Zborovanje Ciril-Metodove družbe v Trstu.*) V soboto in nedeljo se je vrsila v Narodnem domu v Trstu 27. redna skupščina Ciril Metodove Družbe. Zaupni sestanek. Na lanski skupščini v Tržiču že se je poudarjala pctreba, da se skupščine CirilMetodove Družbe dele v tajno in veliko manifestacijsko zborovanie. Namen tajnega zborovanja naj bi bil strogo narodno-bojevni, da se poseže v notranjost našega narodnega nasprotnika tako globoko in odkrito, kakor se na javnih zborovanjih že iz ozira taktike ne more. Tajno zborovanje naj da direktive za tih naš narodni boj, za katerega naš narodni nasprotnik ne sme vedeti. Tej zahtevi slovenske javnosti je Družba letos ugodila in je odredila v soboto zvečer v veliki dvorani »Narodnisga doma« v Trstu zaupno zborovanje, ki je trajalo od 8. do 11. ure zvečer. Manifestacijsko zborovanje. V nabito polni dvorani se je vršilo v nedeljo dopoldne od 11. do 1. ure manifestacijsko zborovanje Ciril-Metodove Družbe. Tržačanke so uporabile ta dan tudi za tržaški cvetični dan in so s cveticami obdarovale goste, ki so prišli tako iz Štajerske, Kranjske, Koroške, Goriške in Istre v Trst na narodno-obrambno zborovanje. Udejstvena je bila tu velika Slovenija, ker združeval je tu vse Slovence skupen in enoten narodni obrambni program, ki ne pozna Slovencev, ločenih po deželnih mejah. Skupščino je otvoril prvomestnik Andrej Senekovič. Izrekel je pozdrave dr. Brničiču in prof. Čipkoviču iz Istre. Skupščino je prav v toplih besedah pozdravila Češka Šolska Matica s posebnim pismom. Prvomestnik je nadalje očrtal veliko delo Ciril-Metodove Družbe, ki ga vrši po slovenski zemlji. Pri tem se je spominjal zaslužnih mož, ki se žrtvujejo za družbo in vestno sodelujejo pri narodnem delu. Od teh mož jih ima mnogo priliko tu osebno pozdravljati. Pozdravljal je državne poslance dr. Rybafa, dr. Gregorina in dr. Ravniharja. Nadalje so bili na skupščini navzoči tržški in drugi deželni poslanci. Ob burnem in navdušenem aplavzu je pozdravil starega in zvestega bojevnika Ciril - Metodove Družbe, starino Luko svetca in ljubljanskega župana dr. Ivana Tavčarja. V nadaljnih besedah se je pečal prvomestnik z razvojem Družbe v Trstu, kjer je bila pred 25 leti ustanovljena prva podružnica. Letos ie pa že Trst toliko napredoval s slovenskim šolstvom, da je morala Družba odpreti 31 razredov na svojih šolah in so ti tako prenapolnjeni, da bi jih bilo potrebno najmanj 36, če bi bilo najti primernega prostora za učne sobe. Poleg tega vzdržuje Družba v Trstu tudi 6 otroških vrtcev. Letos pa otvarja Družba tudi krasno in mogočno stavbo tržaškim Slovencem, novo šolsko poslopje pri Sv. Jakobu. Ta stavba, ki jo Slovenci vzdržujejo z ogromnirni žrtvami, naj bo vladi odločen memento, da se naučna uprava zave svoje dolžnosti tudi do Slovencev. (Klici: Dobro, dobro!) Sioer je država prevzela Družbi breme 15 učiteljev, a kljub temu jih mora Družba vzdrževati še 16 samo v Trstu. In kadar da država Slovencem drobtinico, tedaj da Nemcem gotovo pogačo kot koncesijo in podržavi vsaj tudi toliko — če ne več — nemških učiteljev. * Zaradi pretesnega prostora zadnjič izostalo. Uredništvo.  Vendar je v Trstu v tem oziru še pre cej ugodno in nam gre vlada še precej na  roko v primeri s Koroško in Mariborom, kjer si moremo ,skoro s silo priloviti komisionalen ogled in razpis kmisionalnega pgleda od strani oblasti. (Klici: Škandal!) Vemo, od kje to izvira! Družbe se boje naši narodni nasprotniki, ker je to edino ostro in sigurno orožje v našem narodnem boju. Boji se pa Družbe tudi gotova vrsta Slovencev, ki hoče v znamenju verstva zatneti narodnost. A tudi od narodne javnosti je požrtvovalnost za Družbo lansko leto nazadovala, kar se občuti pri dohodkih v računih. Poudarja se, da je Družba milijonarska, vendar se pa ne vidi, da je to na eni strani kapital, ki je za Družbo še mrtev, na drugi strani je pa misliti na vedno rastoče izdatke. Prirasli so edino dohodki v Trstu in Ameriki. (Odobravanje.) Mnogo pomagajo Družbi tudi juristi in drugi gospodje, ki požrtvovalno brezplačno mnogo poslov opravljajo Družbi. Nato se prvomestnik sporrrinja letos umrlih članov C. M. D., ki so Družbi naklonili nova volila. (Skupščinarji se v znak sožalja dvignejo s sedežev in zakličejo: »Slava jim!«) Pozdravi. Nad vse presenetljiv je bil prizor s katerim je otvoril pozdrave dečko iz rocolskega vrtca, ki je v vezani besedi pozdravil Družbo in njenega prvomestnika. V imenu tržaške podružnice je pozdravil skupščino dr. Abram, predsednik. V imenu učiteljskega društva Štefan Feriuga, ki je govoril v vezani besedi in je žel za svoj pozdrav navdušeno pritrjevanje. V imenu ameriških Slovencev je kot pooblašoenec pozdravil skupščino Ivan Lah, ki je bil svojčas tajnik in ustanovitelj Ciril-Metodovih podružnic v Ameriki. Za goreče narodne besede je žel buren pozdrav. Tajnikovo poročilo. Družbin tajnik dr. Janko Šlebinger je podal nato vestno in natanko izdelan referat o neumornem delovanju Družbe in njenih podružnic. Od lanske skupščine se je ustanovilo na Kranjskem 9 novih podružnic, ki imajo okroglo 7800 članov. Na Štajerskem se je ustanovila tudi 9 novih podružnic, da ima Štajerska 79 odobrenih podružnic z okroglo 4400 člani. Na Koroškem je število podružnic ostalo pri sedanjih 10 podružnicah; okroglo število znaša 250 članov. Na Goriškem se je ustanovilo 5 novih podružnic, da znaša njih število sedaj 47 z okroglo 2250 člani. V Trstu se je ustanovila nova podružnica za Belvedere, da šteje Trst sedaj 17 podružnic s približno 1900 člani. V Istri so 3 podružnice z okroglo 200 člani. Na Dunaju sta dve podružnici s 130 člani, ki sta pričeli letos delovati tudi z zasebnim poukom slovenščine. Vseh podružnic ima torej Družba danes 265 z okrogla 17.000 člani. Niso pa vštete podružnice v Ameriki, ki požrtvovalno delujejo za Družbo. Podružnice so delovale z malimi izjemami prav pridno, nekatere tudi vzorno po danih navodilih. Priraslo je 10 novih pokroviteljin (vse na Kranijskem), 134 obrambnih pokroviteljin, od teh 64 na Kranjskem 35 v Trstu, 21 na Goriškem, 10 na Štajerskem in 3 v Istri. Organizacija podružnic v pokrajinske zvfize se še letos ni moglo izvesti, ostane torej na programu za bodoče leto. Uspehi Družbenega delovanja na polja šolstva so bili v razmerju grrtotnih sredstev ugodni; vendar čaka družbo v tem oziru še težka naloga, ker naskok nasprotnikov na slovenske otroke postaja vedno večji. V.Opozoriti hočem na Kočevje, kjer nima slovenska manjšina v mestu nikakih pravic. Večina v dežlnem zboru in dež. šolskem svetu se ne gane in pusti. da se 150 slovenskih otrok — ponemči. Slovensko šolstvo na kočevski meji nazaduje, napreduje pa nemoteno Schulvcrein. ki ponemčuje brez zapreke slovenske otroke v Lazih. v Brčicah in Rodinah. In naši družbi, ki je zidala tri šole na kočevski meji, je kranjski deželni odbor zavrnil nrošnjo za podporo. D. C. in M. vzdržuje 19 otroških vrtcev in tri podpira. V letu 1911/12 je iste obiskavalo 1408 otrok brez onih vrtcev, ki jih družba le podpira. Velikansko delo, ki ga izvr.šuje Družba, oa kažejo nova šola v Trstu_ in na Blanči pri Gorici, Družbina šola v Št. Rupertu pri Velikovcu ima letos 194 ctrok. Lepo napreduje tudi šola na Muti, a silne zapreke za stavbno dovoljenje delajo javne oblasti y Vodičji vasi na Koroškem in v Studencih pri Mariboru. Družba je torej vzdrževala Iansko leto 37 šol s 37 razredi. Vse mladine, ki pohaja v družbine zavode, je 3124 otrok. Poučevalo je na teh zavodih 15 moskih in 17 ženskih družbinih učnih oseb, ki so se vedno zavedali svoje važne naloge. Konstantno nazadovanje dohodkov in vedno večje zahteve družbe so dale povod, da je vodstvo primorano bilo začeti varčevati na vseh koiw;ih do skrajnosti, zato je vodstvo opustilo slažbo posebnega potovalnega učitelja za Štaj-arsko in je ves delokrog odkazalo sedaj potovalnemu učitelju A. Begu. To je bilo mogoče, ker ie sedaj delo potovalnega učitelja manjše nego pred leti, ko ie bilo potreba ustanavljati toliko no__i podritžnl_<_ ¦ Vsem neštetim delavcem za prospeh naše šolske družbe velja naša iskrena zahvala z željo. da bi v tem težkjm narodnem boju tudi v bodoče ne omagali, ampak podvojili svojo požrtvovalnost! (Buren in dolgotrajen aplavz!) Blagajniško poročilo. Družba je imela leta 1911 dohodkov brez prebitka iz 1. 1910 skupaj 297.173 K 18 v. in sicer rednih dohodkov 150.945 K 48 v in izrednih 146.227 K 70 v ter stroškov 494.219 K 37 v, in sicer rednih 234.972 K 70 v in izrednih 259.246 K 67 v, tedaj skupnega primanjkljaja 197.046 K 19 v, pri rednih dohodkih je 84.027 K 22 v primanjkljaja, ki se je pokril iz K. Kotnikovega sklada in glavnice. Rednih dohodkov je bilo 1. 1910 skupaj 164.622 K 90 v, leta 1911 pa 150.945 K 48 v, zmanjšali so se tedaj leta 1911 za 13.677 K 42 v. Družba je imela dohodkov brez volil in prehodnih prejemkov leta 1910 skupaj 225.865 K 59 v, leta 1911 pa 179.973 K 85 v, tedaj leta 1911 brez volil za 45.891 K 74 v manj. Opravičeno je poudarjal blagajnik na skupščini, da nam nič ne pomaga narodno navdušenje brez »cvenka«. Državni poslanec dr. Vladimir Ravnihar je po temeljitem razmotrivanju gospodarskega stanja Družbe od strani blagajnika v imenu nadzorništva predlagal absolutorij, zaupnico in pohvalo vrdstvu, ki je bila z burnim odobravanjem sprejeta. Proračun za leto 1913. Iz proračuna za leto 1913. posnemamo. da ima Družba pričakovati prihodnje leto 334.850 kron stroškov, med katerimi so že všteti troški tudi za koroško šolstvo in 140.000 K dohodkov. Torej ima na ta način Družba pričakovati 194.S50 K primanjkljaja. Zatorej je dolžnost vsakega zavednega Slovenca, da pomnoži in skrbi za pomnožitev družbinih dohodkov, da ne bo potreba načeti glavnice. Volitev. V vodstvo so bili nato izvoljeni letos izstopivši: Aleksander Hudovernik, dr. Janko Šlebinger. Ivan Vrhovnik in namesto odstopivših članov dr. Gregor 2rjava in Fr. Pahernika, ki se je rned skupščino odpovedal zaradi oddaljenosti od centrale. dr. Koderman in Kejžar iz Maribora. V nadzorstvo so bili izvoljeni vsi dosedanji člani, v razsodništvo pa le z eno izpremembo dr. Rozine Fr. Pahernik v razsodništvo. . , j- Predlogi. Ravnatelj Ivan Hribar je stavil z ozirom na zaključke sobotnega zaupnega sestanka sledeča predloga: 1. Skupščina prizna potrebo potovalnih učiteljev in bo tozadevno željo podružnic tudi upoštevala, kakor hitro ji sredstva to dopuščajo. 2. Tajniško in blagajniško poročilo se da štirinajst dni pred skupščino natisniti. Oba predloga sta bila sprejeta. Po temeljitem in impozantnem dveurnem zborovanju je bila skupščina zaključena z narodno himno »Hej Slovani!«