THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED ST\TES OF AMERICA.
amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — odi boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DE LAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGL
IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. '
NAJSTAREJŠI
IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH.
STE V. (No.) 57.
CHICAGO, ILL., SREDA, 23. MARCA — WEDNESDAY, MARC^ 23, 1927.
LETNIK XXXVL
PO BOJIH, KI SO TRAJALI CELI DAN V OKOLICI ŠANG-HAJA, JE MESTO PREŠLO POD KONTROLO KAN-TONCEV. — DOMAČINI V INOZEMSKI NASELBINI ZASTAVKALI. — OBRA MBNE ČETE BELOPOLTNIH MOBILIZIRAJO.
J^^SS Kanton"] ITALIJANSKIM BODO
rvoj cil j — Šanghaj. Celi dan PRIČI F Ni TUN ■o se bojevali s četami severne	1	im Unll.
armado, predno so prodrli do	-
mesta. Inozemsko naselbino ru vaj o ameriški mornariški vo-j jaki. ki so izkrcali v ta namen v San^haju 1500 mož, pa tudi Japonci so prišli na pomoč š 000 mornarji.
General Pišučen, poveljnik severnih čet v Šanghaju, je <!<>bil zavetje v francoskih koncesijah. Takoj ko so prišle južno čete v mesto, so delavci, ' »»načini stopili na stavko v »»h tovarnah, kar je velik 11-rec za tamošnje inozemce, iter i h je okrog -10,000. Ino-:mi, ki so delali po tovarnah, so tudi delo pustili in prijeli za orožje.
St verna armada je brez v i in se ne more ustavljati Kn? loncem. Kar se jih ni po-. 1 zmagovalcem, je bežalo i'alie proti severu. Kantonci so takoj nastavili svoje ljudi
Francoski poslanik v Rimu je protestiral proti lažem, ki jih Italija trosi med svet o Jugoslaviji. — Vršila se bo preiskava, če se Jugoslavija res pripravlja na vojno.
Pariz, Francija. — Fjanco-ski poslanik v Rimu je dobil od svoje vlade naročilo, naj protestira proti lažem, ki jih trosi med svet o Jugoslaviji italijansko časopisje. V uredniškem članku nekega italijanskega lista se glasi, da Francija hujska Jugoslavijo, naj pokaže zobe Italiji. V istem članku se tudi čita, da pomagajo francoski častniki z vojnimi pripravami v Jugoslaviji.
Jugoslovanska vlada je zaprosila pri Društvu narodov za intervencijo. Zahteva, da se uvede preiskava na albanski meji, da bo svet vedel, da Ita-
<X>0<H>CK>0<>0-0<><H>000^
Oglasi
v "Am. Slovencu" imajo vedno dober uspeh. Zlasti zdaj za praznike naj trgovci oglašajo svoje blago. Vsaka družina potroši velike svote za potrebščine za praznike. Slovenski trgovci, zakaj ne poveste slovenskim družinam potom "Am. Slovenca", kaj imate v svojih trgovinah. Drugi oglašajo in delajo business, zakaj
ne
bi š
se vi

00000000000000000<KKX>00000-
LITYINCI PRIPRAVLJENI.
Poljska bo naletela na odpor, ako bo napadla Litvince. — Poljska ojačuje svoje garni-zije na litvinski meji.
NOV TELEFONSKI APARAT.
na policijsko postajo in stre Ijali na skupine, ki so se jiin1 lija laže. ustavljale. En angleški častnik' Nevtralni opazovalci n trije vojaki so bili ranjeni.! jo, d-a so pričakovali,
Angleži so odprli ogenj in treljali s strojnicami.
Inozemsko naselbino loči od ostalega mesta žična ograja J .1 katero so ameriški in drugi ojnki. ki varujejo tujce. Tu-
pr a vida bo
prišlo do krize. Vojna nevarnost med Italijo in Jugoslavijo se čuti že od takrat, ko je Italija podpisala z Albanijo pogodbo.
Iz vsega tega jc tudi raz-
civilisti so pripravljeni in vidno ,da bi v slučaju resnega
oboroženi čakajo, kaj jim bo prinesel jutrišnji dan.
MEHIŠKI UPORNIKI ZMAGUJEJO.
Mexico City, Mehika.
konflikta med Jugoslavijo in Italijo, Francija stala na strani prve. dočim bi Anglija podpirala Italijo. Anglija je že preje dala razumeti, da bo nasprotovala kjerkoli ji bo-dana prilika, razvijanju Slovanov, ker se boji vresničenja združenja vseh Slovanov. Italija ima zdaj prosto roko v Al
/vezne čete so se na vecih] baniji, nad katero deželo ima krajih morale umakniti pred, svoj vpliv — Zcgu je le igrača uporniki. Zadnje čase so na-: v rokah Mussolinija. Ako bi se sprotniki Callesovi vladi veli-] ljudstvo v Albaniji uprlo zo-ko napredovali. Uporniki sO| per Zogujevo vlado, bi Italija po vseh krajih Meksike. Kakor takoj z orožjem upor udušila. zgleda, je vlada proti njim1 Italija se je tudi Rumuniji zna-brez moči. Vlada ima pa no-j ]a prikupiti, toraj ima Jugo-vo sovražnike, ki so nedavno slavija edino zaveznico, na izdali okrožnice, v katerih sej katero lahko računa, da ji bo glasi, da jo ustava od lela 1917f pomagala v vseh ne prilikah — neveljavna, kor je bila sestav- ta je Francija. Ijena od politikov, ne pa od mehiškega ljudstva. DeveHde-1 sot odstotkov ljudi v Mehiki i
se
IZGREDI V NEMČIJI; YEC OSEB TEŽKO RANJENIH.
nasprotuje ustavi, tako glasi na okrožnicah.	j
Zadnje dni so tudi postali!
zelo aktivni mehiški banditi 1	-
To so ljudje, ki se skrivajo v j Berlin, Nemčija. — Med gorah in se živijo le od ropa. j komunisti in skupino rojalistov Napadli so na glavni cesti v, je prišlo do boja v katerem je bližini mesta enajst avtomobi-j bilo več oseb ranjenih; 14 ta-lov in oropali potnike.	I ko težko, da bodo najbrž u-
j mrle. Komunisti in rojalisti so
DENAR ZA VZPOSTAVLJE-NJE MIRU V NICARAGUI.
Managua, Nicaragua. — Na1
se vračali iz izleta in prišli skupaj na mali železniški postaji v bližini Berlina. Eni kot drugi so imeli seboj zastave.
izredni kabinetni seji v petek Rojalisti so napadli komuniste zvečer, katere se je udeležil in jim hoteli vzeti rdečo zasta-tudi predsednik Adolfo Diaz, vo, nakar se je začele z bojem.
se je odobrila ponudba Guaranty Trust kompanije in J. W. Selingman & Co., v New Yorku, za 1 milijon-dolarsko posojilo. Rečeno je, da se bo denar porabil edino le za vzpostavljenje miru in reda v
Nicaragui.
Policija je imela veliko posla, da je vzpostavila red. Ranjence so takoj prepeljali v bolnišnico, več izgrednikov so pa a-retirali. Poročilo tudi pravi, da so razbili vlak.
ŠIRITE "AMER. SLOVENCA'
Riga, Latvija. — Nedavno je bilo poročano, da se Poljska pripravlja na to, da bo zasedla Litvijo. Ker ojačuje vojaške postajanke v bližini litvinske meje, je verjetno, da se na kaj takega pripravlja. Litvinsko vojno ministrstvo pa tudi ne drži roke križem, ampak je začelo misliti na obrambo. Poljska je na tem, da bi se vprašanje Vilne rešilo mirnim potom. Dala pa je razumeti, če ne bo prišlo do sporazuma mirnim potom, se bo poslu žila orožja. Ker pa Lit-vinci ne bodo pustili kršiti svojih pravic, se pripravljajo, da bodo napadalce sprejeli s o-rožjem.
Kakor se vidi, je mir ogrožen na večih krajih v Evropi. So pač ljudje, ki ne mislijo na drugega, kakor na to, kako bi hujskali eno državo proti drugi, da bi se zopet začelo klanje. Ker pa so na površju ljudje, katerim se vojna gnjusi, je upati, da se bodo temni oblaki razpršili in bo zopet posijalo solnce sporazuma in miru. -o-
PRIŠLA BO POMLAD...
Chicago, Tli. — V pondeljek je bil prvi pomladanski dan. Ko smo se prebudili, nas je pozdravilo i— kislo vreme. Okrog osme ure so začele padati snežinke, cel dan je bil podoben Vsem svetom ,nikakor pa ne prvemu pomladanskemu dnevu. Tako v Chicagi in okolici. Iz Rocky gorovja pa poročajo o sneženih zametih.
V	Sweet Spring, Mo., se je prekucnil v hudem vetru bus v vodo, utonila sta "basketball" igralca, Richard Hart-man in Walter Brewer, oba iz Kansas City.
V	Kenoshi, Wis., je vihar napravil ogromno škodo. Vsa telefonska in električna napeljava je potrgana, ena oseba je bila ubita. V Iowa City je vihar napravil nad $100,000 škode. V Cedar Rapids že deset let ne pomnejo tako silnega viharja. V Mendota, 111., so bili zadnje dneve hudi nalivi.
-o-
OGNJENIK NA GORI LASSEN ZAČEL DELOVATI.
Westwood, Cal. — Ognjenika na gori Lassen v Kaliforniji je začel delovati. Iz odprtine se vali gost dim in para, slišati je tudi votlo bobnenje.
New York Telephone kom-partija preizkuša nov telefonski aparat, kakršnega nam poka-zuje slika. Te vrste aparati so v uporabi v Franciji in zelo pripravni.
VOOOOO^OOOOOOOOOOOOOOOOOOOO j
V vašo korist je,
da prečitate tudi vse o-glase. Mnogo se naučite ravno iz čitanja oglasov. Tu vidite, kako se prodaja ta ali ona stvar. Čitaj-te oglase vsaki dan in videli bote, da bo vam to o priliki v korist. Obenem podpirajte trgovce in obrtnike, ki oglašajo v Vašem listu. Omenite jim, da ste videli njihov oglas v "Amer. Slovencu."
^oooooooooooooooooooooo<xh
DRUŽINSKA TRAGEDIJA.
KRIŽEM SVETA.
—	El Paso, Tex. — Mehiški banditi so ubili George IIol-mesa, starega 64 let. Holmes je leta 1919 pobegnil iz Zdr. držav v Meksiko, ko je bil obsojen na petletno ječo, ker je nameraval vtihotapiti generalu Franciscu Villa orožje.
—	London, Anglija.—Francoski poslanik v Moskvi, Jean Herbette, je postal boljševik. Pravijo, da je poslušal govore ruskega zunanjega ministra Čicerina, ki so tako vplivali na njega, da je postal popolnoma rdeč.
—	Silverton, Colo. — V soboto je v tem mestu zavladalo veselje, ko je po 34 dneh zopet dobilo zvezo z ostalim svetom. Zameti so ovirali ves promet, zdaj pa vozijo zopet vlaki in ceste so dostopne.
—	Philadelphia, Pa. — William Branch je s svojo ženo in dvema prijateljema igral karte. Žena je pa bila nepazljiva in slabo igrala. Moža je tako vjezilo, da je zagrabil revolver in jo ustrelil v spodnji del telesa. Ženo so prepeljali v bolnišnico, moža pa v ječo.
—	Enid, Okla. — Dave Bron, star 19 let, ob dol ž en bančnega ropa, je bil obsojen na smrt, ker ni hotel izdati imena svojega tovariša, s katerim sta oropala banko. Ako bo izdal tovariša, se bo rešil smrtne kazni.
—	Budimpešta, Madžarsko. — Policiji je prišlo na uho, da obstoji v mestu samomorilni klub, katerega člani imajo po dvakrat na teden sejo. Na sejah imajo predavanja o samomorih, katere hvalijo.
-o-
TUDI NACIONALISTI PROTI
POVRATKU KAJZERJA.
Berlin, Nemčija. — Bivši nemški cesar Viljem, ne bo več videl svoje domovine. Tudi nacionalistični člani kabineta podpirajo točko v zakonih, ki je za protekcijo republike in prepoveduje povratek Viljema, ne da bi v to privolil Cabinet.
Našli so truplo matere in o črna od dečka, katerega so našli mrtvega v Forest Park. — Pismo so dobili, ki pokazuje, da sta samomorilca izvršila tudi umor.
Chicago, 111. — Včeraj je bilo poročano, da so našli ob Desplaines reki v Forest Park truplo dečka, ki je bil umorjen in položen na ogenj z 0-brazom obrnjenim proti zemlji. Policija je začela takoj poizvedovati, kdo bi bila žrtev in kdo so morilci. Delo je pa bilo težavno, ker ni imela nobenega sledu in žrtve ni nihče poznal. To je bilo v soboto. Naslednji dan, v nedeljo, je pa bila policija obveščena, da so našli na 2. S. Mayfield Ave., A. MacEwen-a, starega 35 let, po poklicu trgovski potnik in Heleno, njegovo 32 letno ženo, na zofi ležeča eden poleg drugega — mrtva.
O tej zadevi je bila obveščena Miss Cora MacEwen, 1308 S. 57th ave., Cicero, 111., ki je sestra MacEwena. Izpovedala
je, da ji je nedavno Helena |ni° s sekiro. Dekle se je ustra-rekla, da se je naveličala živ- jšilo, v sami srajci je zbežalo v ljenja. Pokazala je tudi pismo, jnoč in brat za njo. Podil jo je v katerem je Helena°omenila, jP° vinogradu, pod hribom mu da sta poslala sina "Boba" Je Pa nenadoma izginila izpred proč, ker ji je izmaknil $20.,°«- Ker je ni bilo tekom dneva Na to je Cora šla v mrtvašnico,nazaj, so bili domači v skrbeh, kjer je ležalo truplo dečka, ki kam je izginila. Iskali so jo poje bilo najdeno v Forest Par- vsod v soseščini, nazadnje pa ku, v katerem je takoj spozna-jso obvestili orožnike. Ti so po la Boba.	| stopinjah v vinogradu ugotovi-
Robert Mackenzie, "Bob,'Mi, da vodi sled do vodnjaka poje bil star 11 let in je bil izjsestnika Laha. Preiskali so vod-prvega zakona Helene. Po o- "Jak in iz njega potegnili trup-kolišČinah sodeč, sta ga mati lo dekleta, ki je v obupu in in očem umorila in truplo z strahu samo skočilo v globino avtom odpeljala na mesto, kjer.ter si končalo življenje. Truplo so je našli. Prišedša domu, je ležalo že 10 dni v vodnjaku, sta se zastrupila. Poročena med tem Pa so pri Lahu vodo sta bila šele štiri mesece, neprestano rabili
Iz Jugoslaviie.
PRI PREMOŽNI DRUŽINI V ŽUPNIJI ST. PETER POD SVETIMI GORAMI SE JE DOGODILA STRAŠNA TRAGEDIJA. — DRUGE ZANIMIVE VESTI.
Grozna posledica alkoholskih navad.
V	kraju Bobovec v župniji Št. Peter pod svetimi gorami se je dogodila v družini Marenčič strašna tragedija, ki je napravila globok utis na prebivalstvo celega kraja.
Družina Marenčič je precej premožna, vendar so hčere služile izven doma kot.dekle. Pred nekaj tedni se je vrnila hčerka Ančka, ki je služila v Sedlarjevem pri nekem trgovcu ter je ostala doma. V družini je prišlo do prepira, ker je mati silila hčer nazaj služit, hči pa se je branila iti od doma ter govorila, naj gre še katera druga sestra v službo.
V	preteklem tednu so imeli pri Marenčiču furež, katerega so po krajevnem običaju praznovali s pojedino in popivanjem. Ko so proti 4. uri zjutraj sosedje odšli, so se spravile
šič Franc, posestnikov sin; Bro-darič Anton, posestnikov sin ; Požek Mirko, lesni trgovec; Cerjac Anton iz Rosalnic. Na kolodvor jih je spremljala godba in mnogo Metličanov. Nekateri so jih spremili do Gradaca, a nekateri celo do Novega mesta.
Smrtna kosa kosi neizprosno.
V mesecu in pol je pobrala 14 žrtev. Med temi je tudi 13. m. m.'na Grabrovcu umrla spoštovana vdova Bara Gornik.
Poroka.
V torek, dne 22. m. m. se je poročila gdč. Marija Steletova iz ugledne "Lectarjeve" družine v Kamniku z g. Francom Planincem, železniškim uradnikom v Subotici.
Požar.
V sredo, 16. febr., okoli 7. ure zvečer je nastal požar v hčere z materjo na peč'ter se hlevu PORestnika in lesnega tr-
pogovarjale, starejši sin pa je govca g' Ko,mana v Šmartnem silil v očeta, naj še prinese po- 'pri Sloven.igradcu. Vzrok je bi-lič vina. Mati se je s peči ogla- Ia neprevidnost. Tu imajo nam-
• iT	.. v	,	...	POP r? Acf! nor-i lr 1 ca Inin r> An
sila, da nihče ne bo vec pil, am
pak da morajo vsi spat. To je sina ujezilo, potegnil je mater s peči ter jo pričel pretepati. Hči Ančka pa je zgrabila hrastovo desko in da bi ubranila mater, je lopnila brata z vso močjo po glavi. Udarec je bil premočan, fant se je kar sesedel z razbito lobanjo in kri iz rane na glavi je brizgnila do stropa.
Ko je mlajši sin zagledal na tleh ležečega brata z razbito glavo, je mislil, da ga je sestra ubila in v divji jezi je navalil na
reč dosti peči, ki se lože z žaganjem. Isto je bilo tudi pri Kolmanu: prinesli so kotel take peči v hlev, kjer je bilo žaganje, da ga napolnijo; ker pa je bil kotel še vroč in se je držala spodaj še kaka iskra, se je suho žaganje vnelo in takoj zraven ležeča stelja ter je bil hlev v kratkem ves v ognju. — Prihitele so takoj štiri požarne brambe iz okolice ter omejile požar, da se ni razširil na sosednja poslopja. Posebno so se odlikovali ognjegasci iz Legna. katerih brizgalna je pravzaprav edina dobro delovala.
-o-
Nesreča pri spravljanju drv.
Težka nesreča se je zgodila v Martin vrhu v obmejnih hribih nad Zalim logom, ko je posestnik Jakob Jelovčan vozil na ročnih saneh hlode v dolino, pa ga je po gladki ledeni poti pognalo tako nesrečno v žrd debelo smreko, da ga je pritisnila med noge in mu premečka-la ves spodnji trebuh. Zdaj se po operaciji zdravi v bolnici v Ljubljani.
Vzrok umora in samoumora ni znan.
V petek je nekdo telefonič-
Mater je vest o smrti hčere tako pretresla, da je zblaznela. Sina, kateremu je sestra
no obvestil policijo, da je vi-;razbila glavo, so prepeljali v del mimo Emerson šole na bolnico, pa je malo upanja, da Washington boulevardu, hitro!bi okreval, ker ima razbito lo-vozeč avto, ki ga je vodila banjo. -Ce ga ohranijo pri živ-
ženska, moški v avtu je pa s kladivom tolkel po glavi nekega dečka. Takoj, ko je nežna-" nec to izpovedal, je obesil slu-šalo in ni povedal kdo je. -o-
Ijenju bo ostal vedno bedast.
METLIKA. Kanada. Kakor iz drugih krajev, tako se je tudi od nas, pa baš iz mesta samega, odpra-— Pariz, Francija. — Ured-jvilo 14. m. m. mnogo fantov in nika dveh protifašistovskih li- mož v to novo "Indij o-Koro-stov, ki sta bila zaprta na o- mandijo." Bili so to: Hugo Tan-
toku, kjer imajo Italijani politične jetnike, ki so nevarni državi, sta pobegnila v Francijo.
o
—Merchants, advertise in 'Amerikanski Slovenec."
cin, gostilničar in kavarnar; Weiss Pepič, sin posestnika in usnjarja; Malešič Maks, krojač; Šopčič Ludvik, sin gostilničarja in posestnika; Trček Leopold, krojaški pomočnik; Ogulin Jože, posestnik; Matja-
DENARNA NAKAZILA
ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, itd.
Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraja hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naie banke. Dinarje, ozir. lire smo včeraj poii-
Ijali po teh-le cenah:	
<nn ni«	t 9 45
* 1,000 Din	.......$ 18.60
2,500 Din . .......	9 4*5.75
5,000 Din .	..$ 92.00
10,000 Din .........	$183.00
100 lir	$ 5 20
200 lir	$1010
	
1000 lir	-947.50
Pri večjih svotah poseben popust. Poštnina je ▼ teh cenah že
Zaradi nestalnosti cen je nemogoč« vnaprej cene določevati. Herodajm« so cene dneva, ko denar sprejmemo. - Nakazila se izvrinjejo po poiti aH pa brzojavno.
IZVRŠUJEMO TUDI DENARNB POŠILJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO.
Pisma in pošiljke naslovite sta:
ZAKRAJSEK & ČESARK 455 W. 4tad ST„ NEW YORK. M. T.
"AMERIKANSKI SLOVENEC*
^ Sre'da, 23. marca 1927. ^**
AMERIKANSKI SLOVENEC
Prvi in najiUrejlt slovenski list S Ameriki.
Uataaovljen leta 189L
Izhaja Tlak dan razah nadclj, pon-deljkcT in dneror po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in upravej
1849 W. 22nd St., Chicago, IIL
Telefon; Canal 009A,
Naročnina i
Za celo leto	^
Za pol leta __2.50
Za Chicago, Kanado"in Evropo:
Za celo leto _6.00
Za pol leta _ 3.00
The first end the oldest Slovenian newspaper in America.
Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday, and the day after holidays.
Published by*
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, HI. Phone: Canal 0098.
Subscriptiona:
For one year ____
For half a year.
___$5.00
_2.50
Chicago, Canada and Europe: For one year —_ 6.00 For half a year__3.00
ne priznati te resnice, temveč v svoji sebičnosti še bolj pritiskajo revne sloje k tlom, še bolj jih izkoriščajo. Tn dokler seveda države in vlade to dopuste, se kapitalisti po znanem svobodomiselnem reku sravnajo, češ, človek dela s svojim lahko kakor hoče. To pa je ravno tisto zlo, da človek dandanes ne pozna več usmiljenja, niti nima spoštovanja do svojega bližnjega sočloveka.
Jasno je, da ako ne bodo vodilni krogi spregledali svojih velikih socialnih napak o pravem času, da bo lepega dne nastal strašen kaos v družbi. Toliko prerokovana socialna revolucija mora priti, kajti tudi reveži se zavedajo svojih pravic in kdor se jim bo zoperstavljal, bo naletel na strašen obračun.
DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu Je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača.__
POZOR:—Številka poleg Vašega naslova na listu znaci, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker • tem veliko pomagate listu.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Zapostavljanje delavcev.
Iz delavskih krogov«
ZANIMANJE ZA POLITIČNE ZADEVE V BARBERTONU.
Barberton, O.
V javnih šolah našega mesta Barberton je šolska oblast sklenila izvedeti narodnost šolskih otrok potom popisovanja. Zve-
li rojeni tukaj. Ne glede na to, kaj sem gori zapisal, se nisem mogel premagati, da ne bi sam od sebe povedal moje mnenje pismenim potom nadučiteljici in tudi nadzorniku
V nekaterih zadnjih člankih smo dokazali, kako nove iz- deti hočejo, koliko teh je bilo najdbe in moderna tehnika izpodrivata delavce po tovarnah rojenih v inozemstvu in koliko in rudnikih ob kruh. Denarni magnatje, ki razpolagajo z mi- starišev od šolskih otrok je bilijoni, zmorejo, da nastavljajo v svoje tovarne drage stroje, lo rojenih tam in v kateri drža-V to investirajo syoj denar, dobro vedoč, da ti jim bodo pro- vi. Nič ne bi imeli proti temu, ducirali več kakor ljudje, in da se jim stroji s tem v kratkem ali zdi se, da se za tem skriva času dobro izplačajo, njim pa je dana možnost, da poljubno nekaj druzega. konkurirajo na svetovnem trgu. S tem kajpada ne uničujejo Časopis "Barberton Herald samo delavcev, temveč tudi srednje in male obrtnike, ki finančno ne zmorejo tega, kar zmorejo veleindustrijci s svojim kapitalom. Posledice so, da na eni strani se kopiči brezmejno bogastvo, na drugi strani pa propadajo revnejši sloji v vedno večjo gospodarsko mizerijo.
Ako pogledamo v industrijo premoga, najdemo isto zlo,
poroča o tem med drugim tudi to-le: "Dozdeva se, da barber-tonske šole uče zelo velik del otrok inozemskega izvora v primeri z drugimi kraji po A-meriki. To ustvarja tukaj po-
kakor v industriji železa in drugje. Premogarji n. pr. oprav- sebne vrste problem učenja in
ljajo najbolj nevarna dela na svetu globoko pod zemljo, kjer jih duši smrdljiv in nezdravi zrak, svoje telesne moči izčrpavajo v vlažnih rovih in pri delu nikdar ne vidijo božjega soln-ca, kakor ga drugi na površju. In vendar, kake so njihove razlije premoga in druge olajšave, ki pomagajo k večji in hitrejši mere? Operatorji so navlekli v rove stroje za izpodkopava-produkciji. Posledice so, da se premoga producira več, kakor se je prej, ko je bilo zaposlenih več premogarjev in ko so de- šoli, da takega njih stanja ni lali bolj stalno. Danes povprečno skozi celo leto delajo pre- kriva navadna zabitost, ampak mogarji komaj tri dni na teden, po enih krajih še toliko ne. Premogarji zaslužijo pa seveda tudi radi tegn polovico manj, kakor so v prejšnih časih, kljub temu, da so njih dnevne plače višje kakor v prejšnih časih, zato pa polovico manj delajo.
zahteva posebne vrste ravnanja. To popisovanje bo po mnenju Mr. Lighta tudi razjasnje-valno, kar se tiče stanja šolske izobrazbe otrok. Pokazalo bo, da v slučajih, kjer so nekateri inozemski otroci zelo nazaj v
Premogarska stavka neizogibna.
Kakor izgleda, ni nobenega upanja več, da bi se skušalo preprečiti stavko od strani operatorjev. Zdaj je jasno in dokazano, da operatorji nalašč zavlačujejo z mezdno konferenco, samo da izsilijo stavko na osrednjem kompetativnem polju mehkega premoga.
Ohajski operatorji baje delajo načrt, da uvedejo "open shop" — sistem odprte delavnice, kar pomeni, da s tem napovedujejo javni boj premo-garski organizaciji.
Iz Kentucky in West Virgini-je se poroča, da vlada na polju neunijskega premoga velika aktivnost, da se zaposluje več delavcev in da se vse pripravlja za najobširnejši obrat, ki bo mogoč. To znači, da hočejo
tukajsmh, .	. .. .	,
„ . TT T T . , . ^ , ..s tem zadati kar najhujši uda-sol, Mr. U. L. Lightu. Ta zadnji	. .
... j. , . jrec organiziranim premogar-mi je tudi odgovoril ---------
so taki zato, ker nimajo zadostnega stika z amerikansko izobrazbo. Drugo popisovanje, potom katerega se bo dognalo
pismeno to-le: "Bral sem pismo, katero ste pisali in tudi ono, katero ste pisali na Miss S . . . Jaz zelo cenim Vaše zadržanje in vas zagotavljam, da ne bo nobene debate med nama vsled stališča, katerega Vi zavzemate. Namen tega popisovanja ni niti najmanje delati razlike, ampak ono je vsled tega, da nas naredi bolj pozorne v delu, katerega mi skušamo izvesti, to je, narediti vse naše otroke ameriškega tipa, kakor vaše pismo kaže, da ste vi. Inozemski otroci, amerikanski otroci; nikdar si ne pustite misliti, da bi ml tako čutili. Vsi so naši otroci. Naša naloga tega popisovanja je jasna. Otroci iz domov, kjer ni angleške govorice, nam povzro-'. čajq težak problem, drugačen od onega po onih otrocih, kateri pridejo iz angleško govorečih domov. Učiti otroka prav, je potrebno, da učitelj pozna
jem.
Kakor vse izgleda ne bo stavka tako hitro poravnana. Dal Bog, da bi bila v najkrajšem času. Toda če se sme soditi po aktivnostih neprijateljev organiziranih premogarjev, zna stavka trajati do jeseni, takega mnenja so nekateri nepristranski opazovalci te gigantične borbe med premogarskimi baroni in delavci premogarji.
-o-
Angleški premogarji zavrnejo dvojno unijo.
V vrstah angleških premogarjev se pojavlja zopet veliko vznemirjenje, ker lastniki rovov prelamljajo razne pogodbe s premogarji. Dosedanji sistem tehtanja premoga je baje odpravljen v dveh premogorovnih distriktih v Kentu in Leicestershire. Premogarji se temu upirajo m izbruhnila j t že lokeiliin
niške prostore družbe in iste razbili. Intervenirala je policija, a prepozno, da bi rešila u-radniške prostore družbe.
-o-
O delavskih razmerah na Kubi.
Malokje vladajo tako tiranske delavske razmere, kakor vladajo ravno na Kubi. Železničarji so vsled teh razmer pred nekaj časom zastavkali. A pomagalo ni, ker vlada na kubanskem otočju je pometala delavske voditelje v ječo, več pa jih je izginilo na nepojas-nen način. Ameriške družbe, ki obratujejo na Kubi sladkorno in drugo industrijo, postopajo proti delavcem nadvse brezobzirno. Eksekutivni odbor Ameriške delavske federacije je poslal težko obtožbo kongresu radi škandaloznih socialnih razmer, ki vladajo med delavci na Kubi. Obtoženi so kubanski predsednik Machado in nekatere ameriške družbe. A kongres se za to vprašanje kot kaže, ni zmenil, dasi je nad vse nujno, ali pa vsled zaključnega kongresnega zborovanja še ni prišlo na dnevni red. Vseeno pa to pokazuje, da imajo kubanski krvniki še nadalje neomejeno prostost pri preganjanju delavcev in njihovih voditeljev.- .
-o-
stavka v južnem delu Walesa, ozadje otroka. Naloga tega po- Delavski poslanec parlamenta pisovanja je priti v ozadje. Člo- v Londonu, Mr. Spencer, pravi-vek more doseči najbolje samo jo poročila, da je organiziral
Kljub temu pa se denarni magnatje prav nič ne sramuje- pod in nenormalne učence, je jo, temveč pridejo na dan z zahtevami, da je treba premogar-. tudi v teku."	'tedaj, ko natančno pozna ka- neko dvojno kompanijsko uni-
Ve e kovost materijala, s katerim jo v Nottinghamshire, katera
_	x i ^ i i -v. dela. Naša želja je, da so otroci pa je škodljiva premogarski or-1 javnost,
spravljanje premoga na površje stane manj, kakor je stalo v šolah vse take otroke, kojih !ponosni na gvoje starige in na ganizaciji in organizirani pre- prišli temu na sled in že grozi
jem znižati plače. Na drugi strani pa je dokazano, da je v da-| Tako poroča ta list. nasilji dobi produkcija premoga večja, kakor je bila in da' pa sem tudi to, da se v naših s
Kakšne so delavske razmere v Nemčiji.
V Nemčiji je po vojni zavladal duh, da nemška industrija ne bo v stanu tekmovati z industrijo drugih narodov in držav, ako ne bodo k temu pomagali delavci. Zaradi tega so nemški industrijalci uvedli 0-, 10-, in po enih krajih 12-urni delavnik. Nemški nacionalisti so na ta način blufali delavske sloje, da se a tem pomaga državi. Sta tistika zadnjih dveh let pa pokazuje, da so nemški kapitalisti pobasali milijone dobička zgolj radi tega, ker so s pomočjo patriotizma, ki je nemškim delavcem zelo pri srcu, blufali Delavski voditelji so
Resnica je pa seveda čisto drugačna. 2e tisočkrat je dokazano, da je krščanstvo vedno zagovarjalo uboge in preganjane po krivici. Kristusova cerkev je bila vedno revnim in preganjanim to, kar je morski svetilnik ladiji na zgrešeni poti. Naši socialisti, ki s povečalnim steklom gledajo na vsako besedo katoliške duhovščine in iz vsake drobtinice napravljajo gore laži, niso te dni nič poročali, kako se je v Scranton, Pa., potegnil katoliški župnik za pre-mogarje, katere v tamošnji o-kolici družbe odslavljajo, ali pa jim dajejo komaj po par dni dela v tednu. Rev. P. J. Murphy, župnik v Olyphant, Pa., je te dni, ko je premogarsk? družba Hudson Coal Co. prekinila za več dni z delom, to-le povedal s prižnice:
"Ljudje, ki so pognani v brezposelnost, mislijo zelo resno o krivični in neznanstveni metodi in bedastem gospodarskem sistemu, ki vlada med delavci in delodajalci. So li kapitalisti v tej deželi slepi, gluhi in mutasti? Ali ne vidijo nevidne roke. ki jim piše na steno usodo, ako ne odjenjajo in spremene svoje taktike do delovnega ljudstva, do mož in žena, ter skušajo napraviti iste srečne, zadovoljne s tem, da bi delili dobiček pravično in primerno z njimi? "
To je le par stavkov njegovega govora. Pa bodo spet priko-bacali naši socialisti in vsi, ki jim sekundirajo: Ja, "farji" so največji sovražniki delavcev....
prejšnih časih. Torej, kje ostaja dobiček? Vsakdo lahko ve stariši so prišli sem iz starega in vidi kje!	j kraja, ima in kliče za inozem-
To zapostavljcnje delavcev kliče po takojšni odpomoči. In ice (foreigners). Večkrat se zdi sicer poklicana bi bila najprvo v to država, katere dolžnost je kot da bi naše javne šole liote-
ščititi vse sloje enako. Delovni čas je treba razdeliti tako, da bo za vse dovolj dela in zraven tudi jela. Dobiček, ki ga nosijo produkti, pa naj si bodo te ali one vrste, naj se deli pošteno tudi med one, ki proizvajajo in od dela in zaslužka žive. Država bi morala imeti nad vsem tem kontrolo, kajti industrijski magnatje so prelakomni, da bi dobiček sami pošteno delili med one, ki proizvajajo. Kajti če pogledamo v današnjo družbo, ne vidimo druzega, kakor nesramno barantanje eden z drugim in vsak le gleda na kar največji dobiček, ki je pri barantanju mogoč.
Ali bi v industriji ne vladal lahko mir in sporazum, če bi pristali delodajalci in delavci na pošteno pogodbo, ki bi nudila obem kar jim gre? Kako lahko! Toda črna sebičnost in lakomnost po nezmernem dobičku goni denarne magnate, da pozabijo na delavca, kadar je treba deliti dobiček.
Pri vsem tem pa nastane vprašanje, kam bo družba prišla, če bo nadaljevala v tej smeri. Na eni strani se kopiči bogastvo, na drugi strani raste revščina in uboštvo. Bogastva je deležnih le nekaj oseb, revščine in uboštva po skoro splošna družba. Na Wall Street v New Yorku so mobilizirani v zlatu in srebru bilijoni in bilijoni, tako v Londonu na Downing St., tako v Parizu in drugih velemestih. Milijoni revežev pa strada. milijoni mater in očetov nimajo niti najpotrebnejšega za svoje lačne otroke! Kam vodi ta gospodarski sistem, če ne naravnost v propad? Ampak odgovorni faktorji nočejo videti
le delati neko razliko med otroci vsled narodnosti. To pa ni le neamerikansko, ampak proti-postavno. Mi kot državljani in kot davkoplačevalci se bi morali bolj zanimati za mestne in šolske zadeve, posebno naš politični klub ne bi smel spati od volitev do volitev in se samo takrat prebuditi za par dni. Ako hočemo, da se bo nas upoštevalo in poznalo, moramo nastopati kot skupina organiziranih državljanov.
Hvalo pa moramo izreči tu-kajšnemu društvu Slov. Ženske Zveze št. 6, katero se je na seji izjavilo, da se bo za stvar gori omenjeno zavzelo. Ne pustimo se zasramovati. Res je, da naš narod nima tako velike kulture kot skupen ameriški narod, kateri pa je tudi izšel iz ino-zemcev, vendar pa je znano, da naši otroci niso ravno odzadaj od drugih, katerih stariši so bi-
deželo, iz katere so njih stariši mogarji so odločno proti vsaki prišli. Človek, kateri ni zvest cepitvi organiziranih premo-rodni zemlji, ne bo zvest Ame- garskih vrst. Premogarji so rikanec. Nobenega konflikta ni mnenja, da se naj poslanca med ljubeznijo človeka, katero Spencerja izključi kot delav-
ima do njegove žene in ljubeznijo, katero ima do njegove matere. Jaz zelo cenim vaše odkrito pismo in sem gotov, da bote cenili to, kar mi skušamo narediti sedaj, ko veste naš namen." — (Podpis.)
Upam, da sem zadosti jasno razložil in da bote sami vedeli sklepati nadalje. Mi vsi, ne samo, da imamo pravico vedeti, kako in kaj, ampak imamo tudi pravico kritizirati in to je celo naša dolžnost.
Ant. Okolish.
-o-
Širite "amer. slovenca«
POLEG TVOJEGA NAŠLO VA na listu je datum, do kedaj imaš plačan list. Ako ti je potekla naročnina, ponovi jo, ker izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški.
skega poslanca vrst.
iz delavskih
Tipografična pomota povzročila pob-uno v Varšavi.
Iz Varšave poročajo, da je neka ameriška družba po imenu Ulen & Co., ki gradi mestno kanalizacijo v predmestju Czenstochau, izročila oglas nekemu tamošnjemu lokalnemu časopisu, da potrebuje 40* delavcev. Tiskarjem pa se je pripetila napaka, da so ustavili mesto 40, številko 400. Posledice so bile, da je prihitelo veliko število delavcev vprašati za delo. Družba jih je najela 40, ostalim pa je izjavila, da jih ne rabi. Ko so delavci, ki so vpraševali za delo, zvedeli, da je družba najela samo 40 delavcev, oglas pa je omenjal, da potrebuje družba 400 delavcev, so se navalili na urad-
v tem oziru velik preobrat v nemški industriji. Pričakuje se hudih borb med delavstvom in industrijalnimi magnati. Delavstvo vseh strok zahteva osem-urni delavnik. Kapitalisti se pa kajpada temu upirajo. Ce znamenja ne varajo, bo v kratkem nastal hud boj med delavci in kapitalisti v Nemčiji. Nemški delavci danes dobro vidijo, kako grdo so jih izkoristili nemški kapitalisti s svojim blufanjem, da je daljši delovni čas zato u-veden, da se pomaga državi iz gospodarske krize. V resnici pa je bilo to le v korist nemškim kapitalistom.
-o-
Duhovniki so sovražniki delavcev?
Tako kaj radi čečkajo naši rdeči "selfappointed" delavski voditelji na Lawndale. Seveda, kdor verjame, da je zemlja šti-rivoglata, ta lahko to verjame, in kdor hoče verjeti, da so duhovniki sovražniki delavcev, tudi lahko verjame, če rajši verjame laži kakor pa resnici.
"Yellow Dog" kontrakt pred zbornico v Ohio.
"Yellow Dog" kontrakt je pogodba, katero rabijo po odprtih delavnicah. Delavec, ftf vpraša za delo, podpiše družbi posebno kontraktno formo, kjer se odpove linijski organizaciji in vsem njenim pravi-c*yn. Ako takega kontrakta ne j podpise, navadno dela ne dobi. Na tak prostaški način postopajo industrijski magnati po odprtih delavnicah proti delavskim organizacijam. Ker je pa tako ravnanje od strani družb naravnost nečastno in krivično ter poseganje v osebne pravice vsakega posameznika, so delavske organizacije v Ohio predložile predlogo državni zbornici, da se te nesramne pogodbe, "Yellow Dog" kontrakt, — katere vsiljujejo delavcem, odpravi in prepove. — Poročilo pravi, da dobro vedo, da v Clevelandu dela nad 5000 delavcev, ki so podpisali družbam te nesramne pogodbe. V kak prilog se bo zbornica izrekla, se še ne ve.
-o-
Brezposelnost na Irskem.
Na Irskem vlada velika brezposelnost tekom zadnjih dveh let. Delavske družine so silno obubožane in v večih okrožjih so odvisne od javne pomoči. Kot vzrok se navaja to, da se v Angliji zapostavlja irske produkte. Drugam pa irski produkti nimajo izvoza.
99
P0YEST 0 "FRONKIH.
(Dalje.)
Matevž je bil že nevoljen. Če ne bo drugače, treba bo Macuna prisiliti, da pokaže, kaj hoče in kaj misli. Treba ga bo prehiteti, sicer bo preveč pripravljen in potem mu bo težko priti do živega. Samo, kako bi?
Macun je ljubil kozarček vina. Skoro vsako nedeljo popoldne, takole proti večeru, jo je mahnil k Ančniku na pijačo in na P9govor z možmi. To je vedel tudi Matevž. Vedel je pa tudi, da je pijača že marsikoga izdala, da je pokazal, kakšen je. In je stopil takole nekaj nedelj tudi on med može. Celo za pijačo je dal parkrat. Eno tistih nedelj je napadel tudi Macuna.
"Zakaj te ni nič več k nam?" začel je zvito vpraševati Macuna.
"I, zakaj ? K vam in v druge hiše: nika-
mor ne zahajam dosti. Ob delavnikih ni časa, ob nedeljah pa spet rad malo poči-jem. Edino semle k Ančniku rad pridem, da malo posedim med možmi, v pošteni družbi."
"Kaj hočeš s tem reči: v pošteni družbi?'
"I, no! Ali niso vsi tile možje pošteni?"
"So! Nič ne rečem. Ali pa mar pri nas nismo pošteni?"
"Ne vem."
"Zakaj ne veš?"
"Sam veš. O vaši hiši se marsikaj govori."
"No, kaj ? Rad bi vedel."
"Kaj boš radoveden. Dobro veš, da vsi ljudje govore, da imate pri vas ukraden denar."-
"Kdo ga je pa ukradel?"
"Kdo? Menda vi trije. Kaj jaz vem? Zraven nisem bil."
"Slišite/ možje," se obrne Matevž do drugih mož, "ali ste slišali, kaj mi očita naš
sosed Macun?"
"Nič nismo slišali," se oglasi eden za vse.
"No, Macun, povej jim!"
"Saj nisem neumen."
"Neumen, neumen! Pameten si. Zato pa govori!"	-
"Pa ne bom."
"Moraš!"
"Kakor hočem."
"Bom pa jaz povedal. Možje! Macun mi očita, da imamo mi trije, Žirovci, kakor vi pravite, ukraden denar. Vi ste priče!"
"Mi nikoli!" se oglasi spet eden izmed mož.
"Kanalje!"
"Kakor hočeš. Če se misliš prepirati, raje doma ostani. Mi smo pošteni možje in ne potrebujeifto sitnežev."
"Pošteni, pošteni! Vedno ta pošteni! Ali mar mi nismo?"
"Matevž, dosti ga'imaš," pravi Ančnik, "kar domov pojdi, bo najbolj prav. Prepira
v hiši ne maram!"
"Saj bom šel! Duše salamenske! Bojim se vas?"
Vrgel je nekaj denarja na mizo: "Na, tu imaš! Nazadnje boš še rekel, da nisem pošteno plačal."
Matevž je razburjen odšel.
Vsa družba je obmolknila. Prave zabave tisti večer ni bilo več. Polagoma se je gostilna izpraznila. Možje so šli vsak na svoj dom.
Čez dobrih štirinajst dni pa je hodil po hišah mož s cesarskim orlom na kapi in nosil možem papirje.
"Kaj pa bo?" so vpraševali možje.
In kmalu je vedela in govorila vsa vas, da Zirovčev Matevž toži Macuna.
VI.
V starodavni loški graščini, tam kjer ima zdaj uršulinski samostan svoje sloveče šole, kjer je bil nekdaj sedež frizinskih ško-
fov, kadar so prišli pogledat svojo loško posest, tam je bil tiste dni sedež cesarskih u-radov. Davke smo plačevali "na gradu," pravdali in tožili.smo se "na gradu," če se nisi iznebil denarja pri eni gosposki, si se ga pa pri drugi.
Na tem kraju se je začela krog 1. 1820 tista sloveča pravda med Žirovčevim Matevžem in med Macunom. Sloveča pravim, zakaj ta pravda je bila začetek dolgotrajnih pravd, ki so šle iz desetletja v desetletje, ki so pokopale par čednih gruntov in jih izbrisale za vedno iz zemeljskega površja. Sloveča pa tudi raditega, ker je bil tako proti koncu tega pravdarskega boja poklican na pomoč celo prvak naših pesnikov, dr. France Prešeren, pa je svojo pomoč odklonil baje z besedami: "Ne bom jaz mešal te reči; preveč je vmes krivice in grdobije in sovraštva. Ta reč ni zame."
(Konec prih.)
^ Bred g, 23. JnaTCS 1921^"
"AMERiKANŠttt SLDVfeNEC*
Z&padna Slovanska
DENVER. COLO. NASLOV IN IMENIK GLAVNIH URADNIKOV ZA BODOČA
Štiri leta:
UPRAVNI ODBOR:
Predsednik: Anton Kochevar, 1208 Berwind ave.. Pueblo, tfolo. Podpredsednik: John Shutte, 4751 Baldwin C t., Denver, Colo. Tajnik: Anthony Jeršin, 4825 Washington Street, Denver, Colo. Blagajnik: Michael P. Horvat, 4801 Walhington Str., Denver, Colo. Vrhovni zdravnik: Dr. J. P. Snedec, Thatcher Building, Pueblo, Colo.
NADZORNI ODBOR: Predsednik: Joseph Pritekel, 322 W, Northern Ave., Pueblo, Colo.
1.	nadzornik: George Pavlakovich, 4717 Grant Street, Denver, Colo.
2.	nadzornica: Mary Grum, 5117 Emerson St, Denver, Colo.
POROTNI ODBOR:
Predsednik: Dan Radovich, Box 43, Midvale. Utah.
1.	porotnik: Joe Ponikvar, 1030 E. 71st Str., Cleveland. O.
2.	porotnik: John Kocman, 1203 Mahien Avenue, Pueblo, Colo.
URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec," 1849 West 22nd Street, Chicago, IlL
Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glavnega tajnika, vse pritožbe pa,na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem, spremembe zavarovalnine, kakor tudi sumljive bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika.
Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom drugih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopi jo. Kdor želi postati član rveie, naj se oglasi pri tajniku najbližnjega društva Z. S. Z. Za ustanovitev novih društev zadostuje osem oseb. Glede ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila in potrebne listine.
SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO!
YELIK0 ZAMUDITE,
FINANČNO POROČILO Z. S. Z. ZA MESEC FEBRUAR 1927.
DOHODKI. <

St.	Snirt.	lioln.	Puškod. & Onemogli		Strošk.	Bond	
dr.	sklad	sklad	operacij.	sklad	sklad	taj.	Skupaj
i	161.24	134.40	19.90	3.78	68.00	2.50	382.62
3.	230.18	215.10	28.70	5.74	84.00	2.50	566.22
4.	25.19	19.70	2.70	.54	6.75	2.50	57.38
5.	152:70	128.10	34.90	3.38	42.25	2.50	363.83
6.	29.00	28.20	3.00	.60	7.75	2.50	71.05
7.	139.50	98.20	14.30	2.8o	35.75	2.50	293.11
s.	29.85	31.30	3.90	.78	9.75	2.50	78.08
	So.12	87.00	10.90	2.20	27.50	2.50	216.22
11.	32.12	32.00	4.00	.80	10.00	2.50	81.42
12.	10.80	13.80	1.40	.28	3.50	2.50	32.28
13.	15.72	14.90	1.90	.38	4.75	2.50	40.15
14.	37.86	46.80	4.40	.88	12.25	2.50	104.69
15.	2S.49	24.10	2.30	.46	5.75	"" 2.50	63.60
16.	148.12	120.-10	17.80	3.56	57.00	2.50	358.38
17.	28.00	33.80	3.80	.76	9.50	2.50	78.36
20.	23.14	IS.20	2.60	; >	6.50	2.50	53.46
21.	00.02	09.30	.6.80	1.26	22.25	2.50	162.13
> >	00..V)	83.90	S. 10	1.04	23.00	2.50	209.53
23.	42.57	42.50	4.80	.96	19.00	2.50	112.33
24.	9.07	12.10	l.so	.36	11.00	2.50	36.83
25.	15.65	22.10	1.90	.38	4.75	—.—	44.78
26.	28.93	35.70	2.90	.58	7.25*	2.50	77.86
27.	25.47	2S.40	2.00	.40	5.00	2.50	63.77
2«.	17.M	18.50	2,30	.46	5.75	2.50	47.12
20.	49.11	32.00	4.60	.92	11.50	—.—	98.13
30.	42.R4	53.00	4.20	.84	17.25	2.50	120.63
31.	11.27	13.20	1.30	.26	3.25	2.50	31.78
f >	14.10	22.10	2.00	. .40	7.90	2.50	49.00
33.	0.14	8.60	1.20	.24	3.00	2.50	24.68
34.	18.37	24.70	2.00	.40	5.00	2.50	52.97
35.	14.25	15.10	3.90	.38	4.75	——	38.38
	1620.H2	1536.20	206.30	37.00	534.45	70.00	4010.77
Joseph	I). Grigsb	v & Co. I	'ovrnjeni dozoreli obrest		na obveznici....		2.33
! M ušlvo Zapadni		Junaki povrnilo nagrado					3.00
spremembe med članstvom z.s.z. za mesec februar 1927.
Pri št. 1. zopet sprejeti: Joe Podlipnik, 2426, r. 32, zav. $1000 in $1; Frank Gornik, 2111, r. 18, zav. $1000 in $1. Susp.: Andy Gate, 2961. r. 16, zav. $1000 in $1.	t
K št. 3. pristopili: Frank Skervanc. 3394. r. 40. zav. $250 in $2; Jennie Skeryanc, 3395, r. 32. zav. $1000 in $1. John Novak, 3396, r. 21, zav. $250 in $2; Louise Hochevar, 3397. r. 37. zav. $500 in $1; Josephine F. Pike. 3398, r. 29, zav. $500 in $1. Črtan: James Milansky, 3215, r. 45. zav. $1000 in SI. Umrl 25. januarja 1927: Martin Brodarich. 744. star 40 let. Vzrok smrti: Srčna bolezen. Zavarovan za $500. Pristopil k Zvezi 11. novembra 1911. R. 24. Prestopili od št. 16.: John Jeršin, 2050, r. 29. zav. $1000 in Si: Amelia Jeršin, 2051, r. 25. zav. $500 in $1.
K št. 4. pristopil: Jake Patrick. 3399. r. 16, zav. $500 in $1. K št. 5. pristopil: Ignatz Vevnikar. 3400, r. 38, zav. $500 in $1. Povišal smrtnino iz $500 tia $1000: Joe Mohar. 921. r. 34. Susp.: Frank Bučar. 834, i. 34. zav. $500 in $1.
K št. 7. pristopila iz ml. odd.: Anna Judish, 3401, r. 16, zav. $1000 in $1. Susp.: Clara McConaty, 2908. r. 41. zav. $500; Rose Arko, 2899. r. 16, zav. $1000 in $1.
K št. 9. pristopila iz ml. odd.: John Levstik. 3402. r. 16. zav. $1000 in $1; Frank Starika, 3403. r. 16, zav. $500 in $1.
Pri št. 12. susp.: Blaz Pauchnik. 2567. r. 41. zav. 0250 in $2. K št. 14. pristopila: Katherine Bezvack. 3404, r. 21. zav. $1000 in $1. Od št. 16. prestopili k št. 3.: John Jeršin, 2050 in Amelia Jersin. 2051. K št. 21. pristopili: Valentine Novljan, 3419, r. 37, zav. $250 in $2; Frank Ošaben, 3420. r. 40, zav. $1000 in $1. John Kafsich Jr., 3418, zav. $500 in $2. Zopet sprejet: John Mohorcich. 2200. r. 28. zav. $250 in $2.
K št. 24. pristopili: Angela Kenick, 3406, r. 17. zav.-$1000; Diana Ya-nich, 3405, r. 16. zav. $1000 in $1; Mary Papesh, 3407, r. 44, zav. 500 in $1. Umrla 10. febr.: Johana Kocman, 2206, stara 40 let. Vzrok smrti: Srčna bolezen. Pristopila k Zvezi 9. julija 1919, r. 32. Zavarovana je bila za $1000.
K št. 28. pristopila: Frances Schenk, 3421, r. 19, zav. $500 in SI. Susp • Anton Podlogar. 2928. r. 38, zav. $250 in $2.
K št. 29. pristopile: Johana Maver, 3408. r. 30, zav. $500 in $1; Mary Yin-tar. 3409. r. 33. zav. $500 in $1: Marv Butara, 3410. r. 23, zav. $500"in	.
Mary Kučer. 3411. r. 23. zav. $500 in $1; Frances Staro. 3412. r. 37, zav. $500 .DOjniska tolpa, ki je S svojim in $1: Mary Stanovnik. 3413, ,r. 2S, zav.. $500 in $2.	'	- - -
K št. 30. pristopila: Edward Minetti," 3414. r. 29,' zav. $1000 in $2; Battista Rotta. 3415. r. 37.. zav. S500 in $2.
Pri št. 31. susp.: Andrew Kunaver, 3114, r. 32. zav $500 in K št. oo. pristopila: Evylin Cylet, 3422. r. 25, zav. $1000 in $2; Nicholas Culct. 2423. zav. $1000 in $2.
K št. 34. pristopi!: Jim Powhleb. 3416, r. 33. zav. $500 in $2 Zopet sprejeti: Joc Bratma, 3275, r. 39, zav. $500 in $2. Susp.: Mike Lalich, 3278 r 40
zav. $1000 in $2.	V.,
K št. 35. pristopil: Matt Vivoda, 3417, r. 39, zav. $500 in $2. Za gl. urad Z. S. Z.	,	s*
ANTHONY TERŠIN, gl. tajnik.
o-
ako ne citate vsake številke "Amer. Slovenca!" Kako zanimiva je n. pr. povest "Roža sveta!" V kratkem začne v podlistku izhajati nova, nadvse zanimiva povest "ATALA." Naročite se takoj na list, da bote čitali povest od kraja! — Koliko zanimivih in poduč-nih člankov in druge tvarine gre mimo vas, ako ne citate vsake številke lista. Vsaki petek izhaja "Am. Slovenec" redno na šestih straneh in v tej številki je zbrano najzanimivejše raznovrstno čtivo. Naročite se na dnevnik in čitajte ga vsak dan. Za člane ZSZ. stane dnevnik za celo leto $4.25, za pol leta $2.15. V Chicagi in Kanadi za celo leto $5.25 in pol leta $2.65. To pa zato, ker za Chicago in Kanado je treba devati na list znamke. To je samo za članstvo Z.S.Z., katera doplača sama za eno številko v tednu, ki je glasilo organizacije. Naročite se na dnevnik!
PREKMURSKI ČARUGA.
Že pred leti se je pojavila v srednjem delu Prekmurja raz-
DRUŠTVENE VESTI IN NAZNANILA.
Skupaj ................................
Preostanek 1. februarja 1927
Skupaj Skupni izdatki
v februariu 1927.
IZ URADA TAJNIKA DR. "SOLNČNA ROŽA," ŠT. 35 Z. S. Z.
Milwaukee, Wis.
Kakor vam je znano, smo tukaj ustanovili društvo "Soln-čna Roža" in isto priklopili k Zapadni Slovanski Zvezi, katera je 100% solventna, neodvisna od verske in politične strani, za kar je še posebno priporočljiva našim rojakom širom Amerike.
Naš glavni odbor je znižal pristopnino do 31. dec. 1926. sedaj pa isto podaljšal do 30. junija 1927. Zato je pristopnina v naše društvo še vedno prosta in za Slovence je to lepa jPrilika, ki se jo splača poslu-žiti. Ta ugodnost je vam, dragi rojaki, ki še niste pod zastavo našega društva, na razpolago. Obenem apeliram tudi na člane, da naj vsak kolikor mogoče
-'agitira in vsak naj dobi vsaj
^ 4010.77 |enega in potem novi zopet vsak /0,(lll'"/ po enega, da bomo naredili na
79.027.17 ,ta način veliko društvo, katero 4162.51

ivažnim — diplomatskim vprašanjem, ki ga je sprožil strašen atentat krkavskih fašistov na tamošnjega župnika. "Popo-jlo" hoče vse reducirati na zgodbo z žico, ki so jo fašisti nastavili župniku čez pot, da bi ga ulovili, in trdi, da so žico nastavili dečki, da bi ujeli dekleta. Kdo bo "Popolu" verjel? "Popolo" je tako junaški, da ugotavlja, da je župnik Silvani samo žrtev svoje strašne bojazljivosti." In kako je tem gospodom pri srcu "to dobro in skromno ljudstvo, ki mu je zaprtje cerkve povzročilo bolest, užaljenje in grenkost!"
Dobremu slovenskemu prebivalstvu je res težko, da mu je bila cerkev zaprta, in tudi škofa je šlo prosit v Trst, naj mu dobrega duhovnika vrne. Škof zaenkrat ni mogel ustreči želji pri stvari nedolžnih vernikov, ker ne more poslati svojega duhovnika v žrelo volkovom, ki se jpo listih kažejo kot pohlevna
pridnim ponočnim delom vzbudila med prebivalstvom mnogo nemira in tudi strahu. Drug za drugim so se vrstili večji in manjši vlomi, a povzročeval-cem ni bilo mogoče priti na sled. Zasledovanja pa so naposled le vodila do uspeha in dognalo se je, da ima Prekmurje v osebi Jožefa Balažiča nekakega drugega Čarugo,^ki sicer še nima na vesti toliko in tako težkih zločinov ko pravi Čaru-ga, a je za okolico, kjer se pojavi, morda ravno tako nevaren ko prvi. Ko je orožništvo mislilo, da ga že drži v rokah, se je odigrala na Bistrici ona žalostna noč, ko je en orožnik izgubil življenje, kar je imelo za posledico dolgotrajne sod-nijske razprave pri mariborskem sodišču ki so iztrgale iz razprtem tisku. Prišlo je tako i1}0 večino samomorilcev tvorijo žepov obtožencev mnoge tiso- daleč — kakor je ljubljanski ,židie- Vzroki so službene nečake. Balažič je bil ujet in od- "Slovenec" poročal, _ da je l)rilike> zapravljeni državni doveden v ječo v Maribor. A ka- :moral tržaški škof odpeljati č. ,nar> razočaranje nad življe-kor marsikateremu prefrigane- g. Silvanija v avtomobilu v njem in komunizmom ter rod-
mu in izučenemu zlikovcu, se ,Trst. Škof je dal tudi cerkev binske nesreče. ____
SMRT RUSKEGA PISATELJA 'je tudi njemu posrečilo uiti. V zapreti in sv. hostijo je spravil j hiše in lote na prodaj V Parizu je umrl šele 59 let Prekmurje pa se ni več podal, župnik iz Šmarij v svojo cer-|PRODA Hišo 10 sob. furnace, 50
ker se v domači okolici ni čutil kev.
Ne pretiravamo!" piše zdaj
bo v ponos naselbini in ZSZ.
Naše geslo naj bo vedno: Gledati neprestano naprej na vse strani za novimi člani, kakor gleda naša "Solnčna Roža" od vzhoda do zahoda, kakor gre solnce s svojimi žarki. Zato bratje in sestre na delo, da "bomo poslali na prihodnjo konvencijo, ki se bo vršila 1. 1929 v mestu Leadville, Golo., najvišjem mestu na svetu, vsaj -2 delegata.
Z bratskim pozdravom!
Mark Matjašič, tajnik. -o-
star ruski židovski pisatelj Sej-mjon Juškijevič. Bil je po po- varnega. Podal se je v sosedno
spravijo na dan. Njegov pojav, ko je bil še v domači okolici, je bil naravnost skrivnosten. Nenadoma se je pojavil, naslednji trenutek pa je že izginil, ko da ga je megla odnesla. Iskali so jagnjeta. Ti ljudje so še danes ga v skrivališčih, ki jih je imel absolutni gospodarji v Krkav-vse polno. Vse to je bilo brez- eih in v4 vsej Istri, kjer nima uspešno. Ko pa se ga ni nikdo prefekt nobene " besede. No, nadejal, se je prikazal tudi škofovega nastopa pa so se ven-med dnevom, izvedel svojo na- dar precej ustrašili. Zato je bi-kano in se zopet skril. Vsa oko- io treba obrniti vse v smešno lica si je oddahnila, ko je bil in škofa samega napasti. Pač prvikrat ujet. Splošno bo druž- znamenje, da jih je škofov ko-ba rešena precejšnjega breme- rak zadel.
na, ako se ga za vedno reši. j	-o-
--o--SAMOMORI V LENINGRADU
Zadelo jih je.	"Krasnaja Gazeta" poroča o
Fašisti v Kvkovcih niso opu- stalnem naraščanju samomorov stili najmanjše prilike, ki so jo(v Leningradu. V letih 1917-24 lahko uporabili za to, da so kr- si Je vzel° življenje 1119 mož kovskemu župniku g. Silvani ju in 686 žensk- povečini v staro-napravili življenje v Krkovcih jSti 20 do 30 let" Med n-'imi i<J čim neznosnejše. Uradni "Po- |največ mestnih stražnikov, popolo di Trieste" jim je poma- tem sledi'° učitelji, časnikarji, gal z besedo, natisnjeno kar v jknjigovodje in obrtniki. Pretež-
St. i.
4.
5.
7.
8. f).
11. 12. 14. 16. 20. 21. 22. 23. 2 t. 25. 20. 27. 20.
30. ; >
34.
Preostanek 28. februarja 1927 .............................................................. 74.864.66
-o-—
STROŠKI Z. S. Z. ZA MESEC FEBRUAR 1927.
Porod.	Nagrade za
Snirtiiina Boln. podp. nagrade • Operacije nove člane
dr.
Javne zahvale!
148.00
31.00 122.00 207.00 169,00 102.00 40,00 18.00
103.00 31.00 155.00
100.00
1.00
100.00 —.-
10.00
10.00
1000.00 200.00
39.00 —,
71.00 —.—
44.00 —.
500.00
18.00 124.00
2.00 2.00
2.00 5.00
2.00
2.00
20.00 2.00 2.00
Skupaj 248.00 ! 1.00 31.00 222.00 217.00 169.00 102.00 40.00 20.00 2.00 113.00 31.00 157.00 5.00 39.00 1002.00 271.00 2.00
2.00 20.00 624.(K)
1700.00
.1422.00
20.00
200.00
40.00
i ine .......................................................................................
Najemnina pisarne ....................................................................................
Plača tajniku .................................................................................................
Poštnina, kolkovina in brzojav ...............................................................
Dozoreli obresti na kupljenih obveznicah ..........................................
Popravo pisalnega stroja .......................................................................
Kistler Stationary Co. Pisalni papir ...................................................
Horvat Fuel and Peed Co. Kurjavo ..................................................
Telephone Co. za januar in februar .....................................................
Dickerson & Morrissey Odvetnika .....................................................
Nagrade ....................................................................I...........................
Colo. Bad^e and Novelty Co. Zvezni znaki ................. .....................
Cosmopolitan Ins. Agency. Porpštva gl. uradnikov in taj. druš.
Skupni izdatki v februarju ...............................................................1
FINANČNO POROČILO ML. ODD. Z. S. Z. ZA MESEC FEBR. 1927.
St. 1. 3.
5.
6. 7. 9.
11. 14. 16. 17. 20. 21. 22. 23.
dr.
Vplačano
vsoto 24.60 20.40 11.25 1.05 2.25 7.50 2.10 1.50 8.85 2.70 3.30 5.20 2.80 1.65
St. dr. 24. 26. 27.
29.
30.	Ni poslalo
31.
32.
34. Ni poslalo.
Skupaj Preostanek L febr. 1927
Preostanek 28. febr. 1927
Vplačano svoto .60 4.35 4.65 .95
.15 2.00
Za gl. urad Z. S. Z.
ANTHONY JERŠIN, gl. tajnik:
G. Wahčič, rabil sem vašo Alpen-tinkturo zoper izpadanje in za rast las z najboljšim uspehom, za kar se Vam lepo zahvalim. J. Jak-setich, 722]A Dickinson St. Elmira, N. Y Vedno vam o-stanem hva-J ležna za Vaše čudodelno Al-j pentinkturo za lase, katera mi je dobro pomagala. Mrs. P. Sarich. Hartfort. 111., Box 196. — Mr. F. Tozich, 1125 S. Bend St., So. Bend, Ind. mi piše, da je moja Bruslintinktura najboljša zoper si-j ve" lase. — Mr. T. Horvatic, Box 38,j Lyndora, Pa., mi tudi piše in se lepo^ zalivali, ker je z mojim zdravilom 44.00 prahute in srbcčico iz glave popolno-' 20.00 ma odstfanil. — Mrs. G. Ostovich, 39 Kendal Ave. H. P., Detroit, Mich.,1 piše: Z Vašim zdravilom sem popol-j noma odstranila rumene pike in mo- j zolce iz obraza, za kar Vam ostanem vedno hvaležna. — Mr. S. Stanko-1 vich, Box 45 Dilles, Ohio mi piše, da j je imel lišaje in strašno ga je koža srbela. Z mojim zdravilom se je pa.i hitro pozdravil, zakar mi je zelo hvaležen. — Mr. J. Putrich, Box 214, St. j i Davas, 11!.. piše: Ostanem Vam vedno ; hvaležen za zdravilo zoper revmatizem li za katerem sem dolgo trpel. Kič mi ni pomagalo, dokler nisem naročil Vaše zdravilo, ki me je v petih dneh popolnoma pozdravilo. — Mrs. M. Kadunc, Box, 74, Wausliaukee, Wis., piše, da si ie z mojim zdravilom zastarelo rar.o popolnoma ozdravila, za kar se mi lepo zahvali. — Mr. Luka Sever. 1125 Woodside Ave.. Middle-town, Ohio, piše, da s: je z mojim zdravilom popolnoma ozdravil turove in srbečo kožo. — Mr. P. Wucenovich, 431 The Ave., Lackawanna, N. Y. piše: Zahvalim se vam za zdravilo zoper kurje očesa in bradovice. kakor tudi za prašek zoper potne noge. S temi zdravili smo trije popolnoma ozdraveli.
' Na tisoče takih in še drugih pisem imam od naših rojakov, Slovencev, Hrvatov jn Srbov, v katerih vsi hvalijo moja zdravila. To je dokaz, da so v resnici dobra in dobro učinkujejo. Pišite takoj po cenik, pošljem ga zastonj.
JAKOB -WAHCIC, 1436 E. 95th Str., Cleveland, Ohio.
klicu zdravnik, študiral je v Odesi in v Parizu in je začel svojo literarno karijero pred 30 leti pod pisateljem Korolen-kom. Juškijevič je pisal novele in drame. V slednjih je obravnaval židovsko življenje v mestih. Njegovi romani so polni psihološko preštudiranih tipov in se odigravajo v vseh plasteh židovskega prebivalstva. Juškijevič je zapustil Rusijo pred 6 leti. Šel je najprej v Ameriko in se je slednjič naselil v Parizu.
"STORAGE SALE."
Nove hišne oprave prodajamo po zelo nizki ceni. Krasni set pohištva za štiri sobe samo $335.00. Pridite si ogledat, predno kupite, prihranite denar. Prodajamo tudi po komadih. Dovažamo na dom. Odprto zvečer in nedeljo.
VERSCHOORE WAREHOUSE, 4040 North Kedzie Ave.
Medžimurje in se tam nanovo ^'Popolo di Trieste " V porog-lotil svojega posla. Organiziral Ijivem tonu imenuje list župnije posebno razbojniško četo, ki ka Silvanija don Abbondija in je štela do 50 mož. Tako pri- celo iz škofa se dela norca:
pravljen se je podal na delo. Seveda njegovo počenjanje ni moglo ostati prikrito in začelo se je zasledovanje ki je tudi vodilo do uspeha. Kakor se poroča, je obhajal nekega dne v začetku februarja v družbi svoje ljubice in nekaterih tovarišev pojedino, ki je bila pripravljena iz ravnokar ukradene svinje. Ob tej priliki našemu Ča-rugi sreča ni bila mila. Orožniki so doznali za celo stvar /in njega z ljubico in dvema tovarišema ujeli. Nadaljnja usoda Balažičeva sedaj še ni znana. Gotovo pav je, da sodnijske razprave, ako se mu zopet ne posreči uiti, marsikaj zanimivega
Danes je Nj. E. mons. Fogar, tržaški škof, silno zaposlen z
3382.00 192.15 18.00 115.00 6.75 51.23 5.00 5.15 7.75 3.78 100.00 35.00 71=35 168.75
JO S. SNIDER
v zvezi z
Hartford Undertaking Co.
1455"57 Glenarm St., Denver, Colo.
Main 7779	South 3296
se priporoča rojakom za naklonjenost. Vod: pogrebe po najnižjih cenah in v najlepšem redu.
4162.51
107.85 1606.88
1714.73

Posebne cene
za čitatelje Amer. Slovenca
PIPE WRENCH
6 in. ______.$0.60
8 in._____.67
10 in.___.75
12 in.______ .90
14 in.___1.05
18 in.______1.50
adjustable \NG. WRENCH
6 in.____$0.65
8 in._____ .70
10 in.____.1
12 in.____i.:
OdvijaČ za cevi. (Pipe wrench)
Odvijač, ki se po-Ijubno uredi. (Adj. Ang. Wrench
nad 15,000 različnih predmetov v zalogi.
A* M. Kapsa
GENERAL HARDWARE 2000 Blue Island Ave., Chicago, til. Ph. Canal 1614
RADI CITATE KNJIGE ? POTEM NE PREZRITE TEGA.
ŠEST KNJIG PRVOVRSTNE VSEBINE ZA IZREDNO ZNIŽANO CENO SAMO
$3.00.
1.	Otroka kapitana Granta. Napeto zanimiva povest. Kdo ne posluša rad pripovedovanja o afriških divjakih, avstralskih ljudožreih, o skrivnostih velikega oceana? Vse to in še mnogo več najdeš v knjigi Otroka kapitana Grafita, ki stane.„.$2.00
2.	Našega slovenskega pisatelja Meška večina izmed nas pozna. Ko čitaš njegove globoke povestice, se ti zdi, kakor bi ti vlival olje na srce. — Ako želiš čitati povesti, ki ti bodo ostale še dolga leta v spominu, vzemi v roke knjigo "Slike," ki stane ............................$1.00
Kdor naroči ti obe knjigi, mu damo povrhu kot nagrado Še štiti druge knjige, in'sicer: Solnce in senca, povest, ki je gotovo ne boš prej odložil, dokler ne prečitaš zadnje vrstice.
Na negotovih potih. Napeta povest iz newyorskih višjih krogov.
Od srca do srca. 1. in 2. zv. Ne smelo bi biti slovenskega AmerikanCa, pri katerem bi se ne našli ti knjigi.
Vseh teh šest knjig samo $3.00!
Ponudba velja samo za kratek čas. Še danes torej izrezi ta oglas, pripni nanj znesek $3.00 v Money Ordru, Bank Draftu ali pa v gotovini ter ga pdšlji na naslov:
KNJIGARNA AMEfllKANŠKl SLOVENEC, 1&9 W. 2ftnrf St., Chitdge, 111.
SOI).
čev. frontage, na lepem kraju. 10232
State Str._05-čdoč
ENO IN POL nadstr. hišo na 116 in Union. o sob, furnace, moderno, lota 35x150, poslopje novo. Cena $8500 na lahka odplč. 11042 So.
Wallace St.____14-sdoS
2 STAN. HIŠA 1 leto stara. 5-5, sun parlor, hot \v. lit. blizu šole, samo $16.500. lota vredna $3000. 5630
Xo. Christiana Ave.__ll-s,t.sr
2 NADSTR. zid. hiša 8 sob. parna t. v dobrem stanju, blizu "L", kare. bus. Tudi 10 sob k*s. rezidenco, parna t., garaža za 2 kari. !«• nekoliko gotovine ie treba. Wolfe & Friedcman. 5501 Prairie Ave. N"«>r-
mal 5584.________OS-sdos
LINCOLN AVENITE BUSINESS PROPERTY v hitro rastočem delu mesta, $1(>'HJ takoj, ostalo na lahka odpl. — Nobenih prekupčevalcev. American Slo-vcnec Dailv — 1849 \Y. 22nd Str.
17-s,t,sr
SOUTH SIDE VACANT 60x125 SAMO $2000, SEWER IN SIDEWALK ŽE PLAČAN, 2 BLK. DO KARE. — AMERICAN SLOVENEC, 1849 WEST 22nd STR. —
16-s,t,sr
FARME NA PRODA J
?100.00 takoj, $20.00 mesečno lahko dobite 20 akr. farmo blizu Marianna, Florida. B. R. Chaplin, 121 S. E. 1st Str., Miami, Fla.	83-22
320 AKR. 200 očiščene, zemlja črna, 2 vrste noslopij, 7 milj do mesta, $20.00 za aker. takoj $500., letno $200. Evans-Tinney Co., Fremont, Michigan.___57-23
200 AKR Oklahoma ranča samo $5000. Pripravno za mlekarstvo, prašičje-rejo, kokošjerejo. Jagode, sadje. Proda dele po 10 akr. — Everett
IIowcs, Stilu- e 11, O k 1 a.__03-čtloč
120 AKR. blizu Culver. Ind. na lahka odplč. J. A. Molter, Plymouth, Ind.
07-čdoč
PRODA — 40 AKROV FARME za nizko ceno 80 "rods'' do papirnice, kjer se dela osem ur na dan. Pibi-te na R. B. MacDonald — Lady-smith. AVis.	D-13
POHIŠTVO NA PRODAJ
POHIŠTVO in piano zelo nizka cena. 5507 Pensecola Ave. R. "Jacob-sen.	10-<j,t,sr
DELO IN SLUŽBI
EXPERIENCED Millinery operators pridite za delo pripravljene na 12 N. Michigan Ave. Vihom Bros. __12-s,t,sr
AVTOMOBILI NA PRODAJ.
HUPP — nizka ccna; "plass inclosed four" A. 1. stanju, vsa oprema, dobri gumiji; 5247 Waveland, Kildare 6683.	01-čdoč
KRITJE STREHE (ROOFING).
Če puSča streha — 3 popravila ga rantirano delo za $4.00, "truck & services" na vse strani v Chicagi. ustanovljeno pred 38 leti, največje tozadevno podjetje; delajo organizirani delavci. J. J. Dunne Roofing Co., 3411 Ogden Ave. Lawndale 0114 vsi department!.	56-24
"AMERIKANSKI SLOVENEC"
Sreda, 23. marca 1927.

ROZA SVETA
Spisal A. R. Haggard.
Odslej si želim živeti na ravnini, kjer niti griča ne bom videl, sredi poštenega ljudstva, tam daleč doma, vse orijentalske sladkosti in časti pa tebi prepustim."
"Teh jaz nisem nikoli iskal in zdaj smo daleč od Eseksa," odgovori Godvin na kratko.
"Ne," je rekel Wulf, "ali videti je, da same silijo za teboj. Kaj pa Masuda? Ali si jo kaj videl?"
"Videl sem samo lečnika, ki ti je stregel, sužnje, ki so nama donašali hrano, pa sinoči princa Ilasana, ki je prišel pogledat, kako nama gre. Povedal mi je, da Rozamunda in Masuda spita kakor ti."
"Veseli me," odgovori Wulf, "ta počitek je bil docela .zaslužen. Kakšna ženska je ta Masuda! Srce ima iz ognja in živce iz jekla! Povrh tega krasna — jako krasna, pa najboljša jahačica, kar jih je kdaj jezdilo. Ke-dar pomislim nanjo, se mi zdi, kakor bi jo ljubil — ali ti ne?"
"Ne," odgovori Godvin še bolj na kratko.
"O veš, reči smem, da zna dovolj ljubiti za dva, ker ne naredi ničesar na pol in, če upoštevam vseh," je pristavil in se na ves glas nasmejal, "me prav veseli, da sem jaz tisti, na katerega tako malo misli — da, jaz ki jo obožujem, kakor da bi bila moja zavetnica. Cuj, straže kličejo!"
In pozabil je na to, kje je bil, ter zgrabil svoj meč.
Vrata se odpro in prikazal se je emir Hasan, ki ju pozdravi v imenu Alahovem.
"Malokdo bi sodil, če bi videl vaju,* gospoda viteza, "da sta bila gosta pri starcu v gorah ter v toliki naglici zapustila njegovo hišo skozi zadnja vrata. Še tri dni, pa bosta lahko vesela, kakor takrat, ko smo se prvič videli onstran morja. Hrabra moža sta, da-si sta nevernika; od te zmote vaju popelji prerok ! Vrla moža, ,cvet ViteStva! Da, jaz, Ilasan, ki sem poznal mnogo frankovskih vitezov, vama rečem to prav iz srca," in položil je roko na turban ter se jima priklonil z občudovanjem, ki ni bilo hlinjeno.
"Hvala ti, princ, za tako hvalo," reče Godvin resno, Wulf pa stopi naprej, ga prime za roko in mu jo strese.
"Slaba zvijača je bila to, princ, ki si jo nam zagodel tam na Angleškem," je rekel, "ki je naredila konec življenju najvrlejšega bojevnika, kar jih je kdaj sukalo meč — našega strica sir Andreja D'Arcyja — konec, ki je bil žalosten kakor je bil slaven. Pa ti si ravnal po ukazu svojega gospoda in z o žirom na vse, kar se je odtlej zgodilo, ti odpuščam in te imenujem svojega prijatelja, dasi imam še vedno upanje, da ti poplačam otrovano vino, če se kdaj srečava v boju."
Pri teh besedah se je Hasan priklonil in rekel:
"Priznam, da dolg še obstoji; tudi da ni-kdo bolj ne obžaluje smrti plemenitega gospoda D'Arcyja, nego jaz, vaš služabnik. Gospod Wulf, kadar se srečava v boju — bo to huda ura zame, kakor mislim — udari, pa udari dobro; ne bom se pritoževal. A dptlej smo prijatelji; vse je vaše, kar imam. Ali sedaj pridem vama sporočit, da je princezinja Roža sveta — Alah blagoslovi njene stopinje ! — okrevala od naporov in želi, da zaj-
trku jeta ž njo. Tudi zdravnik čaka, da pogleda tvoje praske, pa sužnji, da vaju popeljejo v kopelj ter vaju preoblečejo. Pustita oklepe; tukaj je poštenost in zvestoba Sala-dinova in njegovih služabnikov najboljši oklep."
"Vzlic temu mislim, da si ga oblečeva," je rekel Godvin, "kajti poštenje in zvestoba je borna obramba proti bodalom teh morilcev, ki ne bivajo tako zelo daleč."
"Res je to," odgovori Hasan, "na to sem docela pozabil."
Uro pozneje so ju povabili v dvorano, kamor je takoj za njima prišla Rozamunda in ž njo Masuda pa Hasan. Oblečena je bila v bogata oblačila kakor jutrovska gospa, a draguljev, s katerimi so jo okrasili kot izvoljeno nevesto Aldžebalovo, ni več nosila. Ko je vzdignila pajčolan, sta brata opazila, da je v obraz dobila precejšnjo čvrstost in da pa je strah izginil izpred oči. Pozdravila ju je z nežnimi besedami, zahvalila najprej God-vina in za tem Wulfa za vse, kar sta storila, nato pa se je obrnila k Masudi, ki je stala poleg, in jo enako zahvalila. Nato so sedli za mizo in jedli z lahkimi srci in vidno slastjo.
Predno so končali zajutrek, je straža pri vratih oznanila, da so dospeli seli od sultana. Vstopili so v tajniških oblačilih sivolasi možje, ki jih je Hasan hitel pozdravit. Ko so sedli in se nekaj časa ž njim razgovarjali, je eden njih pokazal pismo in ga dal Hasanu; ta se je v znak spoštovanja dotaknil ž njim čela ter ga izročil Rozamundi. Zlomila je pečat in ko je videla, da je pisano arabsko, ga je podala svojemu bratrancu, rekoč:
"Ti ga prečitaj, Godvin, ki si bolj učen od mene."
In čital je pismo na glas, prevajajoč ga stavek za stavkom. Glasilo pa se je:
"Salah-ed-din, poveljnik pravovernih, svoji ljubljeni nečakinji Roži sveta, princezinji balbeški:
Naš služabnik emir Hasan nam je poslal poročilo, da si rešena iz rok prokletega gospoda gora, Sinana, in da si zdaj na varnem v našem mestu Emezi pod varstvom več tisoč naših vojakov, s teboj pa neka ženska, po imenu Masuda in tvoja sorodnika, dva fran-kovska viteza, ki sta te rešila s svojo spretnostjo v orožju in s svojim pogumom. Zapovedujem ti, da prideš na naš dvor v Damasku kakor hitro ti bo mogoče; vedi, da te vzprej-memo z vso ljubeznijo in častjo. Vabim tudi tvoja sorodnika, da te spremljata, ker sem poznal njunega očeta; iz srca rad bi pozdravil viteza, ki sta izvršila tako slavno delo, in ž njima Masudo. Ako pa je morda vsem trem ljubše, da se vrnejo v svojo deželo in med svoje ljudstvo, jim je svobodno to storiti.
"Hiti, nečakinja moja, gospica Roža sveta, hiti, kajti moj duh te išče in moje oči hrepene po tebi. V imenu Alahovem pozdrav!"
"Sedaj si slišal," reče Rozamunda, ko je Godvin prečital pismo. "Bratranca, kaj u-kreneta ?"
"S teboj poj deva," odgovori Wulf. Godvin pa prikima.
"In ti, Masuda ?"
"Jaz, gospica? O, tudi jaz pojdem, kajti če bi se morala vrniti tja," in pokazala je proti goram, "me čaka pozdrav, kakršnega si ne želim."
KRASNE NOVOSTI
DRAGOCENA DARILA ZASTONJ.
Nudi se vam prilika, da vidite nekaj popolnoma novega in zanimivega, kar doslej še niste videli. Videli boste celo EVROPSKO
VOJNO. Resnične prizore iz bojnih poljan, vidite skozi naš izboljšani aparat "Stereoscope", ki slike poverči, da zgledajo, kot bi v resnici gledali žive ljudi. Vidite bojno polje z zakopi, pešce v boju, tudi konjenico in topničarje v akciji. Vidite aeroplane v zraku, bojne ladije na morju, pomornike, razdejana mesta in vasi in nešteto drugih zanimivih prizorov iz vojne. Slike so bile vzete na bojišču in z barvami o-lepšane, kam bo vam in vašim otrokom spomin za celo življenje. Cela sestava, ki obstoji iz aparata Stereoscope in 150 prizorov, stane samo $4.50.
POPOLNOMA ZASTONJ damo z vsako sestavo 4 dragocene novosti: 1. Žepni nož, s sliko, na strani. 2. Francoski prstan, fino delo z lepim kamnom. V prstanu se vidijo razne podobe. 3. Žepni detektiv, s katerim lahko vse vidite, kaj se godi za vašim hrbtom. 4. Tubo z X žarki, s katerimi vidite kosti v vaši roki. Ako niste z naročilom zadovoljni, povrnemo denar.
NB POŠILJAJTE denarja naprej, le ta oglas izrtiit« in ga nam pošljite ter pridenite SOc za poštne stroške. Za narotilo $4.50 boste plačali ko prejmete blago. Pošljite naročilo takoj.
GRAND NOVELTY COMPANY, 1723 N. Kedxie Avenue	(Dept. 116)	Chicago, UL
NAZNANILO.
Nihče, razun naših pooblaščenih zastopnikov (ic), ki se ne izkaže s pisanim dovoljenjem Upravništva našega lista, nima pravice nabirati oglasov za list Am. Slovenec. Uprava lista ne sprejema nobene odgovornosti v takih slučajih.
Uprava "Amer. Slovenca."
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Vsem našim naročnikom, kakor tudi vsem drugim rojakom po državi Pennsylvaniji, New Yorku, Connecticut itd. naznanjamo, da jih bo te dni'obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Anton Jaksetich, kateri je pooblaščen pobirati naročnino in oglase za lista Amer. Slovenec in Ave Maria. Obenem prodaja tudi Družinsko Pratiko za leto 1927 in vse knjige naše knjigarne. Rojakom ga prav toplo priporočamo, da mu gredo na roko in pomagajo širiti katoliški task.
- Uprava
DOPISNICA, ODDANA ČEZ 23 LET.
Dne 26. septembra 1903 ob desetih dopoldne je neka tvrd-ka v mestecu Vermuenster v Flandriji oddala na pošto eks-presno dopisnico v nujni trgovski zadevi, naslovljeno v Bruselj. Karta je res prišla ob 4. popoldnp v Bruselj; a kaj se je tam z njo. godilo, ni znano. — Pred kratkim se je našla in pis-monoša jo je oddal — ne sicer naslovljencu, ki je že davno u-mrl, pač pa njegovim dedičem. Kupčija, za katero je šlo, je seveda šla po vodi. Zato so na-slovljenčevi dediči opozorili poštno upravo in samega belgijskega poštnega ministra na ta dogodek in nameravajo poštno upravo tožiti za odškodnino. Karto, za katero jim ponujajo
filatelisti visoke vsote, pa hočejo pokloniti nekemu muzeju v Bruslju.
-o-
Livarska stavka.
V Centralia, 111., so zastav-kali te dni tamošnji livarji zaposleni pri "The St. Clair Foundry Co." Ta tovarna je poprej obratovala v Belleville nad 30 let in več let je ta družba obratovala z unijskimi livarji. Poslej pa je prišlo do stavke in družba je naperila boj proti livarski uniji s tem, da je premestila tovarno v Centralia in tam obratuje že nekaj let po sistemu odprte delavnice. Te dni pa so vsi livarji odšli na stavko in zahtevajo, da družba prizna unijo in začne obratovati po unijskem sistemu.
■oooooooooooooooooooooo oooooooooooooooo
| PISANO POLJE | $
■OOOOOOOOOOOCOOvOC-OOOO ooooooooooooooo o o
Dr. P. A. Tominec:
ZA $25.00
igle, navodila in vse po trebno. Ko" inštrument J sprejmete ga postavite, j navijete in zaigrate, pa J imate najlepšo godbo v j
Plošče si lahko izvolite sami, ali pa nam pišete, J
►	kakšne vrste želite imeti in prepustite nam, da Vam ! * pošljemo zbirko primernih komadov.
Tu navajamo nekatere izmed zanimivih sloven- J
>	skih in drugih plošč, katere imamo v zalogi:
72427	Domivini — Moj dom petje........................................................
J 77490	Vabilo — Pastirček, moški kvartet..........................................
►	72399	Razpodite se meglice — Tam kjer Iunica, petje....................
67979	Svarjenje — Gorenjska zdravica, petje....................................
►	69317	Veselja dom — Tolažba, moški «las................................?........
t 72207	Ljubca moja — Otok bleski, moški glas................................
722CA	Na Gorenjskem je fletno — Tiček in tička, petje.................75
72707	Naprej — Vse mine, petje ...........................................................75
I 72206	Ali me boš kaj rada imela — O j ta Polončica....................... .75
» 72210	Slepac — Mila lunica, moški glas..-:............................................75
77898	Sveta lucija — Planinarica, duet.................................................75 J
►	77897	Sirota — Strunam, duet .................................................................75 <
4
.75 \
.75
.75
.75
.75
.75
971
Morje adripnsko — Cuj Micika, petje in tamburica............ .75 <
U bo j i U boj! — Garavuša, kvartet ....:....................................75 ]
Na poskok, polka — Taniska, valček, trioRodba...................75 J
Ave Maria — O Salutaris, latonsko petje................................ 1.50 t
Christ the Lord is risen to-day — Ring out wild bells,
Homer .................................................................................... 1..50 \
.35768 Aleluja, Chorus — Gloria from 12th Mass................................ 1.25 J
19967 Palms — Sabat Mater, orgije.......................................................75 J
18208 The Rosary — To a wild rose, trio with bells.......................75 J
4
ZA VSE DRUGE REKORDE PIŠITE NAM PO CE- J NIK. LAHKO VAM PRESKRBIMO KATERIKOLI KO- J MAD, KATEREGAKOLI PEVCA ALI GLASBENIKA ! ALI ORCHESTRA.
1
VAŽNO! — Z vsakim naročilom pošljite tudi potrebno svoto. ! ► Pri naročilih od 5. plošč ali več plačamo poštnino mi.. Ako pa naročite i » manj, kakor 5 plošč, pošljite za vsako ploščo 5c. več za poštnino. j
78182 78408 77746 77915
Nove harmonike — Sinklarski paberki
.75 i
Je T. hferc* indti&tri«!
Za vse druge instrumente, katere izdeluje Victor j I Talking Mach. Co. pišite nam po pojasnila m cene.
Knjigama Amer. Slovenec
CHICAGO, ILL. !
5 1849 WEST 22nd STREET,

RAK UMORI 125,000 LJUDI V ZED. DR2. VSAKO LETO. — V Illinois je umrlo 1.1921. 6091 ljudi, I. 1925. pa 7376 za to boleznijo.
Jk Vp — te bolezni je vsako leto več. Nekaj se more vkreniii, da se raz-WW Sirjanje prepreči. Ljudje morajo biti podučeni, da se vsako leto vsaj enkrat pustijo zdravniško preiskati. Na tisoče je takih, katerih
ae boUun iele prijemlje—če bi takoj Sli k zdravniku, bi si obranili življenje.
Simptom bolezni so: z guba teka, risan jp in plini ter bolečine v spodnjem delu telesa. Ko pa je bolezen že rasvita začne bolnik bruhat«, znamenje, da mora takoj k zdravniku. Kronično zaprtje jeWcasih pod hi ca raku. če se pojavi kri pri črevesu pri človeku nad 45 let starosti, prihaja navadno od raka.
Raki pri ienskah je velikih fllučirjifc —» — -»tirnici. Bolečine v spod. delu teleta in belo p.. v katerem slučaju sebi veliko ftwu^-j* ' ■ ženske, »ko se ne postijo preiskati. Ako ae pa pojavi rak na ustnah, ustih ali jezikn. se ne sme čakati in bolezen zanemarjati. Kak na prsih se navadna pojavi pri ienskah nad 60 let. pa tudi včasih pri 30. in 40 Mih.
Jamčimo, da vas ozdravimo. So zdravila zato. kakor tudi za j etiko — AKO S8 ZAČNE ZDRAVITI TAKOJ m PRAVILNO. — Ne odlaiajte sebi v ikodo.
DR. C. C. SINGLEY — zdravnik, 43 letno izkušnjo. 20 W. Jackson Bldg., blizu State, Chicago, ill.
Sobs 1014. elevator do 10. nadstr. — Ure: 10. a. m. do 1 p. ra. in 5 p. m. do 7:S0 p. m. — Nedeljah: 10 a. m. do 1 p. m.
Katoliška vera je nestrpna.
Prav mnogokrat . se slišj in tudi bere dandanes ugovor: Katoliška vera .ie nestrpna. Tn le če greš stvari do dna. tedaj prideš do spoznanja, da ima beseda nestrpnost v ustih nasprotnikov čisto drugačen pomen, kakor se navadno pori to besedo umeva.
Nestrpen si. če bere.š v njihovem časopisu, da Kristus ni bil Bog, ampak le človek, t«-r |jim tega ne pritrdiš, ker s tem, (da ne pritrdiš, žališ njihovo prepričanje. Nestrpen si. če bereš v njihovem časopisu, da je katoliška vera le pravljica, in jim tega ne pritrdiš, ker s tem zopet žališ njihovo prepričanje. Nestrpen si vedno in .vselej, kadarkoli si drzneš drugače misliti, govoriti ali celo pisati kakor ie njihovo zmotno
i
naziranje.
| Katoličan bi bil toleranten— ikakor se navadno pravi — le jlakrat, če si da vzeti svoje versko prepričanje, ne da bi se količkaj branil. Toleranten i«' katoličan po njihovem mnenju takrat, kadar pusti, da nasprotniki po mili volji podtikajo katoliški cerkvi tudi laži in vlačijo v blato stvari, ki so svete vsakemu katoliškemu srcu. Toleranten je tedaj, kadar je pri-
združeni v eno duhovno družbo z vezjo vere in ljubezni ali milosti. K telesu cerkve spadajo vsi tisti, ki tudi na zunaj priznavajo katoliško vero in Iju-bezen. Kdorkoli pa ima torej dobro voljo, priznavati vse in vse strnili, kar bi spoznal, da liog od njega zahteva, ta spada k duši katoliške cerkve.
Drugoverca torej ne zveliča ne /.mota ne malikovanje, pač pa hrepenenje po resnici in dobra volja. Le tisti se ne more zveličati, kdor po lastni krivdi ostane zunaj katoliške* cerkve. Po lastni krivdi je pa zunaj katoliške cerkve le tisti, ki vedo-ma in prostovljno izstopi iz cerkve iz napuha, poželjivosti ali kakega podobnega vzroka, ali pa če po lastni krivdi noče vanjo stopiti, čeprav ve, da je resnična.
Kdor bi pa dvojil, katera cerkev je prava, je dolžan, iskati resnico in moliti, dokler mu ne izgine vsaka pametna dvojba. To in nič drugega pomenijo besede Pija IX., ki jih je izrekel v svojem nagovoru dne 9. decembra 1854:
"Verovati moramo sicer, da se nihče ne more zveličati izven apostolske rimske cerkve, da je to edina ladja zveličanja, in kdor vanjo ne- vstopi, bo v po-
pravljen pustiti, da svobodno lopu poginil. Vendar j<- prav
lahko smešijo katoliške verske resnice, cerkvene obrede itd., torej tedaj, kadar z njimi vred imenuje črno belo in belo črno Razumljivo je, da take tolerance ali strpnosti Nasprotniki vere od katoliške cerkve čisto zastonj p ri čak u j e j o.
Katoliška cerkev namreč uči, da je treba obsojati zmoto, ljubiti in spoštovati pa tistega, ki j se zmoti. Temelj tega nauka je ljubezen do bližnjega, ki članu katoliške cerkve ne zapovedu-
tako gotovo, da tisti, ki n<* poznajo prave vere, in je ta nevednost nepremagljiva, nimajo pred Gospodovimi očmi nobene krivde. Kdo naj si pa zdaj drzne določiti meje te nevednosti pri tolikih razlikah,ki vlada-in med tolikimi drugimi rečmi? darjenostjo enega ali drugega in mol tolikimi drugimi rečmi?
( o to sodbo papež sam pre-• pušča. I»ogu, j<» lahko z mirnim r srcem prepuščamo tudi mi. Iz vsega tega je jasno, da je v tem
je le strpljivosti, ampak celo ,oyiru katoli5ki mmk niiL ne ljubezen do drugovercev. Tako strpljivost je oznanjal sveti a-postol Pavel, ko ie" priporočal
vernikom, naj molijo tudi za drugoverce. (1 Tini. 2, 1 si.)
Tudi drugoverci se morejo zveličati.
j Na videz čudna se bo zdela marsikomu ta trditev, in vendar je resnična. Seveda je treba to prav razumeti. Radi namreč priznamo, da se morejo zveličati tudi pravoslavni, muslimani, judje, protestanti, tudi pa-gani, toda nobenega teh no zveličajo zmote njihove vere, ampak to, da spadajo k duši katoliške cerkve. Razločevati namreč moramo v katoliški cerkvi dušo in telo. Telo je vidni del katoliške cerkve ali tisti njeni udje, ki so zunanje združeni v eno krščansko družbo pod vodstvom škofov in rimskega papeža. Dušo katoliške cerkve pa I tvorijo tisti, ki so notranje j
POPIS VSEH CERKVENIH OBREDOV skozi celo leto, zlasti še V POSTNEM ČASU IN VELIKEM TEDNU najdete v knjigi "RAZLAGANJE CERKVENEGA LETA aH SLOVENSKI GOFFINE."
/ njej je tudi natančno razlo-en pomen vsakega praznika vsake nedelje skozi celo leto. Vsak katoličan bo z zanima-ljem in ponovno segel po tej poučni knjigi. Stane samo
- $1.50 -
Cdor jo naroči tekom postnega asa, mu damo brezplačno povrhu knjižico
"SV. KRI2EV POT."
Naročila s potrebnim zneskom pošljite na naslov: . Knjigarna
AMERIKANSKI SLOVENEC, 1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
j okruten, in v tem smislu je cer-[kev vzorno strpljiva.
Bog hoče zveličati vse l.iudi 'brez izjeme, zato da slehernemu človeku, tudi paganu, toliko milosti, da se vsakdo lahko 'zveliča, če le hoče.
-o-
ŠIRITE "AMER. SLOVENCA**
ATALA
,nn..nnu:uiuu.i.....iuumnn.mi..i.ni:i....nni.ii.i.i.n.ui
je ime zelo zanimivi povesti, ki jo pričnemo v kratkem objavljati v našem podlistku na drugi strani lista. Čitatelje zanimivih povesti opozarjamo na to zanimivo povest, naj jo čitajo od začetka do konca, da jim je ne bo pozneje žal. Povest pelje čitatelja skozi zanimivo romantično* dobo, ki jo pripoveduje Indijanec. S to zanimivo povestjo smo sigurni, da bomo zelo u-stregli našim naročnikom. Obenem pa prosimo vse naše somišljenike in prijatelje, naj ne pozabijo na to lepo povest opozoriti svojih prijateljev in znancev in jih obenem nagovoriti, da se naroče na Am. Slovenca. Naš list ima pripravljenih celo vrsto naj-zanimivejših povesti in romanov, ki bodo sledili eden za drugim v listu. S tem bo naš list nudil svojim čitateljem najzanimivejše čtivo med Slovenci v Ameriki. Povejte to svojim prijateljem in znancem in pridobili jih bote za list. Zakaj lepe povesti in romane vsakdo rad Čita.