ;
v tem je nedosegljiv.
- VSI ONI -
kateri nemorejo osebno priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, koliko je stara bolezen, ib on dopošlje zdravilo in navod kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, da je bolezen neozdravljiva, pove to dotični osebi, ker neče, da bi kdo trosil po nepotrebnem svoj krvavo zasluženi denar.
^^^ l?r 3	if I * * t	-1-It»I^iT *' f ' iT *! * r 71 ^ • T.' ? ixfT^L?' • * Tl^l* * - 'T^l!!- * T3 if jI1« - ' ^
FRANC CU HEN,
trgovina z urami, srebrnino in zlatenino LJUBLJANA Glavni trg (naspr, rotovž^ 'UBLJANA %
Priporočam rojakom svnjo povsod i znan", bogato ^ zalogo vsakovrstnih švicarskih sten* u žepnih ur, ŠF verižic, nhanov in drugih zlatih in srebrnih predme- ŠF tov po najnižjih cenah.	|g
Pri naročilih naj se denar naprej pošlje in eden % gold. za poštnino.
M	Ceniki pošiljajo zastonj poštnine presto.
s;........................................
iiTP^tiiu"'^^^»i^*1 -i>i^t^it-^ii^i-:-i.j.i*i*,.^.^fri,j.;.^iiTii'Hriu. i.;.;.
m. ff
i& &
■tr
Bremen Bahnhofgasse štv 29 Bremen.
jedina slovanska tvrdka, ktera potnike iz
Bremena v Ameriko
samo z brzimi in poštnimi parniki po zmernih cenah odpremljuje.
Vožnja čez morje traja samo 5 do 6 dnij.
Slovenci in Hrvatje ne opuščajte pri Vašeun potovanju v Evropo se oglasiti dospevši v Bremen v uašfj pisarni, kjer si denar najbolje zme-niati zamorete, t»T bndett1 na najboljši način v domovino odpravljeni. Ako bi Vaši sorodniki ali znanci radi k Vam v Ameriko potovali, t^daj iim pišite, da naj se samo na nas obrnejo; pri nas bodo dobro poučeni, kaj amerikanska postava zahteva, da ne l»odejo vrnjeni in s t^m denar zastonj za vozili.
Oglasila in vprašanja • .dgovarjajo sp v vseh jezikih takoj, točno in vestno.
KAREŠ in STOCKI,
BREMEN, BAHNHOFGASSE 29.
-co-.r=- <x>- io-'o
I ^oss^o/-
Kaj govorijo ljudje, kateri so bili ozdravljeni od dr. G. I. POHEKA : VSAKEMU KATEREMU PRIDE V ROKE.
Cenjeni zdravnik : — Oslobodili ste m" iz hude bolezni in lepo se Vam zahvalim. Živeli še dolga leta za pomoč vseh rojakov, kateri se na Vas obrnejo.
J. LAVRIČ. Joliet, 111.
Spoštovani gospod : — Osvedočil sem se, da Vaš svet in zdravila pomagajo vsem, kateri se na Vas obrnejo. Nimam besed, s katerimi bi se Vam mogel dosti zahvaliti za ozdravljenje revmatizma, na katerem sem trpel 20 let. Velika Vam hvala.
L. GLAVINIČ, Lead City, S. D.
Spoštovani gospod :— Trpel sem več let na notrajni bolezni, tako, da nisem več mogel delati, da bi kaj zaslužil. Kadar sem pa vzel Vaša zdravila, sem bil zdrav za kratek čas. Mnoga in mnoga Vam hvala.	M. BANPULA, Omaha, Nebraska.
Dragi dr. Pohek : — Imel sem dosti zdravnikov v moji težki bolezni in potrošil sem dosti denarja, p^ vse brez pomoči, trpel sem dolgo časa na naduhi ^Asthma) in Vi ste me dobro ozdravili, za to sem Vam dolžan največjo hvalo.
P. GOLDAŠIČ, Kansas City, Kans.
Dragi dr. Pohek: — Naznanjam Vam, da je moja žena sedaj hvala Bogu in Vaši pomoči povsem zdrave, in vesela. Mnogo se Vam zahvaljujemo. Ako bi jaz siromak preje vedel, ne bi bil brez koristi potrošil $60 za amerikanske zdravnike. — Kadar bodem kaj potreboval, vem se na koga obrniti. S spoštovanjem Vaš	M. LESIČ, Moyer, Pa.
Svedočim, da poznam dr. G. J. Poheka več kakor 15 let, bil je moj domači zdravnik; priporočam ga za najboljšega zdravnika v Ameriki. PETER ASM US EN, VVamego, Kas.
Kaj pravi Hon. GEO. TROUT, predsednik banke of Kansas, v Warn ego, o zdravniških sposobnostih dr.l'oheka in njegovega društvenega in financijelnega stanja: ,,Dr. Pohek brez vsake sumnje je jeden najboljših zdravnikov v Ameriki; on je storil za mene več nego kdo drugi v moji l>olezni." Poznam ga dolgo časa in priporočam. Geo. Trout, Wamego, Kas.
Gosp. zdravnik Pohek! Od kar sem pričel jemati Vaša zdravila, počutim se veliko boljše in vidim, da bodem brzo popolnoma zdrav. Vaš	N. Barač, Roslyn, N. D.
Spoštovani gospod: Bil bi Vam pisal preje, pa sem čakal, ako mi če biti boljše; sedaj pa Vam naznanjam z zadovoljstvom, da so mi Vaša zdravila pomogla in sem popolnoma zdrava.	Štffan Petrašek, Frugality, Pa.
NASVETE DAJE ZASTONJ!
£33- Ne pozabite priloži znamko za 2 ct. za odgovor. Vsa pisma naslovite na:
DR. G. IVAN POHEK,
Post Office Boxes 553 & 563	KANSAS CITY, M0. U. S.

r Jacob Stonich
0 89 E. Madison St., Chicago, 111.
Slika predstavlja uro za dame z
dv .j; im t>okr<«v.->m ( Boss Ca-e) in f HO najboljši pokrovi se zlatom preji) t'*£nj>'i)i ((.ToldtienJ) it: jamčim za-oi<j 20 let; koles -vje j^ Kl^in ali j\ Waitham ter vlja samo

(K
^ Danie, ktere žele um kupiti se % i i ni : j ponma lepa pri I- žn<>st, Ta cena je le za nekaj časa.
i'
^ Na zahtevanje pošljem ceniku poštnine prosto. l>o'»ra postrežba I in jamstvo za blago, je moje g^slo.
£ Za obilo naročb se priporočam z vg» m spoštovanjem i
t
Jacob Stonich,
89 East .Madison Street, Chk-acjo, ir,i,.
JOHN VEN2EL,
izdelovalec
KRANJSKIH IN NEMŠKIH HAEMONIK
- o o
Q OO \ Bo a ■
O_o 3 JL9.9-9 O O o\ >1 »• s »00 1
O o.-o o O O 3 O a 1. 13 1930000	V
se priporoča rojakom za izdelovanje in popravo. Cene so primerno nizke, delo dobro in trpežno. Najnižja cena trovrstmh har-m«niik je > J8 do 800 in naprej. Izvršil • m tudi na 0 111 S glasov. Razpošiljam jih s pravico, da si jih !;.bk 1 vsak ogleda na Express Ollice. Gl^de natančnejih pojasnil se je pismeno obrniti na:
John Venzel,
?»0 Ki>g St., Cleveland, Ohio.
.............. » JOHN GOLOB,
izdelovalec
umetnih or^elj
se priporoča za izdelovanj- in poprav-j KRANJSKIH HARMONIK. Cena najc^njSim 3 glasnim od $25 naprej m treba dati 05 „are". Boljše vrste od $45 do $100. Pri naročilih od $50 do $100 je treba dati polovico na ručun. Glasovi bo iz jekla, trpežni za vse življenje. Delo garantirano in prva poprava brezplačno.
JOHN GOLOB,
203 Bridge Street, JOLIET, Illinois. Spričevala:
Silvester Strametz, ravnatelj mestne godlje (Citizen Consolidated Band) potrjujem, da harmonike izdelane po John Golobu imajo čiste, pravilne glasove in se zamorejo uporabiti pri mkej godbi na žice. trobente ali piščaJi.
i-
k

A
i


. T.